Halio pomiifliifi hnieiii? L Dopis kmetskega mlsdeniča izpod južnega Pohorja. Ako se nekoliko zamislim v sedanje stanje našega kmetaTin živinorejca ter njegovo boddčnost;še mi nudi tužna slika. Nemir me obdftja, srce mi začne biti močneje in mu.i me misel, kako bi s-e kmetu pomagalo. Pomoč bi se mu mogla dati samo s povrednotenjem predvsem živine in drugih kmetijskih pridelkov, o čemer se je že mnogo govorilo. »Šlovenski gospodar« je pravilno poudarjal, da je tukaj vzvod, s katerim se da dvigniti gmotno stanje najšega kmeta. Ako l_metijski pridelki nimajo nobene cene, odkod pa naj kmet jemlje denar, da plača davke in kupi vse potrebščine? Kako naj plačuje obresti za dolgove ter za.ne same dolgove odplačevati? Novi zakonski načrt o kmetskih dolgovih v naših krajih ne bo povzročil posebne spremembe, ker obre_tna' mera pri nas navadno ne presega v novem zaJkonu določene višine za obresti. Bo torej vedno ostalo odprto vprašanje: odkod dobimo denar, da plačujemo obrcsti in izplačujemo dolgove? Cene na- šim pridelkom se moi _jo zvisati, drugega sredstva ni. »Slovenski gospodar« jeirnel prav, ko je naglasil, da odiranje kmeta nc obstoji samo v previsokih obrestib, marveč tudi v prenizkih cenah kmetijskih pridelkov. Preprdst ikmetski fant sem, ki mnogo premišljam o načinih, po katerih se danes hoče kmetu pomagati. Prišel sero do prepričanja, da naš vrli »Slovenski gospodar« priporoča pravileij način. II, Dopis iž Prekmurja. Kakor sem navedel v 4G. številki našega »Slovenskega gospodarja«, kmet zgubi pri 500 kg žive *eže živine 2500 D Lahko računamo, da l.meti v eni mali občini imajo na prodaj v enem letu 5G tisoč kg žive teže živine. Če znaša zgU' ba pri 1 kg 5 Din, zgubijo kmetje iz ene male občine v enem letu pri živinoreji 250.000 Din. Lahko torej rečemo, da je pri nas v veliki meri povzročila kmet. sko bedo in krizo prenizka cena živine. In kako sedaj pomagati kmetu iz te bede? Tovarnarji, oziroma industrijci, imajo svoje inženjcrje, ki zračunajo, koliko stane materijal za njihove produkte, koliko stanejo delavci ter ali se kapital, lii je vložen v tako podjetje, ob^ restuje. Potem naredijo takšno ceno svojim izdelkom, da se pridelovalni izdatki krijejo ter še ostane zaslužek in dobiček. Tako bi tudi morali računati kmetski inženjerji, oziroma referenti, koliko stane femeta pridelo.anje kmetijskih pridelkov, torej koliko stane kmeta 1 kg mesa. In pod tisto ceno se ne bi snielo kupovati. Ne re.em prodajati, ker kmetje ne delajo cene ne za to, l.ar prodajo, ne za to, kar kupijo. Oblastva bi morala gledati na to, da trgovci, iki trgujejo s kmetskimi pridelki, ne bi izrabljali položaja siromašnega kmeta ter ga silili, da mora prodajati svoje pridelke s tako veliko zgubo. Sedanje cene 'kmetskib. pridelkov kmete tirajo v propast! /