Bohačev ŠTEVILKA 46 LETO XLII 19. NOVEMBER 2010 CENA 1.48 EUR Pripravljeni 24 ur na dan Vsako so boto od 8. do 12. if • STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS« • RAZSTAVNO - PRODAJNI PROSTOR DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI KMEČKA TRŽNICA STRAN 4 m -p ‘»il ' ■brìi 'Wm r 8000032 ] Osrednja knjižnica Celje . Muzejski trg 1 a 3000 Celje I© 5= 5555 i — 1 I __ — 3 Icc _ ' = — OC 1 Im O ■™"r“ 1 ■MH'/O 17 ■■■ j 100 = ^ 1 y~* SS SSSt"- <3x iBgnp • s m\ a.-j P M 'Sl * 4 iMfeTìì^ • V. S % s W| % •% :« www.enkaenkratna.si Kontaktni center: 01 477 2ÄD0 Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643 rUKMO SGDj° NLB Kartice z EnKo so spet zmagale! 28. november 2010 ob 15. eri v Kulturnem domu na Ijubnem Predprodaja «stopnic: friiersuo Ana -na nap*«» je nane njena Ornim PustoslemseK o narijana Pokrovitelj: Šport cmer Prodnik Juvanje Pri plačilu z NLB Kartico z EnKo dobite popust takoj! Poiščite partnerje EnKe Enkratne po vsej Sloveniji in plačujte manj! nlbO Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi (Röfix, Baumit) C,'JW * EKO-POPUST 10 % Velja za prednaročila za leto 2010. " 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad • notranje in zunanje strojne omete • gradimo stanovanjske objekte www.termosgd.com OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Tretja stran Brez prostovoljcev bi bilo vse ostalo (dobesedno) nič 2. aprila 1999 je izšla 22. številka Uradnega lista Republike Slovenije, v katerem je bila poleg drugih aktov objavljena tudi uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč. V njej je med drugim zapisano, da sodi med gasilske enote, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja, tudi enota Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje. A zgodba se ni začela šele takrat, temveč že šest let pred tem, koje takratna Občina Mozirje opremila enoto nazorskega gasilskega društva z osnovno opremo za tehnično reševanje. Sledilo je intenzivno usposabljanje, kmalu tudi prve intervencije, sistem financiranja pa je ostal nedorečen, kar je prišlo še posebej do izraza ob uvedbi lokalne samouprave v letu 1995. Do leta 1999 so delovanje nazorske tehnič-no-reševalne enote financirale samo občine Mozirje, Nazarje in Luče, z v uvodu omenjeno uredbo pa je bila enoti podeljena koncesija za območje Zgornje Savinjske doline, kar je pomenilo tudi sofinanciranje iz državnega proračuna. Namenska sredstva so bila v višini 70 odstotkov namenjena za nakup in vzdrževanje opreme, preostalih 30 odstotkov pa za izobraževanje in usposabljanje. Enoti je bila s tem zaupana velika odgovornost, ki je med drugim pomenila petminutni izvoz, odlično strokovno usposobljenost, dobro organiziranost in intervencije brez napak. Ker sem pred dobrimi enajstimi leti in pol v Savinjskih novicah sam poročal o uspehu nazorskih gasilcev, se še dobro spomnim njihovega ponosa ob tem dosežku in želje, da bi v prihodnje bolje sodelovali z mozirsko policijsko in reševalno postajo ter celjskim centrom za obveščanje. Danes je vse našteto realnost, čas izvoza je krajši za 20 odstotkov, strokovna in tehnična usposobljenost pa na zavidljivo visokem nivoju. Toda ob tem je potrebno izpostaviti še človeški faktor, saj bi bilo vse ostalo brez predanih operativcev, ki svoje poslanstvo opravljajo prostovoljno, dobesedno nič. Njihova 24-urna čuječnost nima cene, kakor tudi ne požrtvovalnost pri reševanju. Možnost, da nekdo v primeru hude nesreče uide smrti, je zaradi bližine in usposobljenosti enote za tehnično reševanje PGD Nazarje sicer večja, toda zaradi tega še ne bi smeli biti lahkomiselni, kaj šele predrzni pri svojem početju - bodisi na cesti bodisi kje drugje. Odgovornost za varnost je prvenstveno na nas samih. v®#-» ra» IZ VSEBINE: 46 ZKZ Mozirje: Zlati jubilej bodo slovesno obeležili v začetku leta 2011 ......5 Odkup Ljubljanskih mlekarn: So zadruge in kmetje res vsak na svojem bregu?...........7 Intervju: Alenka Brezovnik.....................8 Mozirje: Zapeli Prvo mašo za moški zbor......8 Gostili Draga Jančarja.................15 Indonezija: Mister Slovenije Marko Janko v Džakarti.16 Kokarje: Srečanje starejših občanov...........17 Hajdina pri Ptuju: Zvirovi frajtonarji med najboljšimi..17 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 46,19. november 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. TEHNIČNA REŠEVALNA ENOTA PGD NAZARJE V pripravljenosti 24 ur na dan Nesreča nikoli ne počiva, na to nas še toliko bolj opominjajo prepogoste nesreče v katerih žal umirajo predvsem mladi Zgornjesavinjčani. A kot nesreče, tudi tisti, ki pomagajo reševati, nikoli ne počivajo. Policiji in zdravstvenemu osebju se ob vsaki potrebi pri reševanju na cesti ali drugje, pridruži Tehnična reševalna služba Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Nazarje. Člani ekipe, ki delujejo kot prostovoljci, pomagajo reševati življenja, zato so v pripravljenosti 24 ur na dan. REŠEVANJE POTEKA NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Nazorsko gasilsko društvo je koncesijo za posredovanje ob prometnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snovmi in nesrečah na vodi pridobilo od obrambnega ministrstva v letu 1999. Delovanje nazorske tehnične reševalne službe, kot edine v Zgornji Savinjski dolini, se zato razprostira po celotnem območju Upravne enote Mozirje. Vodja enote je Boštjan Cigale, ki je hkrati poveljnik PGD Nazarje. Kot pove, je njihova enota ena izmed 43 tehničnih reševalnih služb, ki delujejo v Sloveniji: »Reševanje, ki ga opravljamo, ni klasična gasilska dejavnost, čeprav tudi pri tem delu delujemo kot prostovoljci. Vsa naša enota je opremljena s pozivniki, ki se v primeru intervencij prožijo preko Regijskega centra za obveščanje Celje. V pripravljenosti smo 24 ur na dan. Dejavnost smo pričeli izvajati z osnovno opremo, sedaj smo dobro opremljeni tudi V vseh intervencijah so člani tehniške reševalne službe do sedaj opravili preko 220 ur dela (foto: Ciril M. Sem) za težja reševanja. Oprema ni namenjena le delovanju reševalne ekipe, v primeru potrebe jo uporablja tudi gasilsko društvo.« PSIHIČEN PRITISK JE VČASIH (PRE)VELIK Nazorska tehnična enota najpo- gosteje sodeluje pri reševanju ob prometnih nesrečah. Za pravilen in hiter odziv je seveda potrebna optimalna pripravljenost vseh reševalcev. A nobena nesreča ni enaka drugi, pravi Cigale: »Nikoli nas ne pričaka že doživeta situacija in vsaka nesreča, kjer so udeleženi Naša anketa Poznamo gasilsko enoto za tehnično reševanje? Pri pomoči ponesrečencem in odstranjevanju posledic prometne nesreče so na območju Policijske postaje Mozirje policistom in zdravstvenemu osebju pogosto v pomoč gasilci prostovoljci, sicer člani tehnične reševalne enote PGD Nazarje. Delovanje enote se razprostira po Zgornji Savinjski dolini, a njihova požrtvovalnost in prostovoljstvo ne poznata meja. Poznamo njihovo delo? Darko Mandarič, Nazarje Delo gasilcev sicer poznam, a jih k sreči nisem potreboval ne na cesti ne kako drugače. Vsa čast tistim, ki se prostovoljno razdajajo v takih trenutkih, kojih človek rabi. Alojz Fužir, Varpolje Njihovo delo je sila nehvaležno, a fantje pomagajo, ko je ponesrečencu najtežje. Tudi potek dela mije znan. Sam pa k sreči nisem rabil njihove intervencije. Nataša Strašek, Mozirje Delo tehnične reševalne enote v naši dolini ne poznam. K sreči do sedaj nisem imela nobene prometne nesreče in njihove pomoči nisem rabila. Irena Rajh, Mozirje Kot medicinski sestri mije zelo dobro poznano njihovo delo. Fantje gasilci veliko pripomorejo k zavarovanju kraja nesreče in reševanju, saj so izurjeni in zelo strokovni. Zelo dobro bi bilo, da bi bila na našem območju še katera reševalna enota, saj so vsi člani tehnične reševalne enote prostovoljci in pogosto obremenjeni z različnimi vsakdanjimi obveznostmi. A ko pride do intervencije, so pripravljeni na pomoč ne gleda na čas dneva. Eva Pečnik, Strmec Prostovoljno delo ni nikoli dovolj plačano, zato občudujem fante v tehnični reševalni enoti, ki so pripravljeni pomagati v prometnih nesrečah. Viktor Kovač, Gornji Grad V mladosti sem bil tudi sam član operativne enote v našem prostovoljnem gasilskem društvu. A delo tehnične reševalne enote, ki posreduje ob prometnih in drugih nesrečah tako z nevarnimi snovmi in pa seveda na vodi, je še bolj zahtevno od gašenja požara, zato njihovo požrtvovalnost občudujem. Sam jih do sedaj nisem rabil, saj nisem imel nobene prometne nesreče. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem ljudje ali živali, te nekaj nauči. Pri tovrstnem delu smo vsi pod stresom, s katerim se moramo redno soočati. Vodja enote mora poznali svojo ekipo in znati preceniti tudi njihove psihične sposobnosti.« Člani tehnične enote se zato po končanem reševanju vedno pogovorijo in analizirajo svoje delo. S tem se tudi umirijo, v težjih primerih ali ob smrtnih žrtvah pa je po besedah Cigaleta marsikdaj potreben tudi dan ali več, da se spet vpeljejo v svoj vsakodnevni ritem. Šele pri samem reševanju se namreč izkaže, kdo lahko opravlja tovrstno delo, psihičen pritisk je velik in nekateri ga enostavno ne zmorejo obvladati, zato se takšnemu delu tudi odrečejo. OD POZIVA DO IZVOZA LE ŠTIRI MINUTE Vsaka nesreča s poškodovanimi zahteva hitro ukrepanje vseh pristojnih služb. Tehnična služba mora po pozivu centra za obveščanje z vozilom izvoziti v roku petih minut. Cigale je prepričan, da je njihova ekipa zelo dobro uskla- jena, to kaže tudi njihov povprečen čas izvoza: »Od poziva do izvoza imamo v povprečju ie nekaj sekund nad štirimi minutami, s tem, da prostovoljci ne dežuramo v gasilskih prostorih. Na odzivnike imamo vedno vezanih več ljudi, norma za izvoz je pet članov ekipe, povprečno nas izvozi osem, manj kot šest nikoli.« Tudi pri samem delu na terenu je usklajenost pristojnih služb zelo pomembna. Sodelovanje policije, zdravstvenega osebja in tehnične enote je po mnenju Cigaleta vzorno: »Vsi se zavedamo, da moramo sodelovati, delati z roko v roki. Lahko rečem, da smo zelo dobro usklajeni, točno vemo, kaj mora katera služba narediti. Le tako smo lahko dovolj učinkoviti, da naredimo vse, da bi ponesrečence rešili pravi čas.« KONSTANTNO IZOBRAŽEVANJE IN STROGO NADZOROVANO FINANCIRANJE Izobraževanja tehničnih enot se zaradi posodabljanja opreme vsako leto nadgrajujejo. Vsi, ki se ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA (ZKZ) MOZIRJE Zlati jubilej bodo slovesno obeležili v začetku leta 2011 Na nedavni seji vodstva, upravnega in nadzornega odbora ZKZ je v točki razno direktor Andrej Presečnik med drugim povedal, da bo prihodnje leto minilo petdeset let od oblikovanja sedanje kmetijske zadruge. Ob tej priložnosti po naročilu zadruge v Savinjskih novicah pripravljajo publikacijo, v kateri bo prikazan zgodovinski pregled in razvoj zadruge do danes. Glede same slovesne prireditve je Presečnik postavil vprašanje, ali so časi taki, da bi bilo umestno pripraviti tudi slovesno prireditev. Člani upravnega in nadzornega odbora so menili, da je 50. obletnica dogodek, ki ga vsekakor velja primerno proslaviti, še zlasti glede na pozitivne rezultate poslovanja zadruge. Tako bodo v začetku prihodnjega leta pripravili slavnostni dogodek s kulturnim programom, podelitvijo priznanj najzaslužnejšim in družabnim srečanjem. Sedanja ZKZ je nastala z združevanjem 13 manjših zadrug, ki so delovale na našem območju. Najprej so se združile zadruge Šmihel, Lepa Njiva in Mozirje, nato so se pridružile še ostale zadruge Zgornje Savinjske doline. Sedaj zadrugo sestavlja dvanajst zadružnih enot. Sicer pa je zadružno gibanje v dolini še starejše. Že leta 1890 so v Gornjem Gradu ustanovili zadružno hranilnico, ki je delovala po zadružnih principih vse do druge svetovne vojne, nato je bilo premoženje nacionalizirano. Zadružno gibanje v naših krajih je v posebni knjigi pred časom opisal Aleksander Videčnik. Marija Lebar usposabljajo za to delo, morajo na Igu pri Ljubljani opraviti obvezne tečaje. V današnjem času tehnika napreduje zelo hitro, to pri svojem delu opaža tudi Cigale: »Zaradi hitrega napredka, vsakega iz ekipe, ki doseže pogoje za obnavljanje izobraževanja, takoj pošljemo na Ig, kjer je center za izobraževanje. Tudi sami se dodatno izobražujemo, analiziramo situacije, delamo vaje.« Tako kot izobraževanja je tudi financiranje dejavnosti tehniške reševalne enote urejeno po strogih pravilih. »Za dejavnost reševanja država namenja določena sredstva, ki jih moramo porabiti strogo namensko. Dei denarja je na- menjen opremljanju, del izobraževanju, poravnavi stroškov zavarovanja, zdravniških pregledov. Del tega denarja naj bi bil kot nagrada namenjen tudi sami ekipi, ki rešuje, ker pa smo pri nas prostovoljci, vsa sredstva ostanejo v društvu in jih porabimo za gasilsko opremo.« Dejavnost reševanja je pod stalnim nadzorom države, financiranje poteka po določenih kriterijih. Država izvaja nadzor tudi preko nenapovedanih vaj. Tudi nazorska enota je že dobila poziv in pohitela na kraj nesreče, pri tem pa jih je dohitelo obvestilo, da gre ie za vajo in merjenje njihovega odzivnega časa. Tatiana Golob Delo Tehniške reševalne službe PGD Nazarje v številkah: Vse intervencij v letošnjem letuje bilo 19, od tega 12 prometnih nesreč, pet posredovanj pri izlivu nevarnih snovi in dva posredovanja ob utopitvi. V prometnih nesrečah je bilo devet poškodovanih in trije umrli. Tehniška služba je ob prometnih nesrečah skupno opravila 146 ur dela, s pripravo in čiščenjem pa nekaj več kot 160 ur. V petih posredovanjih ob izlivu nevarnih snovi je enota opravila 40 ur dela. Pri reševanju iz vode je bilo za 17 ur dela, oba ponesrečenca sta umrla. V vseh intervencijah so člani tehniške reševalne službe do sedaj opravili preko 220 ur dela. ( 'Na kratko Na obisku belgijska kmetijska ministrica V Zgornji Savinjski dolini sta se v petek, 12. novembra, na obisku mudila kmetijski minister mag. Dejan Židan in njegova belgijska kolegica Sabine Laruelle, ki je tudi predsedujoča Svetu Evropske unije za kmetijslvo. Ministra sta se v spremstvu sodelavcev ustavila na kmetiji Janija Atelška v Šmihelu in Govc v Robanovem kotu, V občini Solčava sta se zadržala dalj časa in si ogledala Logarsko dolino. V sami vasi soju povabili tudi v center Rinka, kjer soju seznanili z bodočo vsebino, s katero bo objekt dokončno zaživel. S posebnim zanimanjem so si gostje ogledali razstavo polstenih izdelkov. ML Iz analognega v digitalni signal Minuli ponedeljek ob 19.30 uri ste lahko preverili, ali je vaš televizijski sprejemnik pripravljen na prehod iz analognega v digitalni način oddajanja televizijskega signala. Na televizijskih programih TV SLO 2, Kanal A in TV3 seje namreč istočasno izvedel začasni izklop, s tem pa smo gledalci videli, ali je nakup digitalnega pretvornika potreben. Vsem, ki so vtem času na svojem sprejemniku videli le informativni trak z opozorilom, da analogni oddajnik ne sprejema signala, tako ostaja čas za nakup pretvornika le še do 1. decembra. Upravičenim socialno ogroženim pri nakupu pretvornika finančno pomaga država. TG Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic. v_____________________________________________________________J OBČINA NAZARJE Podkrižnikova zavihala rokave Majda Podkrižnik: »Dinamika dogajanj na novem delovnem mestu županje narekuje polno angažiranost, da je delovni dan kar prekratek.« (foto: Marija Lebar) Novoizvoljena nazorska županja Majda Podkrižnik je župansko funkcijo sicer prevzela na seji občinskega sveta 3. novembra, kot profesionalna županja pa je zaposlena na nazorski občini od 5. novembra, ko sta z bivšim županom Ivanom Purnatom opravila formalno primopredajo. VELIKO DELA ZA NOVO ŽUPANJO Svoje prve vtise je označila z besedo odlično. »Čeprav še nisem spraznila pisarne na svojem bivšem delovnem mestu, dinamika dogajanj na novem delovnem mestu županje narekuje polno angažiranost, daje delovni dan kar prekratek. Upam, da se bo ta tok po novem letu nekoliko ustalil,« je povedala. Čeprav je že prej sodelovala v občinskem dogajanju, saj je bila predsednica nadzornega odbora občine, pravi, da v naprej obsega in vse vsebine dela vendarle ni bilo mogoče predvideti. Treba je stvari reševati postopoma in se sproti tudi učiti, odgovarja na vprašanje o tem, kako seje znašla v novi vlogi. FINANCIRANJE Z MINISTRSTEV OBČUTNO ZAOSTAJA Kakšne spremembe se obetajo? Sprememba je po njenem že to, da je županovanje sedaj v ženskih rokah. Zase pravi, da ni člo- vek preuranjenih odločitev. Na novi funkciji je šele dober teden in »ne bi bilo pošteno, če bi že zdaj dajala ocene«. Dodobra se želi seznaniti z razmerami na občini, za kar je potrebno nekaj več časa. Videla bo, kako in kje bi se dalo delo izboljšati. Trenutno delajo na že začetih projektih, pri čemer se zelo občuti, da financiranje z ministrstev zaostaja. V prihodnjih dneh bo veliko dela tudi na občinskih odborih. Županjo čaka sestanek statutarne komisije in sprejetje odloka o krajevnih odborih. V kratkem bodo v nazorski občini, ki ima tri krajevne skupnosti, na zborih krajanov volili predsednike krajevnih odborov. Treba bo sprejeti rebalans proračuna za letos, pri čemer bo prisoten tudi bivši župan Ivan Purnat. Odstotek realizacije občinskega proračuna je slabši od pričakovanega. Tudi zato, ker finančni tokovi z države prihajajo moteno. Podkrižnikova meni, da ji bo z občinskim svetom uspelo dobro sodelovati, saj je na vseh dosedanjih delovnih mestih uspela ustvariti medsebojno zaupanje in timsko ter konstruktivno ozračje. Namerava se pogovoriti z vsakim svetnikom posamezno. Individualne pogovore z zaposlenimi na občinski upravi pa je že opravila. Marija Lebar OBČINA LJUBNO Nadaljujejo z začetimi projekti, v pripravi tudi novosti Franjo Naraločnik: »Smo ekipa, ki je dobro sodelovala že doslej in ni nobenega razloga, da ne bi tudi poslej.« (foto: Marija Lebar) Na Ljubnem ob Savinji je novi župan Franjo Naraločnik, prevzel funkcijo na konstitutivni seji občinskega sveta v četrtek, 4. novembra. Z dosedanjo županjo Anko Rakun sta že opravila uradno primopredajo poslov, vendar bo ta še sodelovala pri nekaterih opravilih občine, kot je nameravan rebalans proračuna. Naraločnik, kije bil izvoljen v drugem krogu, je pred tem na občini Ljubno opravljal funkcijo direktorja občinske uprave. Dobro so mu poznane razmere in projekti občine, pri katerih je bil kot direktor ves čas dejavno vključen. Zaenkrat dela še v svoji dosedanji pisarni. PRED REBALANSOM PRORAČUNA Na vprašanje, ali je pričakovati spremembe, je odgovoril pritrdilno. Vsekakor bo prva sprememba že to, da bodo dobili novega direktorja občinske uprave, za katerega so že pripravili razpis. Kot pravi Naraločnik, sicer sprememb med zaposlenimi na občini ne načrtujejo. »Smo ekipa, kije dobro sodelovala že doslej in ni nobenega razloga, da ne bi tudi poslej,« pravi novi župan. Prav tako je prepričan, da bo sodelovanje z občinskim svetom konstruktivno in v dobrobit občank in občanov na celotnem območju občine. Do novega leta je potreb- no oblikovati odbore in komisije ter sprejeti rebalans proračuna za letošnje leto, pri pripravi katerega bo pomagala tudi dosedanja županja, poslej pa občinska svetnica Rakunova. Prav tako jih čaka priprava in sprejem občinskega proračuna za leto 2011. NOVOSTI NA ŠPORTNEM PODROČJU Skrbeli bodo tudi za socialno področje. Da nekaj brezposelnim v občini zagotovijo začasno zaposlitev, pripravljajo prijavo na razpis za sofinanciranje javnih del. V letošnjem letu so preko te oblike zaposlovanja, ki jo delno financira občina, delno pa država, zaposlovali devet brezposelnih oseb. Nadaljujejo tudi s projektom prenove javne razsvetljave v občini v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Tudi sicer, pravi župan Naraločnik, je na Ljubnem čutiti pozitivno energijo, spremembe in nove aktivnosti, med drugim na športnem področju. Za delovanje naj bi usposobili smučišče na Lazah, karje dolgoletna želja številnih občanov. Prav tako urejajo območje smučarske skakalnice, tam so postavili nov objekt. Že to zimo pa bodo za smučarske rekreativce uredili tudi tekaške proge. Marija Lebar So zadruge in kmetje res vsak na bregu? ODKUP LJUBLJANSKIH MLEKARN Na sestanku upravnega in nadzornega odbora Zgornjesa-vinjske kmetijske zadruge Mozirje je direktor Andrej Presečnik podal informacijo o morebitnem odkupu delnic Ljubljanskih mlekarn. Zgodba sicer ni nova, je pa zdaj znana cena za delnico, ki jo postavlja Nacionalna finančna družba (NFD), ki poleg skladov Zvon prodaja svoj lastniški delež v naši največji mlekarni. CENA DELNIC TRENUTNO PREVISOKA Prodajalec želi za delnico iztržiti 14 evrov. Andrej Presečnik: »Ta cena je v dani situaciji na finančnih trgih previsoka vsaj za 20 do 30 odstotkov. Pri načrtovanem prevzemu Ljubljanskih mlekarn je zelo pomembno tudi sodelovanje čim širšega kroga zadrug in proizvajalcev mleka, ker se bo tako obremenitev posameznega proizvajalca oziroma zadruge zmanjšala.« V fazi lastniškega preoblikovanja so slovenske zadruge že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dobile določen delež lastništva Ljubljanskih mlekarn. S temi delnicami v imenu zadrug upravlja družba po-oblaščenka Miekodel, ki ima v lasti 24-odstotni delež imenovane mlekarne. Kot menijo na Zadružni zvezi Slovenije, pa tudi v Zgornjesavinj-ski kmetijski zadrugi in drugih slovenskih zadrugah, bi bilo potrebno, da delnice, ki so naprodaj, odkupijo domači proizvajalci mleka. To je pomembno, saj tako lastništvo mlekarne ne bi prešlo v tuje roke, razen tega bi imeli kmetovalci možnost vplivati na odkupno ceno mleka. NAKUP DELNIC JE LAHKO DOBRA NALOŽBA Prav zato je ZKZ v zadnjem času pripravila zbore zadružnih članov - proizvajalcev mleka, kjer so jim predočili svoje poglede na la-stništvo in s tem na vpliv na poslovanje Ljubljanskih mlekarn. Kot meni Presečnik, je odkup tudi v smislu poslovne naložbe dobra poteza, saj je gospodarjenje Ljubljanskih mlekarn solidno. »Posebej bi poudaril, da je pre- vzem Ljubljanskih mlekarn pomemben z vidika dolgotrajnega in stabilnega odkupa mleka po evropsko primerljivih cenah,« je obrazložil Presečnik. »Nakup delnic je tudi dobra finančna naložba, saj bo- do Ljubljanske mlekarne pod uspešnim upravljanjem in vodenjem dolgoročno pridobivale na vrednosti. V primeru potrebe kmetije pa jih bo mogoče na organiziranem notranjem trgu prodati.« ZVIŠANJE ODKUPNIH CEN MLEKA Večina evropskih mlekarn je v lasti zadrug in proizvajalcev mleka. To bo postalo zlasti pomembno po letu 2015, ko bodo ukinjene mlečne kvote, kar bo povzročilo povečano ponudbo mleka in posledično pritisk na znižanje cen na prostem trgu, ki ne bo lastniško in pogodbeno vezan. Presečnik še pravi, da bi morebitni tuji lastnik v mlekarni iskal le dobiček in bi tako pritiskal na znižanje vhodnih stroškov ter odkupnih cen mleka. Obstaja tudi bojazen, da bi tujci zaradi izrinjanja konkurence mlekarno lahko celo zaprli. Kot še pravi direktor ZKZ, je sedaj izpogajana cena za mleko oddano v Ljubljanske mlekarne sorazmerno ugodna v primerjavi z drugimi odkupovalci. V novembru se je še nekoliko zvišala in znaša okoli 28,5 centa za liter, odvisno od kvalitete. Proizvajalec svoj dohodek lahko zviša tudi s kakovostjo oddanega mleka. KAJ MENIJO PROIZVAJALCI? Predsednik Zgornjesavinjskega govedorejskega društva Franci Zagožen je povedal: »Člani društva smo imeli v začetku septembra sestanek, na katerem smo obravnavali tudi točko o nameravanem odkupu Ljubljanskih mlekarn. Prisoten je bil direktor Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Andrej Presečnik. Govedorejci so se seznanili z nekaterimi informacijami, vendar cena posamezne delnice takrat še ni bila znana.« Kot pravi Zagožen, člani na terenu nad odkupom niso navdušeni. Predvsem jih pesti težko finančno stanje, na katerega že ves čas opozarjajo in na katerega vpliva tudi (pre)nizka odkupna cena mleka, ki ga oddajajo tej isti mlekarni. PRISOTNO NEZAUPANJE Razen tega je med njimi močno prisotno nezaupanje v slovenski zadružni sistem. Da bi investira- svojem li precej visoke zneske kar na »lepe oči« je težko pričakovati, saj ni dorečeno, kolikšen in kakšen vpliv bi kot delničarji imeli na odkupne cene mleka in na poslovanje mlekarne. Čeprav so obljube, da bo trgovanje z delnicami za pet let zaščiteno, med proizvajalci mleka ostaja nezaupanje. Zneski, ki naj bi jih za odkup delnic dali posamezni kmetje, bi bili vezani na količino oddanega mleka. To bi v primeru našega sogovornika, kjer imajo eno največjih proizvodenj mleka v Zgornji Savinjski dolini in na leto oddajo 240 ton mleka, pomenilo, da bi za delnice odštel okoli 24.000 evrov. »V primeru odkupa delnic je pogosto tako, da jim vrednost po prodaji začne padati. Po svoje se mi zdi boljše, da ta denar investiram v lastno mlekarno. Tudi če mi morda ne bo šlo, bom vsaj vedel, kam sem dal denar,« pravi Franci Zagožen. Marija Lebar Odbor za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj EMS pri KUD Utrip vabi na prireditev PESNIŠTVO V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI v soboto, 20. novembra 2010, v kulturnem domu v Gornjem Gradu. Program: 16.30 Razvoj pesništva v dolini (BertSavodnik) Pesništvo Edija Mavriča Savinjčana (dr. Matjaž Kmecl) Pesništvo najmlajših - Besedičica (Mija Pilko) 18.00 Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrade ter priznanj. Prireditev bo obogatena s spremljajočim kulturnim programom. Dogodek je sestavni del nastopov v počastitev 130-ietnice delovanja Kulturnega društva Gornji Grad. ALENKA BREZOVNIK, VODJA KARITATIVNE DEJAVNOSTI V MOZIRJU V drugem desetletju delovanja in z novimi načrti Alenka Brezovnik Alenka Brezovnik že sedem let vodi Karitas Mozirje - Šmihel. Geslo Z roko v roki - iz srca v srce je uvod v obsežni program dela, ki ga je pripravila s sodelavci. Pomoč posameznikom in družinam, skrb za medgeneracijsko sožitje in še veliko več so dejavnosti, s katerimi se bodo še naprej trudili lajšati življenje ubogim in revnim današnjega časa. - Kam segajo začetki mozirskega Karitasa? Mozirski Karitas je bil ustanovljen leta 1992 v okviru župnijskega sveta. V prvih letih delovanja je svoje aktivnosti usmerjal predvsem v pomoč beguncem, ki so takrat iskali pomoč tudi v naši župniji. Glavne naloge in pravice so bile zapisane v statutu župnijskega Karitasa še takratne Mariborske škofije: prebuja in širi zavest, da je ljubezen do bližnjega nepogrešljiva; vzgaja in spodbuja vernike, da bi imeli čut za stisko bližnjega in potrebe sodobnega človeka; gmotno pomaga ogroženim posameznikom, družinam, brezposelnim in drugim; sodeluje pri odpravljanju nesreč v domači župniji in širše, sodeluje z drugimi socialnimi in humanitarnimi ustanovami in Karitasovimi organizacijami na vseh nivojih. To so smernice, ki nas spremljajo od začetkov do danes. - Kakšna je podoba mozirske dobrodelne organizacije danes? V letu 2004 smo mozirski Karitas ponovno oživili in pričeli z delom z novim vodstvom, članstvom in programom. Da lahko nemoteno delujemo, smo si tudi mi porazdelili različne funkcije. Naš duhovni vodja je gospod župnik Sandi. S pomočnico Marijo Janko organizirava, koordinirava in oblikujeva celotno delovanje Karitasa, posredujeva informacije župniku, župnijskemu svetu, župljanom in vsem ostalim. Tajnica je Dani- ca Verbuč, blagajničarka Verica Sirko. Za glavne aktivnosti smo se organizirali projektno, saj smo le tako lahko pri svojem delu strokovni in natančnejši. Vsak si lahko poišče mesto tam, kjer ga najbolj veseli. - Pojasnite razliko med dobrodelnostjo in solidarnostjo. Dobrodelnost je ena izmed treh najpomembnejših pastoralnih dejavnosti v župniji, bi pa zaradi te pomembnosti in nuje morala imeti vsaka župnija tudi karitas. Župnijske karitas, registrirane v Škofiji Celje, so še: Rečica ob Savinji, Nazarje, Šmartno ob Dreti, Ljubno, Luče, nekatere župnije pa imajo skupino za dobrodelnost organizirano v okviru Župnijskega pastoralnega sveta. Karitas, pa ne samo mozirska, se prav gotovo prepozna po dobrih delih, opravljenih prostovoljno, iz ljubezni do bližnjega in tistega, ki našo pomoč potrebuje, z zgledom Jezusa Kristusa in njegove velike ljubezni do vsakega izmed nas. Na poti prostovoljstva nas spremlja in usmerja nebeški Oče, k njemu se vedno obračamo z molitvijo kot posamezniki kristjani ali kot organizirana skupina kristjanov v Župnijski karitas Mozirje. Solidarnost pa lahko obstaja kot občutek za drugega in razumevanje drugega ali drugih ali pa zgolj kot idejno strinjanje in ne pripelje do akcije, solidarnost v besedah. - In med ubogimi in revnimi? V cerkveni govorici je uveljavljen pojem ubogi, v zvezi z evropskim letom pa se uporabljata termina revščina in izključenost. Ubogi zajema ravno to: revne in izključene razumemo tiste ljudi, ki nimajo najpotrebnejšega za življenje in zato ne morejo dostojno živeti. Revščino razumemo v povezavi z materialnimi potrebami kot pomanjkanje hrane, pitne vode, obleke, denarja, bivalnega prostora. Revščina pa je povezana z mnogimi oblikami uboštva in mnogim je tudi vzrok. Predvsem duhovna in duševna revščina, medčloveška revščina. - Katere pomoči so deležni ljudje? V prvi vrsti se obračajo po pomoč na center za socialno delo - zdi se mi, da je tudi prav tako -, potem na Rdeči križ, nekateri pa tudi na Karitas. Pri Karitasu poizkušamo predvsem odpreti svoje srce in prisluhniti stiski ter po svojih močeh pomagati. Pomagamo materialno, s hrano, z oblačili, s plačilom položnic, predvsem pa poizkušamo pomagati s pozornostjo, si vzeti čas in prisluhniti. - Kako zbirate materialna - hrana, oblačila, pohištvo, šolske potrebščine -, in denarna sredstva? Viri so prostovoljni darovi na področju župnije, posebne nabirke v cerkvi, posamezne namenske akcije. Trikrat letno razdeljujemo hrano iz intervencijskih zalog Evropske skupnosti in iz lastnih zalog. Zaradi pomanjkanja prostora nimamo svojih lastnih skladišč, tako da vse potrebe po oblačilih in pohištvu usmerjamo na Škofijsko karitas Celje. Denarno smo popolnoma odvisni od darov posameznikov ali podjetij, ki nas pri našem delu podpirajo. Največ sredstev zberemo ob tednu karitasa in vsakoletnem dobrodelnem koncertu. Poslovanje kontrolira in nadzira župnik. Premoženje Karitasa je last župnije. - Mozirski »klic dobrote« bo to nedeljo. Nič revščine, ukrepajmo zdaj je geslo letošnjega že sedmega dobrodelnega koncerta, ki bo v nedeljo v Kulturnem domu Mozirje. Sredstva, zbrana na koncertu, namenjamo vsem ubogim in revnim v naši župniji in širše. - Kdo lahko zaprosi za denarno pomoč? Za tovrstno pomoč lahko zaprosi vsak, ki se počuti ubogega in revnega, vsakemu poizkušamo pomagati po svojih močeh. V hujših stiskah lahko ljudem plačamo življenjsko nujne položnice. - Je kdo že zavrnil ponujeno pomoč? Naš karitas ima zelo razvejano članstvo. Vsak član pokriva svoje območje, poznamo se med seboj, poskušamo pred ponujeno pomočjo na- »Bojim se, da gre v določenih primerih tudi za zlorabljanje načina zbiranja sredstev, predvsem pa kam in komu so sredstva namenjena.« vezati osebni stik in se pogovoriti. Direktne zavrnitve še nismo doživeli, je pa že kdo odklonil paket hrane iz evropskih rezerv s pojasnilom, da naj pomagamo ljudem, ki so še v hujši stiski, da še ni tako hudo. - Občina namenja pomoč socialno šibkejšim, stranke organizirajo dobrodelne koncerte, šole tudi. Celo posamezniki imajo svoje akcije, organizirajo se upokojenci za pomoč bol- nim in ostarelim. Je v dolini toliko pomoči potrebnih? Hm, dobro vprašanje. Bojim se, da gre v določenih primerih tudi za zlorabljanje načina zbiranja sredstev, predvsem pa kam in komu so sredstva namenjena. Ob vsej množičnosti akcij vemo, da stiske in potrebe obstajajo, da se porajajo vsak dan nove. Karitas je samo delček v nizu organizacij in posameznikov, ki poizkušajo prepoznati prave stiske in lajšati bremena ljudem. V našem okolju se pojavljajo vse stiske današnjega časa, materialne in duhovne, prav nič nismo izvzeti ali izolirani. Je pa res, da so določeni predeli v Sloveniji zaradi vse pogostejših stečajev podjetij še bolj na udaru kot naša župnija. - In koliko ste letos že razdelili hrane? V letošnjem letu smo razdelili: 2.460 I mleka, 190 kg sladkorja, 280 kg riža, 1.050 kg moke, 1.500 kg testenin, 180 1 olja in 48 kg praška. Vsako leto pa razdelimo še okrog 40 paketov šolskih potrebščin za osnovno in srednjo šolo. - Zbirali ste ozimnico celo za župnijo Trbovlje. Pred zahvalno nedeljo in po njej smo zbirali ozimnico, v prvi vrsti za potrebe župnije, vse, kar je ostalo, pa smo namenili župniji Trbovlje, kjer so stiske zaradi nestabilnega gospodarstva še hujše kot pri nas. - Solidarnost se kaže tudi v zbiranju darov za misijone. Kako so se odzvali ljudje na akcijo zbiranja denarja za nakup motornih koles za slepe v Vietnamu? Akcija zbiranja sredstev za slepa dekleta v Vietnamu je pokazatelj, da ljudem ni vseeno, kako živijo ljudje tudi drugod po svetu. Z akcijo Dar namesto sveče in cveta na grob smo zbrali 840 evrov. S prodajo zapestnic, ki jih ustvarjajo slepa dekleta v Vietnamu, se zbiranje sredstev nadaljuje, saj dekleta še kako potrebujejo prevozna sredstva, ki so povezava med krajem bivanja in krajem šolanja. - Številne dejavnosti zahtevajo veliko časa in prostovoljce z močno voljo. Kako poskrbite, da ne »pregorijo«? Predvsem skrbimo za duhovnost, naša mesečna srečanja vedno pričnemo z molitvijo, priprošnjo k Svetemu Duhu za pravilnost odločanja. Enkrat letno se podamo na romanje, kjer poskrbimo za telesno in duhovno hrano. Nekajkrat letno se udeležujemo duhovnih srečanj, kijih organizira škofija ravno v te namene. - Vse pa bo obstalo, če ne bodo mladi dobrodelno prebujeni. To je eden izmed naših pomembnejših projektov, kako v svoje vrste pridobiti čim več mladih, kako prebujati zavest prostovoljstva in dobrodelnosti. Razmišljamo o čisto posebni veji Karitasov podmladek, vendar nam zaenkrat med ak- tivno članstvo ni uspelo pridobiti osnovnošolcev in srednješolcev. Naše akcije in dejavnosti pa so čez celo leto prepletene z različnimi skupinami, v katerih sodelujejo tudi najmlajši kot udeleženci in tudi prostovoljci. S skavtsko organizacijo imamo v načrtu in smo že realizirali kar nekaj skupnih akcij, sooblikovali smo mašo s Sožitjem, mladi nam pomagajo pri počitniških delavnicah, udeležujejo se predprazničnega obiskovanja osamljenih in ostarelih, sodelujejo pri organizaciji dobrodelnega koncerta, razdeljevanju hrane EU, pa še bi lahko naštevali... - Kako se soočate s starajočim se prebivalstvom? Več izobraževanj in razmišljanj na to temo smo v zadnjem času tudi deležni s strani škofijskega in slovenskega Karitasa. Eden izmed takih poteka ravno sedaj z naslovom Evharistija son- »Direktne zavrnitve še nismo doživeli, je pa že kdo odklonil paket hrane iz evropskih rezerv s pojasnilom, da naj pomagamo ljudem, ki so še v hujši stiski, da še ni tako hudo.« ce življenja tudi bolnim in trpečim. Tudi v našem karitasu načrtujemo za naslednje leto konkretna izobraževanja v tej smeri: Psihologija bolnih in starostnikov, Pristopiti k bolnim in ostarelim, Nega bolnika na domu ... Kot prostovoljcem nam dostikrat primanjkuje poglobljenega znanja, zato si ga pridobivamo z različnimi delavnicami in V V mehiškem Cancunu bo konec novembra potekala 16. Podnebna konferenca Združenih narodov. Dogodek bo priložnost, da svetovni politiki pokažejo zrelost in skupni interes za omilitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Tega mnenja so tudi v mednarodni nevladni organizaciji za varstvo Alp Cipra, zato so drugi ponedeljek v novembru v sodelovanju s Službo Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe pripravili novinarsko konferenco. Na njej so spregovorili o trendih segrevanja slovenskega gorskega sveta. Dogodek je bil priložnost, da so opozorili tudi na ukrepe, ki se v Sloveniji že izvajajo in bi se morali izvajati tudi v prihodnje, da bi se Alpe usmerile k cilju ogljično nevtralne energije. Podnebne spremembe so namreč Alpe, ki predstavljajo več kot 40 odstotkov Slovenije, začele ogrožati med prvimi. Predsednik Cipre Slovenija dr. Matej Ogrin je seminarji, internimi in tudi na škofijski ravni. Pomemben se nam zdi pravi pristop do trpečih in ranjenih, kako se vživeti v sočloveka in njegovo stisko, stanje in doživljanje. - Kaj novega še načrtujete za obdobje 2010/11? Letošnje geslo Karitasa Nič revščine, ukrepajmo zdaj je jasen poziv vsem nam kristjanom, da napredujemo in postanemo bolj karitativno usposobljeni. Kaj to pomeni? Najprej je potrebno videti, opaziti potrebe in stiske za ljudi okrog nas, slišati klice, krike po pomoči in analizirati, razumeti reveža, ki nima denarja za hrano, živi iz dneva v dan, v borbi za košček kruha je to njegova edina prihodnost, ter imeti empatijo. Če nimamo čutečega srca, če se ne poizkušamo vživeti v stisko drugega, bo naše delo zaman in težko bomo v oporo in pomoč človeku, ki to išče v nas. Ko smo naredili prve tri korake, je čas, da se zganejo tudi roke in se začne karitativno delo in pomoč bližnjemu - angažirane roke. Želimo si pridobiti čim več novih sodelavcev, predvsem mladih, ki bi prinesli v naše vrste svežino in novo energijo, na tak način si želimo razvijati medgeneracijsko sožitje. Želimo si več konkretnega povezovanja in sodelovanja z vsemi dobrodelnimi, humanitarnimi in socialnimi ustanovami. V prvi vrsti pa vključiti v Cerkev vse, ki se počutijo osamljene, zapostavljene, izključene. V naslednjem letu odpiramo pisarno v župnijskih prostorih, kjer bomo poizkušali vzpostaviti stisk, odpreti srce in konkretno pomagati. Andreja Gumzej opozoril, da se bodo napovedi o segrevanju našega alpskega gorslva iz devetdesetih let prejšnjega stoletja uresničile, podoba zimskega turizma na omenjenem območju pa se bo v naslednjih letih močno spremenila. S podobnimi problemi se srečujejo tudi v dinarskih pokrajinah. Tako Alpe kot dinarski svet predstavljajo skoraj tri četrt našega ozemlja. Prav zaradi slednjega lahko, po zatrjevanju direktorja Službe Vlade Republike Slovenije za podnebne spremembe Jerneja Stritiha, izkušnje in primere dobrih praks pri izvajanju ukrepov, ki so se razvili na območju Alp, izvajamo po vsej Sloveniji. Pri tem se moramo po mnenju vodje projektov Cipre Slovenija Leona Kebeta zavedati, da vsi ukrepi, ki se izvajajo za blaženje podnebnih sprememb, niso dobri. Le manjši del je namreč takih, ki se skladajo s cilji trajnostnega razvoja. Marija Sukalo MEDNARODNA NEVLADNA ORGANIZACIJA ZA VARSTVO ALP CIPRA Vsi ukrepi za blaženje podnebnih sprememb niso dobri PRAZNOVANJE DNEVA SPLOŠNIH KNJIŽNIC Projekti za spodbujanje branja dosegajo svoj namen 20. novembra praznujejo svoj dan splošne knjižnice, teh je v Sloveniji 62. Praznovanju se je pridružila tudi Osrednja knjižnica Mozirje, ki v teh dneh pripravlja več prireditev, namenjenih svojim uporabnikom. Skozi vse leto svojim članom nudi projekte za spodbujanje branja in hkrati spodbuja razvoj drugih kulturnih dejavnosti. ODZIV BRALCEV VSAKO LETO VEČJI Čas praznovanja je tudi čas, ko lahko knjižnice ovrednotijo svoje delo v lokalnem okolju. V mozirski knjižnici so z odzivom na ponujene projekte zadovoljni. Bralna značka za odrasle, poimenovana Zgornje-savinjčani s knjigo v roki, vsako leto privabi več bralcev. V letošnjem, že 6. letu skupne- Letošnje leto pravljične urice obiskuje skoraj 60 otrok in ker je dan splošnih knjižnic v veliki meri namenjen tudi njim, jih Knjižnica Mozirje ta petek vabi na prav posebno pravljično urico. V prostorih galerije bodo prisluhnili glasbeni pravljici o gongu in violini. Prireditev je namenjena tudi otrokom, ki pravljičnih uric sicer ne obiskujejo. Čas praznovanja je tudi čas, ko lahko knjižnice ovrednotijo svoje delo v lokalnem okolju (foto: TG) jo, na kateri bo gost gledališki igralec Anatol Štern z monodramo Matjaža Kmecla Slovo Matije Smoleta od veselih ur, medtem ko Bralna značka za odrasle poteka še vse do aprila. Knjižničarji se zavedajo, da je ljubezen do knjig dobro privzgojiti že najmlajšim. Zato v vseh enotah osrednje knjižnice vsaj enkrat mesečno, v Mozirju pa vsak teden, potekajo pravljične urice. Ob druženju s pravljico se že mali otroci navajajo na branje, kar je bogata popotnica za njihov vstop v svet znanja. TG ga branja, je k bralni znački pristopilo skoraj 100 ljubiteljev kvalitetne knjige. Ravno v teh dneh v enotah osrednje knjižnice potekajo srečanja in pogovori o prebranih delih. Bralcem bralne značke za odrasle se bodo pridružili tudi tisti, ki berejo v okviru projekta Beremo slovenske avtorje. PROJEKT ZAKLJUČIJO DECEMBRA Slednji projekt poteka v družbi bralcev iz Laškega, ki so s tamkajšnjimi knjižničarji v septembru že obiskali Knjižnico Mozirje. Projekt Beremo slovenske avtorje se v decembru zaključuje s prireditvi- Direktorica Osrednje knjižnice Mozirje Ana Lamut: »Knjižnica Mozirje je v svojem dolgoletnem delovanju priča sorazmerno velikemu razvoju. Od majhne nesamostojne knjižnice v enem samem prostoru Kulturnega doma Mozirje, z enim strokovnim delavcem in maloštevilno knjižnično zbirko, smo zrasli v pravo osrednjo knjižnico s sedmimi krajevnimi knjižnicami. Knjižnična zbirka z leti postaja kvalitetnejša in številčnejša, knjižničarji gremo v korak s sodobno urejeno knjižnico s permanentnim izobraževanjem, število članov in uporabnikov se veča, prirejanje različnih prireditev je pestrejše. Za vse to dogajanje je potrebno dobro in sprotno sodelovanje z občinami našega področja. Občina Mozirje je ustanoviteljica knjižnice, vse ostale pa so s knjižnico v pogodbenem odnosu, kar seveda ne vpliva na dobre odnose. Z vsemi občinami so podpisane pogodbe o izvajanju knjižnične dejavnosti, glede financiranja pa vsaka tri leta podpišemo Dogovor o sofinanciranju knjižnične dejavnosti, ki temelji na seštevku števila prebivalcev posamezne občine in števila njihovih obiskovalcev v vseh naših knjižnicah.« ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CEUE V oktobru zabeležili povečano število rotavirusnih drisk Na Celjskem so prejšnji mesec zabeležili porast rotaviroz. Glede na pretekla leta so zabeležili skoraj trikrat več primerov te bolezni. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje zato svetujejo upoštevanje ukrepov za preprečevanje rotavirusnih okužb. Rotavirusi so med najpomembnejšimi povzročitelji virusnih drisk. Povzročajo drisko, bruhanje, krčevite bolečine v trebuhu in vročino. Najpogosteje zbolijo majhni otroci, ki bolezen tudi najtežje prenašajo, še posebej dojenčki. Širjenje rotavirusov preprečujemo s preventivnimi higienskimi ukrepi, dojenčke lahko pred njimi zavarujemo tudi s cepljenjem. Kot poudarja specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varslvo Celje, dr. Alenka Trop Skaza, pri rotavirusni okužbi ni posebnega zdravljenja. Najnujnejše je nadomeščati tekočino. Oboleli otroci in odrasli lahko pijejo kakršnokoli tekočino, odsvetuje le gazirane pijače, ker povzročajo napetost v trebuhu. Otrok mora piti velikokrat, vendar po malem in kolikor prenese. Posebna dieta ni potrebna. Doječe matere naj ne prenehajo z dojenjem, ampak naj otroke v času bolezni dojijo še pogosteje kot običajno. Ker drisko in bruhanje povzroča virus, jemanje antibiotikov na potek bolezni ne vpliva. Tudi zdravljenje z živalskim ogljem ni smiselno. Zaradi omejevanja prenosa okužbe naj otroci še vsaj dva dni po koncu bolezni ostanejo v domačem varstvu. Predvsem pa je zelo pomembno, da s higienskimi ukrepi poskušamo preprečiti širjenje virusa. Posebno pozornost namenimo umivanju rok. Kadar bolnik bruha, je potrebno izbruha-nino čim prej očistiti, krpe pa zapreti v vrečke, da ne pride do širjenja rotavirusov v zrak. Prostor moramo dobro prezračiti in očistiti z vročo vodo, še priporoča dr. Alenka Trop Skaza. ID V MOZIRJU ZAPELI PRVO MASO ZA MOŠKI ZBOR Nova lu< na nebu našega glasbenega ustvarjanja Anton Petek je dirigiral moškima pevskima zboroma kulturnih društev Šentvid pri Stični in Mozirje (foto: Ciril M. Sem) Anton Petek, zborovodja in skla- dirigiranje in kompozicijo, koncerti- datelj, organist mozirske cerkve sv. Jurija, je v nedeljo, 14. novembra, prvič predstavil javnosti mašo, ki jo je skomponiral posebej za potrebe petja pri mašah - zadušnicah. Za to se mu je prvi zahvalil celjski ordinarij, dr. Stanislav Lipovšek, ki je vodil obred. Skladatelj Anton Petek je diplomiral iz orgel na Teološki fakulteti v Mariboru, študiral zborovodstvo, cev, organistov in zborovodij, ki so življenje posvetili Bogu. Skladba je nagovorila z besedo in melodijo zbrane v cerkvi sv. Jurija, da so se ozirali na kor, še potem koje izzvenela zadnja beseda - življenje. Prva maša za moški zbor je bila odpeta na predzadnjo nedeljo v cerkvenem letu. V pridigi se je celjski škof Stanislav Lipovšek zahvalil vsem pevcem in glasbenikom, ki so pripravljeni svoj čas posveti- ral je doma in v tujini. V nedeljo je dirigiral moškima pevskima zboroma kulturnih društev Šentvid pri Stični in Mozirje, na orgle je igral Robi Markovič. Prva maša za moški zbor vsebuje po avtorjevih besedah enostavne speve, psalme in skladbe, zato je dostopna širšemu krogu pevcev. Prepevala se bo ob slovesu od pokojnih, z njo pa seje želel spomniti tudi vseh rajnih pev- ti petju in glasbi: »Z ubranostjo glasov se doseže ubranost src.« Cerkvena pesem pa nagovarja vsakega na svoj način. Zbrane je pozdravil še domači župnik Sandi Koren. Zahvalil se je »ognjevitemu pridigarju« in »novi luči na nebu našega glasbenega ustvarjanja«, Antonu Petku, vernikom pa oznanil, da se je Jože Prislan začel pripravljati za službo stalnega diakona. Andreja Gumzej Andrej Terglav s.p. Andraž 96b 3313 Polzela Tel.: 03/572-06-73 GSM: 041/216-: www.terglav.si • Beljenje notranjih površin in fasad • Dekorativni opleski • Izdelava izolacijskih fasad • Delo na višini z dvižnolcošaro Izberite vašega občana leta 2010! y občan(ka) 2010 Spoštovane bralke in bralci, občanke in občani občin Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčava! Tudi letos boste lahko vsak v svoji občini izbirali osebo, ki je v tekočem koledarskem letu s svojim delom na kateremkoli področju še posebej doprinesla k boljšemu življenju in skupni blaginji v lokalni skupnosti. Z glasovnicami bomo prve tri tedne zbirali vaše predloge, v nadaljevanju pa boste lahko od 26. novembra dalje glasovali za kandidate na listi, ki jo bomo dokončno oblikovali v uredništvu Savinjskih novic in od takrat dalje tudi šteli glasove za kandidate. Jk „-TRGOV»*6' jgj vVgSSot'»* Zadruga mozirje Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozrje z.o.o. www.zkz-mozirje.com Vsak teden bomo izžrebali enega pošiljatelja kupona, ki bo prejel bon Zgornjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje v vrednosti 20 EUR. Vse poslane glasovnice bodo sodelovale pri žrebanju glavne nagrade ob zaključku akcije. Med pošiljatelji predlogov smo izžrebali Marijo Robnik, Krnica 14, Luče. Zdaj pa na delo! Izpolnite glasovnico, jo nalepite na dopisnico in jo najkasneje do torka, 23. novembra 2010, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. 9 Za Občana(ko) leta 2010 v občini P.re±g^___________________ ime in priimek, naslov stalnega bivališča navedite razlog, zakaj ga(jo) predlagate Moje ime in priimek: — Moj naslov: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: ■ Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje J Brez poka, pa veadarle z dimom [ Organizacije, Čestitke ZAČETEK STODVAJSETEGA PUSTOVANJA Mozirski pusfnaki so na sv. Martina dan ob enajsti uri in enajst minut po tradiciji pričeli letošnji pustni čas. Obelodanili so novo pustno kraljico, opravili krst mladega vina in ob milih zvokih ansambla Boj se ga navzoče povabili na prireditve ob jubilejnem pustovanju. Na trgu med banko in Grabnerjevo hišo se je na martinovo zbrala množica domačinov in mnogih gostov. Še pred prihodom pustne srenje so se ob ponudbi na stojnicah, ki so jih ob tej priložnosti založili mozirski sadjarji, čebelarji, zeliščarke, kmetice, turistično društvo in varovanci varstveno delovnega centra vsi dobro posladkali. Milozvočni ansambel Boj se gaje oznanil prihod pustnakov, med njimi aktualne in nove pustne kraljice. Pok iz možnarja, ki vsako leto ob predpisanem času oznani začetek pustnega ča- Stevllni domačini in gosti so se pomudili ob bogati ponudbi na stojnicah (foto: Benjamin Kanjir) Pustna srenja z novo kraljico Polono Oblak (foto: Benjamin Kanjir) sa, so zbrani čakali zaman. Za tišino je bil okrivljen kar topničar, ki mu je bila ob tem zagrožena odstavitev. Brez poka, pa vendarle z dimom seje pustni čas vseeno začel. Kraljica Mateja Lever je krono nadela kraljici Poloni prvi, Poloni Oblak, ki bo nadaljevala njeno delo in se udeleževala mnogih obveznosti po strogem pustnem protokolu. Pustni župan Drago Poličnik je ob prisotnosti svetnega župana Ivana Suhoveršnika poskrbel za krst mladega vina, kije nato steklo po suhih grlih prisotnih. Varovanci varstveno delovnega centra so zaplesali in nasmejali občinstvo in še enkrat več dokazali, da so neločljivi del mozirskega družabnega vsakdana. Mozirjanom se obeta stodvajseto pustovanje, saj je toliko star prvi zapis o Mozirjanih, ki so se pred tolikimi leti prvič in z dovoljenjem trške oblasti pražnje oblekli ter ob tem tržanom zagodli prenekatero hudomušno. Šaljive dni so izkoristili za obelodanjenje resničnih dogodkov in trških zdrah. Od takrat so tradicionalne prireditve odpadale zgolj zavoljo višje sile in Mozir-jani se tako še danes smejo veseliti ob vseh peripetijah, ki se ob tem času zgode, V jubilejnem letu bo na ogled tudi razstava, ki se bo kronološko lotila mozirskih pustovanj skozi njihovo dolgo obdobje. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 46,19. november 2010 Francu Florjancu iz Mozirja za 80 let Enkrat le imaš v življenju osem desetic! Leta nič ne vprašajo, kar zgodijo se! Ista si osebnost še, še si smejočih lic. A nič ne skrbi, bolečine minejo, sreča pa ostane! Dragi naš boter in brat, ob tvojem prazniku ti iskreno čestitamo in ti želimo obilo zdravja. Sestra Vida in nečaki Jože, Vida, Marija ter vsi, ki te imajo radi. Veri in Francu Florjane iz Mozirja za 55 let skupnega življenja Te dni je minilo že 55 let, kar ženin in nevesta, utrgala prežlahten sta cvet. Odkar sta pred bogom svoj zakon sklenila, ljubezen do zdaj vaju ni zapustila. Moči vse v zakonu od sebe sta dala, saj skupno življenje vse prej je kot šala. Draga Vera in Franc bodita srečna še naprej. Sestra Vida in nečaki Jože, Vida, Marija ter vsi, ki vaju imajo radi. Zgodbe in pripouedi iz naših krajev (1) Piše: Aleksander Videčnik Prav gotovo ni noroda na tem svetu, ki ne bi imel svoje izročilo v zgodbah in raznih pripovedih. Največkrat gre pri tem za pogled v preteklost. To je razumljivo, saj so bili časi, ko ljudje še niso bili vešči branja in pisanja ter so si zato s pripovedmi krajšali čas, predvsem v zimskem obdobju, ko kmet ni imel kaj početi na polju in so doma opravljali razna dela, kot je preja, popravila orodja, pletenje košar in podobno. Predstavljajmo si, da so v tistih časih svetili s treskami, ki jih je vpnenjal v stojalo najmlajši pastir. Na njemu je bila skrb za osvetlitev hiše, v kateri so se zbrali k delu člani družine. Seveda je potem beseda nanesla besedo. Vsako ljudstvo ima svoja verovanja, pozna razne vraže in seveda tudi legende. Kdo je bil najbolj zgovoren, je največ veljal. Radi so govorili o bajnih bitjih, kot so vile, škrati in podobno. Pogosto so pripovedovali, kako je kje strašilo, in ugotavljali, zakaj je temu tako. V ljudskem verovanju so bile, denimo, žal žene dobre, najbolj pa so se bali coprnic, ki so bile izredno hudobne. Če so, po pripovedi ljudi, žal žene celo pomagale pri kateremu od kmetov opravljati nujna dela, ki jih sam ni zmogel, so bile coprnice povezane s hudičem in so pomenile splošno strašilo za ljudi. Ljudska domišljija je pač nenadkriljiva. V naših krajih so bili predvsem na višinskih kmetijah v navadi prizori, ki so ustrezali družabnosti in spremembam vsakodnevnih obveznosti. Tedanje kmetije (hube) so bile kar dosti oddaljene druga od druge. Ljudje so se zato povezovali pri raznih večjih delih in si pomagali med seboj. To je veljalo posebno pri večjih in zahtevni delih, kot je bilo denimo požigalništvo in obsežnejša zemeljska dela. Zanimivo, pri požigal-ništvu so prinesli ljudje s seboj svoje orodje, kije bilo označeno z znakom, ki ga je nosila določena hiša. Tako orodje sem imel priliko videti pri Požarniku nad Novo Štifto. Ta medsebojna povezanost je seveda narekovala drugačne medsebojne odnose med ljudmi, kot so morda danes. Ti so bili v znamenju med-sosedske pomoči. Posebno poglavje tistega časa je bilo druženje ljudi, ki so izkoristili razne družinske in cerkvene praznike za srečevanja. Je pa tudi res, da so naši ljudje iskali izpoved v petju in domačih prireditvah, kot so bile čajevke, svečari-ja injajčarija. Pred davnimi leti mi je gospodinja na Spodnjem Jamnikovem dejala: »V vsaki hiši je bila harmonika in znanje igranja na njo je šlo iz roda v rod. Tako je bila viža vedno v naših doma- čijah.« Dejansko seje ohranilo še nekaj skupnih del, ki so hkrati družabna srečanja, kot primerte-ga navajamo kožuhanje. O COPRNICAH (ČAROVNICE) Metuljev Janez in coprnice V okolici Luč je bila nekoč znana pripoved o tem, kako so nekoč Janeza ujele coprnice, koje bil na poti prek Miačnikovega vrha. Nehote je zašel med nje, najprej so mu zabičale, da ne bo govoril o tem srečanju, sicer ga čaka kaj hudega. Bale so se, da bi jih prepoznal in potem po vasi pripovedoval, kdo vse od žensk se srečuje s hudobcem. Janez je pri kozarčku vina vendarle spregovoril o tem dogodku in pravijo, da ga je potem kmalu pri gozdnih delih drevo ubilo. Huda ura Domačini v Lučah so hudo uro (toča in neurje) pripisovali zlim coprnicam. Pred takim neurjem so se ljudje zatekli k cerkovniku, da bi pri hudobnih coprnicah izprosil milost. Mežnar, kije vedel, kje se zbirajo, je storil narobe - namesto, da bi jih prosil, jih je nagnal z besedo »izginite«. Kaj takega si coprnice niso dovolile in oblaki so »začeli skup' iti«. Ljudje so prosili župnika, da prežene nevarnost, kar je mogoče le z monštranco. Res je župnik stopil pred cerkveni prag z monštranco v rokah, da bi izprosil ugodno vreme. Toda coprnice so postale še bolj divje in vso točo so sesule od cerkvenega praga in tja do konca »ulice« (današnje središče Luč). Migajoče luči Na svete tri kralje sta se Mlačnikov oče in sin vračala pozno zvečer s Krnice proti domu. Ko sta prispela do Hojenskega špica, sta oba hkrati v daljavi zagledala migljajoče luči. Vedela sta, da v tej smeri ni drugega kot gozd, zato sta potem pripovedovala, da so se tam, kjer je bilo videti luči, zbirale coprnice. Neznana ženska Na Riharjevem je živel stari mož, ki je bil vse življenje hlapec pri hiši. Blizu kmetije je delal na njivi, ko se je nenadoma ulilo kot iz škafa. Blizu je stal ovčjak, kjer so že vedrili ljudje, ki so delali v gozdu. Bila je tudi skupina delavk v gozdu na Rogatcu. Toda ena izmed njih ni bila znana nikomur in zelo čudno seje obnašala. Riharje hlapcu naročil, da jo zapre v ovčjak in pozneje izpusti. Ženska se je na vse kriplje branila, toda hlapec je bil odločen in jo je zaklenil. Ko jo je kmalu zatem izpustil, je videl le meglico, kije hitela v Rogatec. Tudi drugi so vse skupaj opazovali in bili prepričani, da je šlo za coprnico. Coprnice smodijo Če so coprnice koga dobile v pest, so ga osmodile, da ga je hudo peklo po vsem telesu. Ljudje pa so vedeli, kako so lahko kos coprnijam. Bežali so pod hišni kap, saj tam coprnice niso imele nobene moči več. Ženska v predpasniku Neka ženska v okolici Ljubnega je ob slabem vremenu spala v predpasniku. Možu seje to čudno zdelo. Vprašal je soseda, ki je imel kolo-mon (črne bukve) in je torej veliko vedel o co-prnijah, kaj naj vse to pomeni. Sosed mu je svetoval, naj prereže vezi predpasnika, ko bo žena spet spala v njem. Storil je tako in tedaj se je nanj usula slama, žena pa je izginila in se ni nikoli več vrnila. Nadaljevanje prihodnjič. 3ščemo stare fotografije Pevci iz Nove Štifte: Janez Pustoslemšek, Rudi Černevšek, Jože Veršnik, Jože Trepel, Rafael Žerovnik, Anton Veršnik, Ivan Gluk in Jakob Kaker. Fotografijo nam je poslala Irena Žerovnik, hrani jo Ivan Gluk, posneta pa je bila leta 1962. Izračuni pri odkazilu lesa MARKO ARNIČ revirni gozdar v krajevni enoti Gornji Grad, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Večkrat nas lastniki gozdov sprašujejo, kako gozdarji izračunavamo odkazane količine lesa. Nekateri ne razumejo, zakaj je na Odločbi o odobritvi poseka navedenih več kubikov, kot so jih prodali. Izbira drevja za posek - odkazi-lo: Drevesa pri odkaziiu se merijo v prsni višini 1,3 m nad tlemi. Gozdarji jih merimo s premerkami na 5 cm natančno, po tako imenovanih debelinskih stopnjah (DS). Pri- mag. BORUT REPŠE pooblaščeni zastopnik KD Skladi d.o.o. Komentar leta 2009 sem zaključil z verzi Vlada Kreslina: »Letos bo huda jesen, veter bo mrzel in leden«. Zdaj smo sredi te jeseni. Vmes je propadel Vegrad in množica gradbenikov, njihov dobavitelj Merkur pa visi na nitki. Po podatkih Ajpesa znaša povprečna dnevna vrednost zapadlih neplačanih obveznosti že skoraj 333 milijonov evrov in 30 % tega denarja dolgujejo gradbena podjetja. Še vedno naraščajo tako dolg kot število podjetij, ki ga ne morejo poravnati. Vegradovi delavci hudo jesen torej že pošteno čutijo. Pa ni problem samo v mrazu in vetru, tega bi najbrž vsi skupaj še prenesli, ampak v nadaljevanju pesmi: »ko sonce zaide, pridejo zveri na plan«. mer: če je drevo debelo od 36-40 cm, spada v 8 DS; če je debelo od 41-45 cm v 9 DS itd.. Izmerjene DS beležimo v Odkazilni manual. Iz števila dreves v posameznih DS izračunamo bruto količino lesa z uporabo t. i. enotnih tarif (vsaka tarifa je niz volumnov po DS). Te tarife so narejene za različne tipe gozdov (enodobni, prebiralni, vmesni) in so odvisne predvsem od višine dreves. Izbira tarife vpliva na izračunan volumen lesa. Poglejmo si primer, koliko znaša kubatura drevesa v povprečnem gozdu, za nekaj DS in tarif: Če je torej drevo debelo od 41-45 cm, spada v DS 9, kar znaša v In kako je na finančnih trgih? Tudi v oktobru so vrednosti delnic, zlata, nafte in nedolarskih valut rasle. Vzroke za zadnjo rast lahko bolj kot v ameriških volitvah iščemo v 600 milijard vrednem programu odkupa ameriških obveznic s strani FED-a, ki poskuša s poceni denarjem spodbuditi gospodarstvo. Ti ukrepi so zgolj delno uspešni, saj je letos v ZDA propadlo že 150 bank, kar je več kot v celotnem 7. tarifi 1,91 m3 bruto. Če menimo, da so drevesa višja, spadajo v višjo tarifo, če so nižja, v nižjo. Revirni gozdarji večinoma uporabljamo tarife, ki so napisane v gozdnogospodarskih načrtih. Bruto/neto je razmerje med celotno lesno maso drevesa in količino lesa, ki ga mi lahko prodamo v obliki hlodov. Ob normalnih sečnjah je to razmerje pri iglavcih povprečno 0.85, pri listavcih pa 0.88. Primer: Če revirni gozdar od-kaže lastniku 100 m3 igl. in 50 m3 list. bruto, bo ta lahko prodal okrog 85 m3 lesa igl. in 44 m3 lesa list.. Preostanek je lubje, veje- letu 2009, ko so zaprli rekordnih 140 bank, leto prej pa le 28. Kot kaže, tudi poceni denar ne omogoča dolžnikom, da bi reprogramirali svoje dolgove in se tako rešili stečaja ali pa zasega premoženja. Kljub 92% rasti vrednosti delnic po svetu so te še vedno za tretjino nižje od rekordov. Še najbolje se je v zadnjem letu obneslo zlato, ki se je v letošnjem letu podražilo že za 33 % in dose- vina, panji, vrhači itd., ki ostanejo v gozdu. To razmerje je lahko še večje pri izdelavi vetrolomov, snegolomov, kjer v gozdu ostane še dodatnih 10 odstotkov lesa ali celo več. Zanimivost: V kolikor lastniki menijo, da so ti izračuni zapleteni, bi jim želeli predstaviti preprost obrazec za izračun kubature drevesa, ki so ga uporabljali gozdarji v preteklosti. To je tako imenovani Denzinov obrazec, ki se glasi d2/1000, oziroma premer drevesa na kvadrat deljeno s tisoč. Primer: Če ima drevo premer 50 cm (50x50/1000) je njegov bruto volumen okrog 2.50 m3, neto pa 2.12 m3. Denzinov obrazec za preprost izračun kubature drevesa: D2/1000 glo nov rekord pri 1.420 dolarjih. Nafta je v zadnjem valu rasti porasla za 22 % in dosegla 87 dolarjev. Podobno pa se je nasproti dolarju podražil tudi evro. Evro je proti dolarju od zadnjega dna v juniju pri 1,19 pridobi! 19 % in je trenutno vreden 1,42 dolarja. Nov 15-le-tni rekord je proti dolarju dosegel tudi japonski jen. Za en dolar lahko danes dobite samo še 80 jenov, v letu 2007 pa ste jih lahko dobili 120. Mimogrede, evro se bo z novim letom razširil še v Estonijo, kjer bo zamenjal estonsko krono. Estonija je tudi prva država, kjer predstavljanje evra novim uporabnikom poteka tudi v ruščini, saj skoraj 30 % prebivalcev Estonije govori rusko. In kako naprej? Tiskanje denarja v ZDA ter realna rast na novih trgih omogočata rast na borzah, toda tveganj za padce je mnogo. Denar na banki ali pa denarni sklad KD MM se mi zdita v trenutni situaciji še najboljši naložbi. Če želite varčevati redno z mesečnimi vložki vsaj 50 evrov mesečno in vsaj 12 let, vam KD Skladi ponujajo dolgoročni varčevalni načrt VIP 100 Premium. Donosi KD Skladov na dan 11.11.2010 1-leto I 3-leta Prvih 5 Indija Kitajska 32% Vitalnost 14% Vitalnost 29% Novi trgi 1% EM Infrastrukt. & gradb. 25% KD MM 8% Novi trgi 24% KD Bond 5% Vzhodna Evropa 21% Tehnologija 0% Zadnjih 5 Balkan -18% Balkan -71% Nova energija -11% Rastko -56% Rastko -8% Nova energija -54% Galileo -2% Galileo -49% Finance -1% Surovine energija -17% Vir: www.denarnisupermarket.com Huda jesen, veter leden cm DS Tarifa 6 Tarifa 7 Tarifa 8 32.5 7 0,93 1,03 1,13 37.5 8 1,30 1,44 1,59 42.5 9 1,73 1,91 2,12 47.5 10 2,23 2,46 2,72 GOST KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI JE BIL DRAGO JANČAR Tudi tako smo živeli Na rečiški osnovni šoli je bil v četrtek, 11. novembra. Večer slovenske besede, ki ga je pripravilo Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji. Pogovor z umetnikom Dragom Jančarjem je vodila Breda Bider. Drago Jančarje bil rojen v Mariboru in je po lastnih besedah ohranil naglas kraja, v katerem je preživel svoje otroštvo, saj ni mogoče iz njega dokončno izstopiti, četudi se preseliš drugam. Pisatelj seje preselil v Ljubljano in tam kot urednik v Slovenski matici dela še zdaj. Besedni umetnik, publicist, esejist in od leta 2001 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti je angažiran družbenokritični razumnik, ki so ga, kot se je sam izrazil, povsod odstavljali. Že v študentskih časih se je moral zagovarjati zaradi besede pluralizem, 1974 so ga celo zaprli zaradi »razširjanja sovražne kulture«. Danes je najpogosteje prevajani slovenski pisatelj in dobitnik številnih domačih in treh mednarodnih nagrad. Mariboru, mestu ob meji, je posvetil roman Severni sij. Ta ima »genius loci«, vezanje na atmosfero mesta, v katerem so se v preteklosti menjavale različne uniforme, tako kot so se menjavale oblasti. Na vprašanje moderatorke Brede Bider, kako nastane takšen roman, kot je Katarina GLASBENA ŠOLA NAZARJE Orgelski koncert V četrtek, 11. novembra, so učitelji in učenci nazorske glasbene šole pripravili orgelski koncert v cerkvi sv. Jurija v Mozirju. Na orgle je igral organist Tone Potočnik. Ostali instrumentalisti so bili iz Glasbene šole Nazarje, nastopila pa je tudi solo pevka Kristina Šuster. Vodja nastopa Anita Lakner, ki med drugim na nazorski glasbeni šoli poučuje orgle, je med skladbe vpletla besede in večer povezala v celoto. V pozdravnem nagovoru je dejala, daje vesela, ker sta jim mozirska cerkev sv. Jurija in tamkajšnji župnik Sandi Koren izkazala gostoljubje na praznik krščanskega dobrotnika sv. Martina. Že četrto leto zapored je glasbena šola pripravila morfinov koncert in tako temu vse preveč skomerciali-ziranemu prazniku dodala kulturno noto. »Praznujemo lepoto in dobroto narave. K ostalim jesenskim darovom bomo skušali dodati tudi harmonijo zvokov,« je povedala Laknerjeva. Obiskovalcem iz vse Zgornje Savinjske doline, ki so dodobra napolnili mozirsko cerkev, je predstavila Toneta Potočnika, ki je bil med drugim tudi njen učitelj in mentor igranja na orgle. Potočnik je sicer znan slovenski organist, kije po končani srednji šoli orgle študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri Hubertu Bergantu, klavir pa pri Marjanu Lipovšku. Kasneje je glasbo študiral in se izpopolnjeval še v Zagrebu in Rimu. Po petnajstih Drago Jančar: »Raje govorim o preteklosti.« (foto: Ciril M. Sem) pav in jezuit, je pisatelj odgovoril, da je vedno v ozadju resničen dogodek, celo zgodovinske študije, ljudsko gradivo. »To se prelije v nekaj drugega. Mene zanima zgodba. Lažje pišem knjige o preteklosti, kjer ljudje polno zaživijo.« Nato je obnovil dogajanje v romanu To noč letih seje vrnil v domovino. Na ljubljanski glasbeni akademiji poučuje na oddelku za cerkveno glasbo. Sicer živi zelo odmaknjeno in v tišini narave ustvarja in pouslvarja orgelsko in klavirsko glasbo. Učenci glasbene šole so se predstavili tako v solističnih kot v komornih zasedbah, obiskoval- sem jo videl, ki je ob izidu oktobra letos povzročil kar nekaj razburjenja vjavnosti. Razmišljanje o ustvarjalnem procesu je zaključil z ugotovitvijo, daje roman zahtevnejša zvrst, ki ima več velikih zgodb, je tudi drama in poezija v nekaterih pasažah. Kljub temu da mu je najbližji romanje pisal tudi dramska besedila. Spomnil seje odziva politikov na gledališko dramo Veliki briljantni valček (1985) in slovenske javnosti, ki se je jezna, a tudi odobravajoča odzvala na njegove kolumne v Delu v letih 2004—2007. Za krajši čas je našel zatočišče celo pri filmu. Breda Bider ga je v nadaljevanju pogovora povprašala še o njegovi esejistiki in vlogi, ki jo je imel v letih pred osamosvojitvijo Slovenije. »Veseli me, da smo si ustvarili državo. Če tega nimaš, se je treba ukvarjati z vprašanjem jezika, kot se na Koroškem, Primorskem. To te blokira.« Spregovorila sta še o eni temi, o okoliščinah, ki so privedle do otvoritve razstave Temna stran meseca kot odgovoru na razstavo v Muzeju novejše zgodovine. Ta je zamolčala nekatere dele slovenske zgodovine do 1945. leta, a »tudi tako smo živeli«, je rekel Drago Jančar in z zgodovinarji dodal manjkajoče dele. Andreja Gumzej ci pa so slišali tudi Mladinski godalni orkester pod vodslvom Stefana Garkova. Klavirsko in orgelsko spremljavo so prispevali Tone Potočnik in Anita Lakner na orglah ter Milanka Črešnik in Toni Acman na klavirju. Marija Lebar v počastitev martinovega praznika MISTER SLOVENIJE 2010 MARKO JANKO ODPOTOVAL V INDONEZIJO Kako se bo izkazal, bo znano v soboto Opremljen s 60 kilogrami prtljage, zapestnico za srečo, gorenjsko narodno nošo, lectovimi srci in obilico samozavesti se je 23-letni Mozir-jan Marko Janko 8. novembra podal v Indonezijo. V Džakarti namreč mister Slovenije zastopa slovenske barve na svetovnem izboru Mister International 2010. Skupaj s 50 lepotci iz vsega sveta bo v dveh tednih poskušal prepričati žirijo o svoji lepoti in šarmantnosti. Spomnimo, Zgornjesavinjčan je bil 2. junija izbran za mistra Slovenije 2010. Postaven mladenič, sicer tehnik zdravstvene nege in študent na fakulteti za šport, seje v preteklem obdobju udeležil številnih modnih revij in odmevnih fotografiranj, na katerihje pridobil pomembne izkušnje. Te so ga izoblikovale in mu vlile samozavest. Tako v teh dneh komisijo v Indoneziji sku- Slovenske barve v Džakarti zastopa 23-letni Mozirjan Marko Janko. ša prepričati v različnih oblačil, na finalnem večeru pa se bo predstavil v elegantni obleki in čevljih, pod katere se je podpisala oblikovalka Alja Novak. »Vse življenje se že veliko ukvarjam s športom, zato mi fizične priprave niso delale preglavic. Povečal sem obisk fitnesa in začel skrbno izbirati, kaj jem. Kar se tiče psihičnih priprav, sem svojo samozavest, odrski nastop in druge pomembne stvari vadil na modnih revijah. Te so sledile po samem izboru za mistra Slovenije, Na ta način lahko najbolje izoblikuješ svoj nastop, ki je na samem svetovnem izboru še kako pomemben,« nam je ob odhodu zaupal Mozirjan. Kako se bo izkazal, bo jasno 20. novembra na finalnem dogodku v Džakarti. Marija Šukalo XXL MARTINOVANJE NA VENIŠAH Okrnjen športni del druženja Na ranču Burger na Venišah so pripravili XXL martinovanje. V dvodnevnem razvedrilnem programu sta Natascha Povše Burger in Boštjan Vertot poskrbela, da so se zabavali tako otroci kot njihovi starši. Izkupiček sta namenila nazorski osnovni šoli za akcijo Pomagajmo otrokom s toplim obrokom. V sobotnem večeru so se starejši ob martino-vi hrani, mladem vinu in glasbi različnih izvajalcev veselili pozno v noč. Nedeljsko popoldne je bilo namenjen družinskemu druženju. Na njem so se lahko tako otroci kot njihovi starši sprostili ob igri in sproščenem klepetu. Najmlajši so ob ustvarjalnih delavnicah pustili domišljiji prosto pot. Postreženi so bili s kmečkimi dobrotami na tržnici, pečenim kostanjem in palačinkami. Slednje so pripravljali otroci sami. Organizatorji niso uspeli izpeljati športnega dela, v katerem bi se otroci lahko pomerili v tenisu, odbojki in malem nogometu, ker je bil obisk precej okrnjen, a tudi nazorska osnovna šola za sodelovanje ni pokazala zanimanja. Na prireditvi tudi ni bilo ne ravnatelja ali kakega predstavnika šole, da bi jim lahko izročili finančna sredstva. Zaradi slednjega je Povše-Bur-gerjeva zelo razočarana, saj je prepričana, daje s prireditvijo želela le najboljše. Ravnatelj Osnovne šole Nazarje Jože Kavtičnik pa poudarja, da z Rančem Veniše zelo dobro sodelujejo, saj ti pomagajo pri izvedbi različnih športnih aktiv- nostih, ki jih pripravi šola, a so se tokrat odločili drugače. »Ljudje se prostovoljno odločamo, komu in za kakšen namen želimo donirati svoja sredstva. Ob prvem telefonskem klicu nisem in tudi danes ne bi nasprotoval nikomur, ki želi šolskim otrokom podariti sredstva v obliki donacije. Burgerjeva meje seznanila z namero, da bi določen del prihodka od martinovanja namenila v dobrodelne namene za otroke naše šole. Tudi ideja, da bi posamezniki iz naše šole sodelovali pri organizaciji delavnic za otroke, v dopoldansko-popol-danskem času, se mi je sprva zdela zanimiva. Po pogovorih in odzivih v kolektivu, da vsake poslovne dejavnosti in dogodka ni primerno mešati z dobrodelnostjo in humanitarnostjo je prevladala odločitev, da se šola distancira od izvedbe omenjenega dogodka. Osebno pa sem vesel in ponosen, da imamo v naši okolici ljudi, kot je Burgerjeva, ki so pripravljeni del težko zasluženih sredstev nameniti v dobrodelne namene. Naši strokovni službi sem že naročil, da pridobi vse potrebne podatke, da bodo donirana sredstva resnično opravičila namen. Takrat bo Natascha Povše Burger lahko šoli tudi svečano izročila namenska sredstva,« je povedal ravnatelj Jože Kavtičnik. Marija Šukalo / \ OPRAVIČILO V 45. številki Savinjskih novic, v članku Na dovolj trdnih temeljih za delo v prihodnje je pod sliko napačno zapisano ime svetnika Cajner-ja. Ni Peter, temveč Milan. Za napako se opravičujem. Marija Šukalo V____________________________________ J HAJDINA PRI PTUJU Frajtonarji Primoža Zvira med najboljšimi Kulturno društvo Valentin Žumer Hajdoše je letos pripravilo n. nagradno revijo Štajerska frajtonarica. Drugi petek v novembru so se v šotoru pred poslovno stanovanjskim centrom v Hajdini pomerili ljubitelji diatonične harmonike iz različnih krajev Slovenije. Med tridesetimi tekmovalci so bili tudi varovanci Zgornjesavinjčana Primoža Zvira, absolutnega svetovnega prvaka v diatonični harmoniki leta 2009, ki so dosegli vidne rezultate. V kategoriji do 12 let je bil Klemen Gungl iz Maribora drugi, bronasta pa Barbara Kropovšek iz Zgornjih Pobrežij. Pri starejših od 16 let je bila najboljša Tamara Vandur iz Dupleka, V kategoriji od 12 do 16 let je bil tretji Peter Prohart iz Maribora. Najboljši vtej starostni skupini pa je bil Robert Weiss iz Okonine, kije ponovil zmago izpred dveh let. Marija Sukalo Barbara Kropovšek in Robi Weiss sta v Hajdini zasedla tretje in prvo mesto v svojih starostnih kategorijah (foto: Marija Šukalo) Luciji in Anamariji Zamernik iz Luč Za rojstni dan, ki ga praznujeta 20. in 22. I novembra, vama želim srečnih, zdravih in uspešnih dni. Mama Ani in vsi, ki vaju imamo radi. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV KS KOKARJE Druženje popestrili spomini na slavne dni Srečanja so se udeležili tudi (od leve): bivši župan Nazarij Ivan Purnat in novoizvoljena županja Majda Podkrižnik, častni občan Nazarij Aleksander Videčnik, najstarejša krajanka iz Kokarij Stanislava Hren in predsednik KS Kokarje Stane Flere (foto: Tatiana Golob) Martinovo je vseslovenski praznik, ki ga v krajevni skupnosti Kokarje ne slavijo le zaradi mladega vina, ampak predvsem zaradi svojega praznika. Ob tej priložnosti vodstvo krajevne skupnosti vsako leto pogosti svoje starejše ob- ZANIMIVOSTI NARAVE Goban velikan Fotografijo Jožeta Fužirja iz Lok pri Mozirju z njegovo veliko trofejo nam je poslal Niko Fužir in zraven pripisal, da bo objava za Jožefa veliko presenečenje. Glede na to, da se nam je fotografija oktobra založila, bo tudi Niko presenečen novembrske objave. čane, letos je srečanje potekalo na Venišah. Starejši krajani, ki so v uspešen razvoj svoje skupnosti vlagali številna leta, so se srečanja udeležili v velikem številu. Pred družabnim delom jih je pozdravil predsednik KS Kokarje Stane Flere. V nagovoru jim je predstavil letošnje dogajanje v njihovi skupnosti in nekaj načrtov za naprej. Zbrane sta pozdravila tudi bivši župan Nazarij Ivan Purnat in novoizvoljena županja Majda Podkrižnik. Oba sta izrazila svojo naklonjenost starejši populaciji, Pod-križnikova je ob tem obljubila, da bo v svojem mandatu še dodatno razvijala programe namenjene njim in opozarjala mlajše na vrednote, ki jih njihovi ostareli cenijo in z veseljem predajajo naprej. Med gosti je bil tudi Aleksander Videčnik, častni občan Nazarij, ki bo v naslednjem mesecu praznoval 90. rojstni dan. Kot poznavalec zgodovine Zgornje Savinjske doline je zbrane opomnil, da so bili Kokarčani v minulih časih precej bolj slavni, kot verjetno danes pomislimo njihovi zanamci. Pri tem je izpostavil cerkev Marije Kokarske in slavne kokarske lončarje, ki so bili s svojimi »kokarskimi piskr-ci« poznani na celotnem območju sedanje države. Ob koncu uradnega dela je Flere prevzel še prijetno dolžnost in voščil krajanom, ki v kratkem praznujejo svoj osebni praznik, pri tem seveda ni pozabil na najstarejšo krajanko skupnosti Stanislavo Hren iz Kokarij. Odbor KS je s pomočjo učencev Osnovne šole Nazarje pripravil živahen kulturni program. Letos so se povabljencem s krajšo igro predstavili učenci iz podružnice Šmartno ob Dreti, s pesmijo pa starejši osnovnošolci iz novoustanovljene glasbene skupine. Tatiana Golob Idilična podoba neokrnjene narave na priljubljeni planinski postojanki na Travniku v občini Ljubno - mimo med drugim poteka tudi slovenska planinska transverzala - je samo še preteklost. Planinske poti iz koče na Travniku proti razglednemu stolpu na Turnovki na določenih mestih praktično ni več oziroma je neprehodna. Vse to pa zaradi novodobnega načina spravila lesa, po katerem bo neokrnjena narova ostala le še spomin na čase, koje bil odnos in spoštovanje do narave več kot samo črka na papirju. Franjo Atelšek Rjavčeva jama molče strah jih je moralo biti - kaj, če se v jami skrivata razbojnik ali medved? Če se hočemo maio bolj razgledati, je seveda drugače. Zadeva postane resna: svetilka, rezervna svetilka, primerna obutev in oblačila ter najpomembnejše - spremljevalec. V podzemlje se nikoli ne podajamo sami! Jama je globoka, v globino sega 83 metrov. Z globino zahtevnost narašča: najprej nas čaka strmo, z gruščem pokrito pobočje, nato plazenje skozi rov in na koncu zabredemo v Jezero. V jami živi pet vrst netopirjev in številne vrste jamskih žuželk. Včasih za netopirji in hrošči v jami opreza lisica. Rjavčeva jama je zavarovana kot paleontološko nahajališče, ker so v njej našli kosti jamskega medveda in redkih hroščev. Vse to jo naredi vredno ogleda. Med svetovnima vojnama je bila jama zaradi svoje zgodovine, bližine Igle in Presihajočega studenca zanimiva in pogosto obiskana turistična točka. Danes sta do nje speljani dve poti. Dostop s solčavske strani je od na začetku omenjene table in je razmeroma lahek, z lučke pa zahteva več časa, moči in tudi zbranosti ter seveda primerno gorniško obutev. Začne se s prehodom viseče brvi pri Igli. Na lučki strani je pred vhodom v jamo lična klopca, na solčavski pa nadomestni kamen z vklesano letnico. Original so pred leti »silaki« poslali na pot v dolino. Marijan Denša Vedno, ko sem se ob Savinji vračal iz Solčavskega, meje malo pred Iglo informativna tabla vabila na obisk Rjavčeve jame. Jama kot jama, je dejala moja srčna dama, ko sem predlagal, da si jo ogledava. V Sloveniji je registriranih preko 8.000 podzemnih jam, a nekatere so prav posebne in Rjavčeva jama nedvomno sodi mednje. Ob visokih vodah je nekoč skozi to jamo potekal »promet« med Lučami in Solčavo. Ko še ni bila zgrajena cesta med Lučami in Solčavo, je bila ob visokih vodah normalna pot, ki je vodila ob Savinji, neprehodna. Zato se je bilo treba napotiti od Pečovskih studencev mimo Trbiške zijalke skozi Luknjo, kot so tedaj imenovali Rjavčevo jamo, in navzdol v Kačjak na Bevšekov travnik. Nesramno naporen dodatek, saj seje bilo treba po ozki stezi povzpeti za več kot sto višinskih metrov. Skozi jamo vodi dobrih petdeset metrov dolg prehod. Rjavčeva jama ima razvejan rovni sistem, s štirimi znanimi vhodi. Dva od teh tvorita naraven rov oziroma prehod, za katerega ne rabimo umetne luči. Sprehod skozi ta prehod je prav poseben. Ravno dovolj svetlobe je še, da vidimo kod in kam in da zaznamo obliko prostora, ob zunanjih delih preraslega z zelenimi algami. Zaradi temperaturnih razlik je zrak vlažen in megličav. Ker smo na robu zunanjega in notranjega sveta, se mešajo tudi vonji. Tu da so domačini hodili po opravkih - ne ravno vsak dan, a vseeno ... Pa isfazio 'MMM Rjavčeva jama (tudi Erjavčeva) ima razvejan rovni sistem (foto: Marijan Denša) KOŠARKAŠKI KLUB NAZARJE Tokrat poraz v prestolnici Zmaga v prejšnjem krogu v Stolicah je bila pomembna zaradi prekinitve niza porazov. Spodbujeni s to zmago so se nazorski košarkarji v soboto, 13. novembra odpravili v Ljubljano po še en skalp, vendar so tokrat v razburljivi končnici tesno izgubili. Šesti krog prvenstva je postregel s še eno borbeno in zanimivo tekmo. Nazarčane je dočakalo moštvo Fenomeni, ki deluje v okviru istoimenskega športnega društva. Gostitelji so se pokazali kot enakovreden nasprotnik. Skozi tekmo so rezultatsko sledili gostujočim košarkarjem, ki so vseskozi rahlo vodili. Tudi tokrat je o zmagovalcu odločala napeta in razburljiva končnica. V prejšnjem krogu je zmago nazorskim košarkarjem prineslo zbrano izvajanje prostih metov v končnici tekme, tokrat niso imeli mirne roke. Ob koncu tekme so slabo metali s črte prostih metov GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o., Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje in nasprotnikom dopustili odprte mete z razdalje. Nazarčani so imeli še zadnji napad za izenačenje ali celo zmago, vendar žoga ni hotela skozi obroč. Tekma je bila po besedah trenerja Marka Fin-kšta borbena, vendar športna. Bila je dokaz, da se forma Zgornjesavinjčanov vzpenja. Potrdijo jo lahko žejutri na domačem parketu proti Posavju iz Krškega, ki ima enak izkupiček zmag, vendar je na lestvici višje zaradi boljše razlike v koših. Roman Mežnar REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV Šmarčani za las ob državno tekmovanje V Velenju seje v soboto, 6. novembra, odvijalo tekmovanje v kvizu gasilske mladine SAŠA regije. Zgornjo Savinjsko dolino je v treh kategorijah predstavljalo osem ekip, ki so bile najboljše na občinskem tekmovanju. Med mlajšimi pionirji so na regijskem tekmovanju zmagali predstavniki gasilskega društva Kapla-Pondor, ekipi iz Gornjega Grada sta osvojili 7. in 11. mesto, pionirji iz Šmartnega ob Dreti so bili deveti. Med starejšimi pionir- ji so zmagali tekmovalci Andraža nad Polzelo, Šmarčani so bili tretji, Nazarčani šesti in Gor-njegrajci sedmi. Med mladinci so bili najboljši gasilci z Vranskega, Nova Štifta je osvojila peto, Solčava osmo mesto. Ker se na državno tekmovanje uvrstita najboljši dve ekipi iz posamezne kategorije, se je državno tekmovanje preteklo soboto odvijalo brez gasilskih predstavnikov naše doline. Štefka Sem Najbližje uvrstitvi na državno tekmovanje so bili mladi iz Šmartnega ob Dreti, ki so osvojili tretje mesto (foto: arhiv PGD Šmartno ob Dreti) Fenomeni : Nazorje 70:68 (15:15,14:17,21:19,20:17) Strelci (Nazarje): Potočnik 4 (2-2), Plesnik 1 ( 1 -2), Bitenc 2, Zadravec 6 ( 1T, 1 -2), Krivec 7 (IT), Vodončnik 21 (3T, 2-6), Gelb, F. Blatnik, L. Blatnik, Ločičnik, Hostnikar 11 (l-2),Valenčak 16(2-4). Rezultati 2. SKL vzhod: 6. krog: Fenomeni : Nazarje 70:68, Posavje Krško : Union Olimpija mladi 88:78, Lastovka : Bistrica 57:69, Terme Olimia Podčetrtek : Dravograd 84:70, Calcit Mavrica : Radenska Creativ 66:72, Vrani Vransko : Ježica 85:80. Lestvica po 6. krogu: 1. Bistrica 12,2. Radenska Creativ 12,3. Terme Olimia Podčetrtek 11,4. Dravograd 10,5. Ježica 10, 6. Vrani Vransko 9, 7. Fenomeni 9, 8. Calcit Mavrica 8,9. Posavje Krško 7,10. Nazarje 7,11. Lastovka 7,12. Union Olimpija mladi 6. KOROŠKO-ŠALEŠKI JAMARSKI KLUB SPELEOS -SIGA VELENJE Varstvo kraških jam in virov pitne vode Jamarji Koroško-šaleškega jamarskega kluba Speleos - Siga Velenje so končali s projektom Varstvo kraških jam in virov pitne vode, kije podprt s subvencijo Islandije, Liechtensteina in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. Projekt so izvedli na štirih pilotnih območjih: Konjiško in Velenjsko hribovje, Ložniško in Hudinjsko gričevje, Savinjska ravan ter Dobroveljska planota. Na obravnavanem območju je 209 registriranih jam (Kataster JZS, 2010). Namen projekta je bil poiskati vse že registrirane jame, jim ponovno določiti lego vhoda in preveriti stanje vjamah. Ugotovili so, daje precej jam uničenih, pogosta so tudi divja odlagališča odpadkov vjamah. Taka odlagališča ogrožajo pitno vodo. V okviru projekta so jamarji izvajali brezplačne ekskurzije in delavnice o varstvu jam. Izdali so zgibanko in plakat o varslvu jam. Ob koncu projekta so izdali zbornik, ki obsega 65 strani in ga je možno dobiti na sedežu društva. Informacije nudijo tudi vsem, ki se ukvarjajo z varstvom narave in pitne vode. Mojca Hribernik RINEK Živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu-jama. Slovenski pregovor 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA Visok poraz Slovenskih Goric v Nazarjah Rezultati 5. kroga: Nazarje Glin : Slovenske Gorice 8:2, Kebelj : Maribor Branik 4:2, Kix Ajdovščina : Weber 4:5, Tomaž : Viktorbit eBlagajna 2:4, Zavrh Masind : Benedikt 5:3, Velike Lašče - prosta ekipo. Lestvica po 5. krogih: 1. Kebelj 12,2. ViktorbiteBlagajna 12,3. Velike Lašče 10,4. Nazarje Glin 8,5. Benedikt 6,6. Weber 6,7. Kix Ajdovščina 6,8. Zavrh Masind 6,9. Slovenske Gorice 3,10. Maribor Branik 2,11. Tomaž 0. Igra mačke z mišjo bi lahko na kratko komentirali tekmo petega kroga 2. slovenske futsal lige med ekipo Nazarje Glin in Slovenskimi Goricami. Gostje iz Goric so bili tokrat toliko slabši nasprotnik, da tudi njihovo uvodno vodstvo, še to s pomočjo domačega igralca, ni moglo preprečiti visoke in zaslužene zmage »graščakov«. Po nekaj tekmah posta je ponovno »eksplodiral« večkratni kra- lj strelcev lige Blaž Metulj, ki se tako še enkrat podaja v lov za prestižno lovoriko. Rezultati zadnjega kroga so tudi dodobra premešali razpredelnico, na kateri so Pezičevi varovanci pridobili dve mesti in se tako nahajajo takoj za vodilno trojico. V nadaljevanju prvenstva čaka Nazarčane najprej gostovanje v Škofji Loki pri Webru, 27. novembra pa doma gostijo največje pre- senečenje uvodnega dela prvenstva, ekipo Velikih Lašč. V žrebu slovenskega pokala sta poleg šestih prvoligašev v igri še dve ekipi drugoligaške druščine, in sicer Nazarje Glin in Kebelj. Četrtfinale tega pokala se igra na eno dobljeno tekmo in ker nosilcev na tej stopnji ni, tudi ni vnaprej določenega domačina. Domačin srečanja je tako prvo izžrebana ekipa oziroma se par obrne po nače- lu srečanja doma ali v gosteh v že odigrani osmini finala. Takrat so bili domačini »graščaki«, zato obstaja zelo majhna verjetnost, da bi lahko gostili tekmo tudi v četrtfinalu. In zakaj ne bi nazorska ekipa presenetila nasprotnika še na njihovem parketu in se uvrstila v končnico četverice, kjer je v svojih najboljših ligaških letih že dvakrat sodelovala? Franjo Pukart KNIN Nazarje Glin : KNIN Slovenske Gorice 8:2 (4:1) Strelci: 0:1 Banovšek (avtogol) (3), 1:1 Hren (7), 2:1 Metulj (17), 3:1 Damiš (avtogol) (17), 4:1 Metulj (17) 10 m, 5:1 Oblak (23), 5:2 Lasič Zavadlal (27), 6:2 Metulj (29), 7:2 Metulj (35), 8:2 D. Kugler (39). KMN Nazarje: Supin, Letojne, Oblak, D. Kugler, Urtelj, Banovšek, K. Šemenc, Cigljar, Korošec, Metulj, Hren, Mekiš. Trener Pezič. Rumeni karton: Turk (Slovenske Gorice). GORNJESAVINJSKI SMUČARSKI KLUB MOZIRJE Novo vodstvo želi obdržati doseženo raven ROKOMETNI KLUB NAZARJE Zmagovalca ponovno odločila šokantna končnica V sredo, 3. novembra, so se srečali člani na občnem zboru Gornje-savinjskega smučarskega kluba. Tokratni je imel še posebno težo zaradi volitev novega vodstvo. Hkrati je dosedanje vodstvo predstavilo delovanje kluba v zadnjih štirih letih. Smučarski klub združuje ljubitelje smučanja, ki delajo prostovoljno za kvalitetno športno vzgojo otrok. S prostovoljnim delom zagotavljajo sredstva za delovanje treh mladinskih selekcij, ki štejejo preko 60 otrok. Dosedanja predsednica kluba Damjana Paulič je izpostavila dejstvo, da je klub v zadnjem štiriletnem obdobju iz majhnega in nerazpoznavnega prerasel v dobro poznan in uveljavljen klub po vsej Sloveniji in tudi izven meja. Udeležba na vseh pomembnih dogodkih v kraju in sekcije kluba, posebej Veseli Savinjčani, pomembno prispevajo k njegovemu ugledu. Uspešna organizacija različnih smučarskih tekmovanj in uspehi mladih smučarjev so dokaz, da je program dela dobro zastavljen. Pred novim vodstvom je zahtevna naloga obdržati doseženo raven dela v klubu. Tega se zaveda tudi novoizvoljeni predsednik kluba Maksimiljan Lipnik. Pereč problem ostaja ureditev Brdc. Obstoječa zakonodaja je neprijazna do tovrstnih smučišč in trenutno na vidiku ni rešitve, le-ta pa po njihovem mora biti v interesu občine Mozirje. Zagotavljanje kvalitetnih pogojev treninga za mlade smučarje ostaja glavno poslanstvo kluba. Novo vodstvo je pred nalogo zagotoviti zadostna finančna sredstva za delovanje kluba. Prva akcija kluba pod novim vodstvom bo organizacija sejma nove in rabljene smučarske opreme 27. in 28. novembra. Roman Mežnar V 8. krogu 1. B državne rokometne lige so Nazarčanke v soboto gostile ekipo Save iz Kranja. Razburljivo tekmo, polno preobratov, so poleg delitve točk zaznamovale sodniške odločitve. Nazorske rokometašice so dvig forme in samozavesti po domači zmagi v prejšnjem krogu želele potrditi z novo zmago. Po besedah trenerja Dobnika so v tej želji nekoliko pregorele. Zvestim navijačem so pokazale, da so borke, ki ne popustijo niti, ko so že v izgubljenem položaju. Odločitev o zmagovalcu je ponovno padla v šokantni končnici tekme. Po izenačenem prvem polčasu (15:15) je sredi drugega polčasa domačim rokometašicam kazalo zelo slabo. Zaostajale so za tri gole in imele igralko manj v polju. Želja po zmagi je bila kljub temu velika in zato so uspevale obdržati korak z Gorenjkami. Olje na ogenj tej želji sta dolila sodnika, ki sta že v prejšnjem krogu s svojimi odločitvami izzvala negodovanje med domačimi navijači. Tokrat sta nazorskemu strategu pokazala rdeči karton, večino drugega polčasa pa so Nazarčanke odigrale z igralko manj. Vse to je spodbudno delovalo na domače igralke, ki so s fanatično obrambo uspele izničiti primanjkljaj igralk in izenačiti rezultat. Ob koncu bi zmaga skoraj ostala doma. Preprečile so jo napake v napadu in ob zadnjem strelu delivca pravice, ki sta piskala prestop. Ekipi sta si z rezultatom 30:30 razdelili točki. Točka Nazarčank je bila prigarana, s prikazanim pa so si zaslužile popoln izkupiček. Z videnim so bili zadovoljni navijači, ki si v prihodnji krogih lahko obetajo še večjo bero točk, saj igralke iz tekme v tekmo napredujejo. Roman Mežnar Na domačem igrišču ponovao brez zmage ODBOJKARSKI KLUB KLS UUBNO Odbojkarice KLS Ljubno so v sedmem prvenstvenem kolu gostile ekipo iz Dravograda, ki je trenutno na drugem mestu lestvice 3. DOL vzhod t. Tekma je bila zanimiva in polna preobratov s precej napakami. V prvem setu je odlično začela domača ekipa in z dobrimi servisi popolnoma nadigrala gostujočo ekipo. V drugem in tretjem setu so ljubenske igralke nerazumljivo popustile, igrale brez prave volje in Odziv na članek v Savinjskih novicah: Za nami so županske volitve, župani v naši Zgornjesavinjski dolini so izvoljeni. Čestitke izvoljenim županom in svetnikom z željo, da jim uspe pametno krmariti med željami in zmožnostmi. V predvolilnih obljubah so nekateri, če ne že vsi županski kandidati, v ospredje polagali ureditev zdravstva v dolini. Z isto željo, da bi, čeprav z majhnimi (finančnimi) koraki, izboljšali opremo urgentnega vozila, ki vsakodnevno prevaža urgentno ekipo do pomoči potrebnih, smo v Zgor-njesavinjskem zdravstvenem domu sprejeli ponudbo gospoda Sama Kramerja, da bi organizirali dobrodelni koncert. Koncert je zdaj za nami. Številni obiskovalci smo bili po mojem mnenju priča eni najbolje organiziranih prireditev v dolini v zadnjem času. Prav vsi nastopajoči so bili odlični, profesionalni, potek prireditve točen kot ura, voditeljski par profesionalen in duhovit. S koncerta sem odšel zadovoljen in tudi kulturno izpolnjen, opazil pa sem, da se ga niso udeležili lokalni veljaki, ki so na večini prireditev sicer prisotni. Morebitni vzrok njihove odsotnosti se mi je razkril po članku, objavljenem v lokalnem časopisu, dopustile tekmicam, da so povedle z 2:1 v setih. Četrti set je bil vseskozi izenačen, v končnici pa so bile domače igralke vendarle dovolj zbrane in rezultat izenačile. Odločilni peti set so gostiteljice odlično začele in povedle z 8:3, vendar vodstvo ni zadostovalo, gostje so bile v končnici tekme bolj zbrane in z rezultatom 2:3 domov odnesle dragocene prvenstvene točke. Franjo Atelšek v katerem se avtorica tri tedne po koncertu!, tik pred volitvami, sprašuje, ali je bila dobrodelnost izkoriščena v politične namene, in kot potrditev te teze navaja složne izjave štirih županov. Sam se v razglabljanje o političnih namenih koncerta ne bom spuščal, ker se mi zdi vse skupaj pre-absurdno. Ali je izjava, da bo gospod Kramer zgradil bazen, na katerega otvoritvi naj bi bila voditeljica (gospa Vrčkovnik) v bikinkah, razkritje volilnega programa, naj presodi vsak sam, predvsem tisti, ki so se prireditve udeležili. Zanimivo pa je, da so nekateri o domnevni politizaciji koncerta vedeli že preden je koncert sploh bil - v Lučah namreč niso organizatorji prodali niti ene same karte. Kot vodja službe nujne medicinske pomoči lahko zagotovim, da mi je gospod Kramer predal obračun prireditve, izkupiček dobrodelnega koncerta pa je bil v celoti nakazan na račun Zgornjesavinjske-ga zdravstvenega doma in ne predan meni osebno, kot je to napačno navedeno v članku. Na to, kje so se sredstva zbirala, kot predstavnik »obdarjencev« seveda nimam vpliva in tudi ni pomembno; prav z veseljem bi jih sprejeli tudi, če bi se zbirala na računu katere od politič- nih strank v dolini. Vsem donatorjem in obiskovalcem pa lahko zagotovim, da bo denar namensko porabljen, kar bo tudi preverljivo. Ali je bila dobrodelnost izkoriščena v politične namene in s strani koga, ne vem, vem pa, da je celotna zadeva in odnos nekaterih županov povečalo mojo zaskrbljenost nad bodočnostjo in razvojem nujne medicinske pomoči in zdravstva v Zgornji Savinjski dolini nasploh. Že več kot 15 let občine niso prispevale niti tolarja, niti evra za nakup reševalnih vozil. Sežanski ZD je, na primer, od občin ustanoviteljic pred dobrim mesecem prejel dve (2!) novi reševalni vozili. In takih zdravstvenih domov je kar nekaj. Tako me preseneča mnenje župana Rečice, gospoda Jeraja, da za zbiranje sredstev v zdravstvu ni potrebna dobrodelna akcija, saj naj bi občine na osnovi prošenj zdravstvenega doma kar same nakazovale sredstva. Občina Rečica namreč vse od svoje ustanovitve za ta namen, pa tudi sicer, ni nakazala še niti evra. Zdravstvo je preresna zadeva, da bi bilo orodje politike z namenom nabiranja političnih točk v času volitev. Za ljudi gre! In tuje treba preseči lokalne in predvsem osebne interese. Občine naj skupaj dogovorijo strategijo, kako naprej, sicer se bojim, da bo Savinjčan v bodočnosti hodil v ambulanto v Velenje in v primeru nujnih stanj čakal velenjsko ali celjsko urgenco. Predlagam, da se po umiritvi volilnih strasti sestanemo župani in predstavniki zdravstva, povemo svoje želje, preverimo zmožnosti in trezno začrtamo nadaljnjo pot zdravstva v Zgornji Savinjski dolini. Prav tako se bojim, da se bodo v bodoče nastopajoči v velikem krogu izognili doline, ki dobrodelnost in posredno njih same spolitizira. Na koncu bi malce obrnil naslov članka v Savinjskih novicah in se vprašal - je bilo zdravstvo izkoriščeno v politične namene? Bojan Leskovšek, dr.med. vodja službe NMP Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma ČRNA KRONIKA • OSTAL BREZ AVTOMOBILA Šentjanž: Policisti so 5. novembra med redno kontrolo prometa v bližini Šentjanža vozniku osebnega avtomobila izmerili vožnjo s hitrostjo kar 139 km/h. Na tem odseku je dovoljena vožnja 90 km/h. Voznik je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja, poleg tega je alkotest pokazal, da ima v krvi 0,54 miligramov alkohola na liter izdihanega zraka. Večkratni kršitelj cestno prometnih predpisov je bil zaloten pri hujšem prekršku, zato so mu policisti vozilo, s katerim seje vozil, zasegli, njega pa pridržali. • SAVINJA NAPLAVILA LES Spodnja Rečica: 9. novembra popoldan je občan opazil, daje Savinja pod mostom v Spodnji Rečici naplavila hlodovino. Obstajala je bojazen, da bo nivo reke bistveno narasel. Policisti so most zaprli in obvestili civilno zaščito, kije naplavine odstranila. • POBEGLI IZSLEDEN Zgornje Kraše: 11. novembra malo po deseti uri zvečer je prišlo v Zgornjih Krašah do nesreče, v kateri sta se oplazili dve vozili. Povzročitelj je s kraja nesreče odpeljal v smeri Nazarij. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil je policija izsledila povzročitelja prometne nesreče, ki mu je bil izdan plačilni nalog. • FIZIČNO OBRAČUNAVANJE MED TREMI Mozirje: 13. novembra malo po polnoči je prišel na Policijsko postajo Mozirje občan in povedal, da gaje v gostinskem lokalu Center catte v Mozirju brez vzroka fizično napadel mlajši fant. Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je prišlo med tremi osebami do fizičnega obračunavanja, v katerem sta bili dve osebi telesno poškodovani. • TATVINA CEVI Zavodice: 13. novembra popoldan je oškodovanec obvestil policiste, da mu je neznani storilec ukradel pet železnih kanalnikov. Vredni so bili okoli 150 evrov. Odbojkarska liga 3. DOL ženske - vzhod 1 Rezultati 7. kroga KLS Ljubno : Dravograd 2:3 (25:11,15:25,14:25,27:25,14:16) Braslovče : Mozirje 3:0 (25:14,25:12,25:13) V -----__________________________________________________ J Ali je bila dobrodelnost izkoriščena v politične namene? Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj, med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner) V SPOMIN Franjo KLADNIK (1981 - 2010) V najlepših letih in na vrhuncu življenjske moči je tragična nesreča upihnila svečo življenja Franju Kladniku iz Podvolovljeka. Preteklo sredo smo ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Lučah. Vsi nemi obrazi in solzne oči njegovih najbližjih, sorodnikov in prijateljev so v boleči žalosti iskali odgovor na vprašanje »Zakaj?«, čeprav so bili vsi prepričam, da odgovora na to vprašanje ni. Rodil se je v skromni in delovni družini, kjer je užival svojo brezskrbno mladost med svojima sestrama. Osnovno šolo je obiskoval v Lučah, na strojni šoli v Mariboru pa si je pridobil strojniški poklic. Ker ga je veselilo delo s tovornjakom, se je pred štirimi leti zaposlil kot šofer v našem podjetju. Pred kratkim si je ustvaril svojo družinico in zanjo uredil topel dom. Imel pa je še veliko načrtov, ki jih je želel uresničiti. Z našo družino je bil povezan že od malega. Njegov veder značaj, optimizem in pozitivno energijo je prenašal na vse okrog sebe. Bil je delaven in zanesljiv sodelavec in dober ter iskren prijatelj. Zelo smo ga imeli radi. Hvaležni smo, da smo delček njegovega kratkega življenja lahko preživeli skupaj. V naših srcih bo ostal zavedno. Družina Moličnik Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Naraščaj si si tako želel, si poskrbel, da tudi to si imel. A usoda kruta spet kot vedno, Andražu vzela očka je za vedno. Res nepopisno nam je žal, da mali očeta nikoli ne bo poznal. Kruh ti cesta je dajala, ki nazadnje te je v smrt poslala. Zapustila grenko nam sivino v srcih neizmerno bolečino. (Ivan Retko) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, partnerja, sina in brata Franja KLADNIKA (6.1.1981 - 6.11.2010) se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Še posebno dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem dobrim ljudem, ki ste darovali dar za sina Andraža. Posebna zahvala gospodu župniku Vikiju Koscu, pevcem, govornici Valeriji Robnik, Katji Moličnik in prijateljem za odigrano Tišino ter za zadnji pozdrav kolektivu Moličnik. Mihaela s sinom Andražem in vsi njegovi domači. jÙBtat Vsi, ki jih imamo radi, J nikdar ne umrejo, j le v nas sc preselijo in '■ tu naprej živijo. ZAHVALA Zapustila nas je Marija METULJ po domače dohterska Micka (6.5.1934 - 4.11.2010) Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame in stare mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvaljujemo se tudi gospodu Vikiju za lepo opravljen obred, organistki Aniti ter pevcem, gospe Valeriji Robnik za poslovilne besede, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Matevž ROKOVNIK (1927 -1982) Marija ROKOVNIK (1932 -1994) Peter SLAPNIK (1958-2001) Sonja ROKOVNIK (1962-1984) Jože ROKOVNIK (1983 - 2009) Ni vas večna pragu, ne v hiši, Za zglede in ljubezen milo nihče več vašega glasu ne sliši, vam bog dal večno je plačilo Trdo delo in poštenje zato nas pot vodi tja, kjer vaše je bilo življenje. rože cvetijo in sveče v spomin vam gorijo. S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal. Hvala vsem, ki postojite ob njihovem prezgodnjem grobu. Vsi domači Ni te več pred hišo, ne v hiši nič več glas se tvoj ne sliši, če svečko na grobu tvojem upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in svakinje Pavle GOSTEČNIK (7.2.1930 - 5.11.2010) se iskreno zahvaljujemo patronažni sestri Sonji in dr. Fiirstovi za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvala velja vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali za svete maše, sveče, cvetje, nam pomagali ter izrekali sožalja. Iskrena hvala vsem duhovnikom, redovnikom, bogoslovcem, sestram redovnicam, pevcem, govornici, praporščakom ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni www.fotoknjiga.net Kogar imaš rad nikoli ne umre, le daleč - daleč je! V SPOMIN Mariji TOMINŠEK p.d. Tominškovi mami iz Bočne 20. novembra mineva že četrto leto, od kar nas je za vedno zapustila ljuba žena, mamica in babica. Pogrešamo jo. Težko je izgubiti ljubljeno osebo, še težje je živeti brez nje. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Tele predstavitve Slovenske vojske so mi zelo všeč. Kje ste rekli, da so tarče? Jaz skozi tole vidim samo meglo. A jo zadanem? Večina bere prevajalce Konec tegob Ob dnevu splošnih knjižnic sta v enijzmed njih na obisku BepoinŠimen. “Ugotavljam, da večina ljudi bere takšne ali drugačne slovenske avtorje,” pravi Šimen. Bepo: “Po čem to sklepaš?” “Agatha Christie prav gotovo ni pisala vslovenščini.” Odkar so ukinili hranilne in potem še delavske knjižice, pri nekaterih knjižne police niso več niti na čakanju. Sprememba planov Mož: “Žena, zadel sem dobitek na lotu, in to glavni! ” “Super! Končno bova imela dovolj denarja za poroko.” “Poroko? Mislil sem, da se bova tega veselila.” Tajnica v vladi: “Gospod predsednik, na vlado prihaja čedalje več pisem podjetij, v katerih pišejo, da vam ni več potrebno iskati izhod iz krize.” “Torej smo zunaj?” “Ne, pišejo, daje zanje prepozno.” Lena ljubica Žena direktorja privihra v moževo podjetje. Loputa z vrati, varnostniki se skrivajo pred njo, šipe se tresejo, pisarniški molji begajo sem ter tja. V pisarni zaloti moža s sodelavko v naročju. “Ti, fuflja!” reče proti presenečenemu paru. “Dobro opravi ali pa te bomo zamenjali. Ne misli si, da bom jaz delala doma namesto tebe, kot sem morala sinoči!” Prognoza napovedi Letos je nadpovprečno topla jesen, zima bo menda huda. Če pa so vas te dni policisti dobili brez zimskih gum, je za vas huda tudi jesen. Kdo je bil? Kolegica tarnajoči prijateljici: “Ne zanima me, kako zdelana si. Čim prej me predstavi tipu, ki te je tako utrudil.” Vzdihi ljubezni Nekateri potomci tistih, ki so nas svarili pred gnilim kapitalizmom, nam ga sedaj udejanjajo. Če ste včasih od sosedov čuli vzdihe, ste vedeli, da delajo otroke. Čejih čujete sedaj, veste, da vzdihujejo zaradi So mi rekli, da naj pridem na streljanje oficirjev, zdaj so pa dali pred nas samo navadne tarče. Barbika Crnodovsld Se na mnoga leta branja.... mnogo še nam dajte znanja... obiskujte dolgo še naš dom, jaz pa vas kupovala bom :)) j Tonica Pečnik Vse najboljše in še veliko uspehov pri izdajanju Savinjskih novic!!!!! nedelja ob e • všečni je ■ Komentiraj ■ Prijateljevanje Cvetke to koprive^ PRAZNUJEMO SKUPAJ Z VAMI NASMEH Z RAZLOGOM Ivan Dajčer - Ivek, pustnak (levo): »Vidim, da se vama ob pogledu na klobaso kar smeji. Vesta, moja je najboljša.« Mateja Lever, bivša pustna kraljica (v sredini): »Ivek, Ivek. Tvoja je najboljša, ampak imaš samo eno. Veš koliko jih bova imeli še midve...« Ob 4Ì. rojstnemu dnevu Savinjskih novic smo preko Facebooka dobili obilo čestitk naših bralk in bralcev. Nekaj teh objavljamo. Vsem najlepša hvala. Urša Car Se veliko ustvarjalnega elana!:)) nedelja or ;9 • Všeč mi je * Komentiraj • Prijateljevanje Lojze Quk VSE NAJBOLJŠE celi ekipi : ) nedeita ob : • Všeč rrt je * Komentiraj • Prijateljevanje a Jernej Mazej vse najboljše in še veliko let izdaje naboljšega lokalnega časopisa nedelja ob 7:34 • Všeč rri je • Komentiraj • Prijateljevanje LETOS V CERNU POKURILI VSE VELIKE POKE Pustna kraljica Polona Oblak: »A je že poknilo?« Župan Ivan Suhoveršnik (z belo kapo, desno): »Čeje, je bil to bolj stabilizacijski pok,« Kraljica Polona Prva: »Mene že roke bolijo.« Suhoveršnik: »Jaz bom pa verjetno dobil žulje na ušesih od pripomb, zakaj letos ni urezalo.« Kot privatni pacientki bi vam pripadala dodatna ugodnost, kot je ... NIT PRI KITARI AMERIŠKA IGRALKA SLOVENSKA RAZIS- KOVALNA MREŽA GIBANJE PO ZRAKU PRILOGA DELA S OL O UHEUCEK GRAFIČNI DELAVEC AMERIŠKA JAZZ PEVKA FITZGERALD KELTSKA RODOVNA ZVEZA U S ZVEZDNIK ŠPAGETI VESTERNOV 1 e n i <2 n DOHODEK IZ KAPITALA ANG. IGRAL MARY r UGLEDEN ISLAMSKI TEOLOG U e n T CL ZGLED SLAVNI IZUMITELJ NIKOLA t G AMERIŠKI TEDNIK DISTRIBUTER ELEKTRIČNE ENERGIJE OGNJENIK V a L L CL' n ci- in s t e z a Ul DELOVANJE, DEJAVNOST avtor TONE SEVNIK ZREZEK IZ STEGNA SLOVENSKI REŽISER GODINA PLIN ZA POLNJENJE SVETILK ZLATA OGNJANOVIČ TROPSKA GOMOU- NICA GL OSTER, VIŠJI GLAS GLINA L o 1. RIM. ZALOŽNIK POGINULA ŽIVAL (PPG.) c Z k LITERARNI ZGODOVINAR ALEKSANDER S m OL r z REZULTAT MERJENJA V r RIBIŠKA BERA AMERIŠKI PLES LEV KREFT cu k c KARTE ZA NAPOVEDOVANJE USODE t CL O k ENICA (ŽARG.) e IVI Iz T UL i e PEŠČENA PUŠČAVA e K DANA MAJHNE OČI O c e ARGON GLAVNO MESTO GRUZUE ML o s AMERIŠKA VESOLJSKA LADJA OL L O LOČILO, KI OZNAČUJE PREMI GOVOR n k © k o V i FRANCOSKO VINSKO ŽGANJE U O n d CL k GEOMETRIJSKI LIK K d. r CD g RELIGIJA \/ e CL- Y~ CL Lačni križank? 160 strani vsebuje: 35 % humorja v prahu 15% ekstrakta ugank 40 % ostale snovi 45 % vlaknin ..0 % sladkorja 160 % zadovoljstva MINI SLOVARČEK KLAN - keltska rodovna zveza ERG - peščena puščava REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - ■ss •ss* = (H K u R D 1 i ir - 0 D R A Z Sf V A g R S * «a»»«*, il >N E i č V M D A E L ™ K N 0 s 0 s D A N 1 = R O M ul Z šijs p A M E T =S! A S 1 M 1 L A T L E s! n T š c E P 1 T E v — EL Ä A G A V A -sr ~| R A c 1 j A - Č A D n3= A N A L 1 #T K D 0 “OB R T H i Z M A E L -MA L i N s K A G N s ■E5 E N 0 M 0 T o R N 1 K H N 0 s A Č p s E N 0 m Sprejem naročil: od ponedeljka do petka od 8.00 do 12.00 Tel.: 83-90-790 savinjske@siol.net - vezave diplomskih nalog (srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno ali črno platnico) BARVNO - izdelava publikacij in tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje -grafično in ČRNOBELO oblikovanje TISKANJE KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do io besed): iso Napovednik dogodkov Petek, 19. november ob 17.00. Knjižnica Mozirje Glasbena pravljica o gongu in violini Sobota, 20. november ob 16.00. Flotel Paka, Velenje Filmski festival gluhih 2010 ob 16.30. Kulturni dom Gornji Grad Prireditev Pesništvo v Zgornji Savinjski dolini ob 18.00. Frančiškanski samostan Nazarje Koncert zbora H. Saftnerja iz Ljubljane ob 18.00. Športna dvorana Mozirje Odbojkarska tekma - Mozirje : Prevalje II ob 19.00. Frančiškanski samostan Nazarje Odkritje ikone sv. Martina ter otvoritev foto razstave ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje : Posavje (člani) Nedelja, 21. november ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Vojnik A (pionirji u-i4) ob 17.00. Kulturni dom Mozirje 7. dobrodelni koncert župnijske Karitas Mozirje - Šmihel Torek, 22. november ob 17.30. Knjižnica Luče Srečanje bralcev projekta Bralna značka za odrasle ob 18.00. Knjižnica Mozirje Srečanje bralcev projekta Bralna značka za odrasle ŽIVALI - PRODAM Bikca sivca, starega 10 dni, prodam; gsm 031/314-775. Prodam bikca, čb, starega 14 dni; tel. 584-52-61. Prodam kravo in telico, breji, pašni; gsm 041/631-583. Prodam 2 telička m. in sr, stara 1 teden; gsm 031 /622-614. Prodam 10 dni staro teličko limuzin; gsm 041/324-438. Svinjo 240 kg, prašiča 140 kg in osla sivca, prodam; gsm 031 /542-798. Prodam prašiče 100-160 kg in stare svinje z možnostjo dostave; gsm 041/561-893. Prodam prašiča, težkega okrog 200 kg, domača krma; gsm 031/729-933. Prodam prašiča, težkega 200 kg; gsm 041/467-374. Prodam prašiča za zakol, težkega cca 170 kg, domača krma; gsm 040/986-414. Prodam mladičke brez rodovnika, čistokrvne aljaške malamute; gsm 031/331-416. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI - PODARIM Podarim prisrčne mlade psičke mešane pasme; gsm 031/207-247. DRUGO - PRODAM Prodam 4 odlično ohranjene,- leto stare, zimske pnevmatike savaeski-moS3,dim. 185/60/14, na jeklenih platiščih; gsm 040/228-607. , Prodam meso mlade telice, (lahko polovica), naročilo na tel. 070/744-487. Prodam meso 2 leti starega goveda, 4,50 eur/kg, in pol prašiča, tež. 130 kg, 1,90 eur/kg; gsm 041/685-402. Po simbolični ceni prodam fantovske čevlje, št. 22 - 25; gsm 031/601-831. Prodam dobro ohranjene ž. smuči elan 02 (168), palice leki (125) in smuč. čevlje (41); gsm 041/806-001. Več kosov smučarske opreme prodam za simbolično ceno ali menjam; tel. 051 /371-690. Prodam zimsko sivo usnjeno jakno v kombinaciji s krznom št. 38; gsm 041/785-337. Prodam dobro ohranjen moški zimski plašč, modre barve, št. 52, cena 35 eur; gsm 031 /396-647. Digitalno tehtnico, elektronsko (30 in 100 kg), novo, ugodno prodam; gsm 031/202-859. Prodam novo harmoniko lanzinger CFB, s 7 dodatnimi poltoni; gsm 031/331-416. Pasjo utico, lepo izdelano, izolirano, krito s kond kritino, prodam; tel. 584-34-97. Prodam narezana drva, zapakirana v zaboju; gsm 031/221-912. MORDA STE ISKALI PRAV TO STE ŽE PREKLOPILI NA DIGITALNO? Prodajamo in montiramo vse, kar rabite za preklop na digitalno tv, DVB-T. Montiramo tudi Total TV. Antene Cerar k.d, Podvolovljek 29,3334 Luče, gsm 041/208-968. VIRUSI! TO ZIMO VAM NE BO USPELO! Solne terapije, naravna in učinkovita zuščita. Gsm 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Gornji Grad, PE Nova Štifta, PE Ljubljana. STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brleč Franc 041/606-376. GP Piro d.o.o., Zg. Palovče 3,1241 Kamnik. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51 -94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. SKI BORD SERVIS TEVČ Novo brušenje robnikov s strojem, za svetovni pokal, robnik drži celo sezono. Prodaja rabljene in nove smučarske opreme. Posredništvo za Ficher. Tel. 041/529-063. Vinko Tevč s.p.,Praprotnikova 6, Mozirje. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49. Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žiabor 23, Nazarje. Prodam nova alu kolesa za tračne žage, (ti 700 mm); gsm 040/257455. Prodam črpalko z motorjem 500 W Royal 3.100 l/h za tekočino in tuš kad 80x80, litoželezno; gsm 041/783-448. Prodam 4 zimske gume 175/70/13, primerne za golf II; gsm 041/293-146. Prodam traktor zetor, 5711 C, registriran, cena 2.700 eur; gsm 041/783-595 (Fritz). DRUGO - PODARIM Podarimo 2 kavča; gsm 041/812-004. DRUGO -KUPIM Oreh, lahko na panju, kupim; gsm 041/783-440. DELO-IŠČEM Iščem delo; gsm 051/760-413 -Marija. Naročniki Savinjskih novi« imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Wcline** echio Z-(kIa\ masažna razvajanja savne whirpooli kozmetične storitve fitness VIP zasebni wellness zasebni wellness cajnica restavra — _J /0, » m PRIDRUŽITE SE NAM! Tako iščemo: - strokovnjake za brizganje plastike: tehnologe, nastavljalce strojev, orodjarje ... - strokovnjake s področja elektronike, elektrotehnike in strojništva - delavke in delavce v proizvodnji Pridružite se ekipi skoraj 600 zaposlenim v podjetju in skoraj 100 zaposlenim iz Zgornje Savinjske doline, ki so del ekipe, ki pomaga, da ostajamo vodilni v svetovnem merilu. Celje - skladišče D-Per 7/2010 OC 5000025719,46 Automotive Signal Lights Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj zadnjih in tretjih zavornih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Usmerjenost k inovacijam in brezpogojni kakovosti nas uvršča med dobavitelje za najprestižnejše avtomobilske znamke, kot so Opel, BMW, Mercedes Benz, Audi, Volkswagen, Porsche in druge. Svoje vloge pošljite na: zaposlitev@odelo.si ali spodnji naslov. Za dodatne informacije lahko pokličete na eno izmed telefonskih številk: 03 703 4 512 03 703 4 510 041 400 615 Lahko pa se tudi osebno oglasite. Odelo Slovenija d.o.o. Tovarniška cesta 12 3312 Prebold COBISS Karitas «A M LO T— LO *o h- o O o Gl o TJ o O 1 o CD o o G CO co "o. *cL co er 0) 'o O O- h- E CO C co c o TD .CO JSC 8 o >o co u ■fT > o J *> a> _o *sz > >0 > 8 o c: co O o s co z •S o E o "T35 8 >M O Datum ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE - ŠMIHEL NIČ REVŠČINE - UKREPAJMO ZDAJ 7. DOBRODELNI KONCERT v nedeljo, 21.11.2010 ob 17. uri vas vljudno vabimo na dobrodelno prireditev, ki bo v Kulturnem domu Mozirje. Prodajna mesta vstopnic: ŽUPNIŠČE MOZIRJE, KNJIŽNICA MOZIRJE, BLAGOVNICA in PAPIRNICA MERCATOR MOZIRJE. (cena vstopnice 7€) Z udeležbo na koncertu In z vašim darom boste pomagali ranjenim In ubogim. NASTOPAJOČI: IVO M0JZER IRENA TRATNIK MOZIRSKI KOLEDNIKI ANSAMBEL NAVDIH DOLENJSKI ZVOKI FOXYTEENS DAVID GROM MANJA PANČUR TANJA LONČAR ROBERT KRESLIN ANSAMBEL KATRCA NAVIHANI MUZIKANTJE Uršulinke-“URŠKA BAND” KD Mešani pevski zbor SURREXIT Voditelja prireditve: Janja Irman Kolar in Sebastjan Kamenik mam uw «.tut