ŠKOFJELOŠKI PROSVETNI LIST Leto II. * Št. 9 SEZONA 1953-54 Kulturnoumetniško društvo "TONE ŠIFRER" PREGLED DELA v sezoni 1953-54 UPRAVNI ODBOR kulturnoumetniškega društva »Tone Šifrer« v Škofji Loki v poslovnem letu 1953-51 predsednik: podpredsednik: tajnik: blagajnik: gospodar: kuhinj a-buffet: urednik: gledališka: orkester: godba na pihala: glasbena šola: pevska: folklorna: likovna: knjižnica: Janko Bračko, inž. ekonomije in jurist Hugo Veber, vojni glasbenik Anica Oblak, administrativna uslužbenka Silvo Marguč, bančni uradnik Pavle Žakelj, kovinostrugar Ivanka Simonič, strokovna učiteljica v pokoju Branko Berčič, bibliotekar in vodje sekcij Vinko Primožič, krojaški mojster Edi Lipovšek, predmetni učitelj Oskar Škulj, vojni glasbenik Miško Gal, vojni glasbenik v pokoju Franc Demšar, profesor Zdenko Rebič, brivski mojster Pavle Bozovičar, profesor Matija Trepše, vrtnar Nadzorni odbor: Jože Kobal, jurist Andrej Česen, profesor Franc Finžgar, ključavničarski mojster Upravni in nadzorni odbor sta bila izvoljena na občnem zboru KUD »Tone Šifrer« dne 16. septembra 1953. POROČILO UPRAVNEGA ODBORA KUD »TONE ŠIFRER ZA POSLOVNO LETO 1953-54 V petem letu svojega delovanja, v sezoni 1953/54, je bil upravni odbor KUD »Tone Šifrer« sestavljen iz 5 Slanov ožje uprave in 10 vodij skupin, izmed katenih je bilo 9 nameščencev, 3 delavci, 1 obrtnik in 2 upokojenca. Problematiko svojega dela je odbor obravnaval na 21 sejah. Udeležba na sejah je bila zadovoljiva z 36 upravičenimi in 22 neupravičenimi izostanki. Delo je potekalo složno in tovariško. V začetku letošnje sezone je bila ponovno oživljena folklorna in pevska sekcija, ki pa sta že med sezono zaradi slabe udeležbe od strani članov opešali. Krepko pa je zaživela v glasbeni sekciji godba na pihala, ki je pokazala dobre uspehe. V letošnji sezoni je pristopilo k društvu 18 novih članov, med njimi 5 mladincev. Poleg teh pa so pri raznih društvenih prireditvah sodelovali tudi nekateri nečlani. Zaradi odselitve ali premestitve je odpadlo 6 članov, samovoljno jih je odstopilo 7, pri vojakih pa so 3 člani, tako da šteje društvo na koncu sezone 131 članov. Socialni sestav članstva je sledeč: 24 delavcev, 72 nameščencev, 8 obrtnikov, 15 privatnikov, 1 kmet, 5 upokojencev in 6 mladincev. Aktivnega dela v društvu se je udeleževalo 83 članov (75 odraslih in 8 mladincev), ostali člani so bili podporni, od katerih je v letošnjem letu umrla posestnica Šmid Ana. Zelo razveseljivo je, da se je v letošnji sezoni vpisalo v članstvo več prosvetnih delavcev iz gimnazije. Žalostno pa je ugotoviti dejstvo, da se mladina za kulturnoprosvetno dejavnost ne zanima v dovolj veliki meri, kar opažamo pri vseh društvenih sekcijah. Nujno bi bilo treba najti primerno rešitev, da bi vključili v svoje delo čim več mladine. Zato pozivamo prosvetni kader in vse množične organizacije, da pomagajo pri agitaciji med mladino za njihovo včlanjenje v kulturnoprosvetni dejavnosti. Novi odbor bo moral v naslednji sezoni izboljšati tudi organizacijsko delo v društvu ter predvsem pridobiti čim več novih aktivnih dn podpornih čanov. Tajništvo je tekom leta prejelo in rešilo 36 dopisov, odposlalo 31 dopisov in vodilo 21 sejnih zapisnikov. GLEDALIŠKA SEKCIJA Letošnja prva gledališka predstava je padla na razmeroma zelo pozen termin. To se je zgodilo predvsem zaradi bolezni igralcev in zaradi orožnih vaj v zvez/ s Trstom Tako je komedija »Draga Ruth« prišla na oder šele 20. decembra 1953 in bila igrana do 19. januarja 1954. Naslednja premiera, ki je prinesla mladinsko igro »Srce igračk«, je bila 24. januarja 1954, predstave pa so trajale do 14. februarja 1954. Tretje pripravljeno delo je bila drama »Sveti plamen«, ki je prišla na oder 18. februarja 1954 in se ponavljala do 4. marca 1954. Zatem je zaradi dvojnega študija, ko sta se istočasno pričeli pripravljati igra »Otok in Struga« in opereta »Študentje smo«, nastopila daljša pavza. Tako je bila igra »Otok in Struga« prvič na odru šele 4. aprila in se obdržala do 11. prila 1954. Medtem se je študiju nove operete »Študentje smo« pridružilo še ponavljanje lani naštudirane operete »Tam na gorah« in je ponovno nastopila daljša pavza. Opereta »Tam na gorah« je bila prvič ponovljena 22. maja in igrana vključno z dvema gostovanj ima na Primskovem do 10. junija 1954. Opereta »Študentje smo«, ki se je pričela pripravljati že meseca marca, v letošnji sezoni sploh •ni. prišla na oder. Vzrok temu je, ker so glavni igralci bili zaposleni tudi pri ponavljajoči opereti »Tam na gorah«, poleg tega je zbolel režiser, končno pa so odšli godbeniki vojaške godbe na svoj redni letni dopust. Tako je bil študij operete prekinjen in je bilo v načrtu, da se bo ponovil jeseni, ko bo delo prišlo tudi na oder. Medtem je pretekel rok pogodbe, ki je bila sklenjena z avtorjem operete, kateremu smo morali na njegovo zahtevo vrniti' kompletno gradivo za študij, ki se je tako ponovno prekinil. 2e med delom samim so se pokazale razne težave, tako n. pr. s pevskim zborom in pri izbiranju nekaterih vlog. Tako je gledališka sekcija v pretečeni sezoni pod vodstvom tov. Vinka Primožiča opravila naslednje delo: Delo Režija Predstave Obisk Draga Ruth Primožič Vinko 5 1.295 Srce igračk Štiglic Poldka 6 867 Sveti plamen Polenec Polde 5 1.154 Otok in Struga Janežič Jelo 4 509 Tam na gorah Rešek Lojze 6 1.449 Skupaj 26 5.274 Finančni rezultat: Delo Dohodki Izdatki Pribitek + Primanjkljaj — Draga Ruth 59.120.— 16.886.— + 42.234 — Srce igračk 34.563.— 13.765.— + 20.798.— Sveti plamen 53.720.— 17.623.— + 36.097.— Otok in Struga 24.980.— 12.752.— + 12.228.— Tam na gorah 66.003.— 68.954.— — 2.951.— Skupaj 238.388 — 129.980.— + 109.406.— Novi inventar 40.709 — Razni izdatki Začetni saldo 45.648.— 21.363.— Skupaj 284.034.— 192.052.— Saldo 46.334.— 70°/o odvedenih upravi 32.400.— Dobroimetje 13.934.— Če primerjamo delo gledališke sekcije v letošnji sezoni z delom v sezoni 1952/53, ugotovimo, da so bila letos brez veselega večera pripravljena tri gledališka dela manj kot lani, da je bilo 18 predstav manj in 6.810 manj obiskovalcev. Kje so vzroki temu primanjkljaju? Gledališka sezona se je, kakor je bilo že omenjeno, pričela zelo pozno, ker je bila pred »Drago Ruth« prvotno predvidena še ena premiera, ki pa ni mogla biti naštudirana, ker režiser ni imel časa. Tudi »Draga* Ruth« se je zaradi zgoraj navedenih zadržkov (bolezen, orožne vaje) študirala •skoraj tri mesece. Poznejše pavze med posameznimi naštudiranimi deli so nastopale zato, ker režiserji niso izpolnili na začetku sezone danih obljub, ali pa so režirali drugje (prof. Demšar pri »Svobodi« na Trati). Svojo obveznost do gledališke sekcije so kot režiserji opravili tovariši Vinko Primožič, Poldka Štiglic, Polde Polenec, Jelo Janežič z novimi naštudiranimi deli in Lojze Rešek s ponovtvijo lani pripravljene operete. Svojih obljub pa niso izpolnili tovariši Branko Berčič, Janez Bogataj, Franc Demšar (toda režiral na Trati), Franc Finžgar, ki ga opravičuje stalno inscenatoirsko delo pri vseh pripravljalnih igrah, in France Košca. Ce primerjamo letošnji obisk z lanskim, vidimo, da je bilo zanimanje gledalcev za gledališče slabše, kar je predvsem v zvezi z manjšim številom predstav. Pa tudi izmed teh so bile nekatere, ki niso bile dobro pripravljene, slabše obiskane. Iz tega sledi, da zahteva naša publika kvalitetna dela in dobro pripravljene predstave. Sedanja situacija v sekciji je takšna, da imamo dovolj številen kader igralcev (okrog 40), s katerim lahko vedno računamo, da pa nam manjka predvsem Težiserjev. V letošnji sezoni so od 11 predvidenih nastopili samo 4 in še med temi 2 začetnika. Pomanjkanje režiserjev je zato tako aktualno, ker se vsakdo izmed njih zaveda odgovornosti, ki jo prevzame s študijem določenega gledališkega dela, vendar pa ve, da dela zaradi prezaposlenosti ne bo mogel v redu izpeljati, da pri tem ne bi trpela kvaliteta dela in z njo obisk. Opažamo tudi, da starejši režiserji vedno bolj stopajo ob stran, dotoka mlajših pa ni ali pa nimajo zadostne prakse. Glede publike moramo ugotoviti, da se je v teku let vzgojila, ker ima priliko gledati kvalitetna dela na bližnjih poklicnih odrih, in zahteva zato tudi od naših amaterjev dobro pripravljenih komadov. Eden izmed vzrokov pojemajočega gledališkega dela je vsekakor tudi slaba tehnična oprema našega odra, ki se je lani sicer izboljšala s preureditvijo razsvetljave, vse drugo pa je ostalo naravnost beraško. Če hočemo gledališko delo v našem mestu izboljšati in ga pripeljati na zadovoljivo stopnjo, bi bilo po mnenju članov sekcije potrebno predvsem sledeče: 1. Delo sekcije bi bilo treba reorganizirati. Ker ni domačih režiserjev, bi bilo nujno treba dobiti človeka, ki bi se z gledališčem bavil poklicno, skrbel za repertoar in za izvedbo del, hkrati pa vzgajal nov kader režiserjev in igralcev. 2. Tudi znotraj sekcije bi morali delo bolje organizirati. Doslej je moral vodja sekcije opravljati vse sam. Na njegovih 'ramenih je ležala vsa organizacija gledališkega dela, obenem pa je moral biti tudi režiser, rekviziter, priganjač za igralce in 'režiserje ter posredovalec pri izravnavanju posameznih osebnih trenj. Vse to je moral opravljati poleg svoje redne službe in ni čuda, če je pri takem stanju trpelo delo v gledališču in da se je krhala disciplina članstva. Izdelati bi bilo treba pravilnik, ki bi točno uredil odnose med članstvom, do režiserjev in do celote. 3. Iskati bo treba finančne možnosti za ureditev odra, za nabavo nove opreme, garderobe itd. Letošnja sezono predstavlja morda prelom v gledališkem življenju našega mesta. Spoznali smo, da po sedanji poti ne moremo več naprej in da je treba za delo resneje zagrabiti. Predvsem moramo pridobiti nov vodilni kader, se pravi ljudi, ki bodo imeli čas, veselje in ki bodo strokovno sposobni voditi delo takšnega gledališča, kot je potrebno našemu kraju. Sodelavcev (igralcev in tehničnih delavcev) je dovolj na razpolago, samo s pravilnim prijemom je treba priti do njih. Končno je zadnji čas, da se preneha z osebnim samouveljavljanjem posameznih oseb. Gledati je treba predvsem na celoto in na razvoj odra. Ker se javljajo iz vrst članov sekcije pa tudi od drugih sekcij vse češče glasovi, bi bilo morda dobro, če bi razmislili o drugačni organizacijski obliki naštega društva in morda v zvezi s tem o osamosvojitvi posameznih delovnih skupin. Da pa publika zaradi manjšega števila predstav ne bi bila preveč oškodovana, so bila v tej sezoni sprejeta gostovanja Lutkovnega gledališča iz Ljubljane, Obrtniškega odra iz Ljubljane (komedija »Vozel«) in Prešernovega gledališča iz Kranja (»Ljubavni vozel«, »Napoleonovi hu-zarji«), ki so dali skupno 6 predstav, katere je obiskalo 1545 gledalcev. PEVSKA SEKCIJA Mešani pevski zbor, ki je bil ustanovljen oktobra 1953, je že kar od ustanovitve sem noisil v sebi neozdravljivo kal smrti. Ker namreč prav mešani zbor v Loki nima tradicije, so moški z nekim čudnim nezaupanjem prihajali k vajam in se v zbor nikakor niiso mogli vživeti. Zelja po posebnem moškem zboru je bila ves čas tako živa, da je končno lahko začel s samostojnimi vajami. Vendar je bilo razmerje glasov tako nemogoče, udeležba na vajah pa tako minimalna, da ni bilo mogoče računati na kakršenkoli uspeh. Tako sta vzporedno delala oba zbora, moški na željo moških, mešani pa, ker bi to lahko bil edini reprezentativnii pevski zbor in ker samo na ljubo nekaterim pevcem KUD »Tone Šifrer« ni moglo odkloniti pevk, ki bi rade sodelovale pri pevskem zboru. Oba zbora je vodil profesor Franc Demšar. Obisk pri vajah ,je bil slab, zamujanja preveč, tako, da je bilo pravo sistematično delo več ali manj nemogoče. Preveč časa je bilo porabljenega za ponavljanje in utrjevanje poedinih pesmd, ker na nobeni vaji ni bilo istih pevcev, vsakokrat je bilo treba upoštevati, da zamudniki predelane pesmi ne poznajo. Tako so se redni pevci dolgočasili in še sami' postajali neredni. Sredi zime se je obisk tako poslabšal, da so z vajami prenehali. Nekaj večerov smo še čakali tja do devete ure, dokler nam vsem skupaj ni bilo tega čakanja dovolj. Pevski zbor je prenehal z delom. V času svojega obstoja je mešani pevski zbor sodeloval le na raznih akademijah, do samostojnega koncerta pa ni prišlo, čeprav smo imeli tudi take načrte. Prvikrat se je zbor predstavil na državni praznik 29. novembra 1953 in pokazal, da bi bil ob dobri volji pevcev zmožen življenja. Prav tako je zbor pel na akademiji ob občinskem prazniku, na Dan Armije pa je pod taktirko tov. Miočeviča in ob spremljavi vojaškega simfoničnega orkestra zapel Gobčevo »Pesem dela«. V drugi polovici sezone je delo pevske sekcije povsem zamrlo in ob največjem naporu ni zbor mogel zapeti niti za delavski praznik 1. maj. Pevski del programa na akademiji v Škofji Loki so škofjeloškemu delovnemu človeku izvajali pevci iz Virmaš! Pomanjkanje domačih pevskih koncertnih nastopov pa so skušala nadomestiti gostovanja Slovenskega okteta iz Ljubljane, obrtniškega pevskega zbora iz Kranja ter nastop Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« iz Ljubljane, ki so ga organizirali loški visokošolci. GLASBENA SEKCIJA V okviru glasbene sekcije so letos delovale 3 samostojne skupine: godalni orkester, godba na pihala in Ijudskoprosvetna glasbena šola. Godalni orkester je vodil tov. Edo Lipovšek, ki je imel s člani orkestra enkrat tedensko redno vaje. Orkester je sodeloval na naslednjih prireditvah: na Dan republike dne 29. novembra 1953 z dvema točkama, ob otvoritvi ceste v okviru Škofjeloškega tedna 1953 s 4 točkami na proslavi v Loki in s 4 točkami na proslavi na Trati, dne 18. decembra 1953 na občinski praznik s 3 točkami na prireditvi v dvorani »Svobode« na Trati ter na proslavi 150. obletnice prve srbske vstaje s 3 točkami. Poleg tega je bil predviden koncert, ki bi ga orkester izvedel skupno s pevskim zborom in godbo na pihala. Ker pa je prišlo do raznih tehničnih težav, koncert ni bil izveden. Tu naj navedemo še uspešno gostovanje glasbene skupine KUD »Janko Krmelj« iz Reteč. Godba na pihala. Prvi sestanek godbenikov za obnovitev škofjeloške godbe na pihala je bil dne 30. septembra 1953. Na sestanku je bilo sklenjeno, da mora godba ponovno zaživeti. Njen osnovni kader je sestavljalo 11 starejših godbenikov in 8 mladincev, za dirigenta pa je bil izvoljen tov. Oskar Škulj. Godba je takoj pričela z irednimi vajami, ki so potekale do meseca maja dvakrat tedensko, pozneje pa enkrat na teden. Precej težav je bilo zaradi instrumentov, ki so bili v zelo slabem stanju. Zato .jih je bilo treba nekaj takoj oddati v popravilo, nekaj pa nanovo nabaviti. V popravilo so bili oddani sledeči instrumenti: 1 krilnica, 1 tenor, 1 bariton, 1 C-tromba, 2 Es-trombi, 2 F-basa in 1 B-bas. Nanovo nabavljeni so bili: 1 C-tromba, 1 B-pozavna, 2 F-basa; od sodelujočih godbenikov pa so bili odkupljeni njihovi privatni instrumenti in sicer: 1 krilnica, 2 tenorja, 1 bariton in 1 veliki boben. Vendar so ti instrumenti šele samo akontrani in mora dobiti vsak lastnik še po 5000 dinarjev. Treba pa bo odkupiti še 1 par činel in 1 Es-trombo. Godba na pihala je nastopila ob sledečih prilikah: z budnico 29. novembra 1953 v Loki, z budnico in pri odkritju spominske plošče na Trati 18. decembra 1953, ob dnevu Dedka Mraza na Mestnem trgu dne 30. decembra 1953, na Prešernovi proslavi dne 8. februarja 1954, pri planinski štafeti 28. marca 1954 na Mestnem trgu, z budnico ob volitvah dne 16. maja 1954 v Loki, na proslavi Zveze borcev na Osojah dne 6. junija 1954 in na prireditvi Kluba za jahalni šport dne 13. junija 1954. Večji koncert je bil prirejen za šolsko mladino 27. junija 1954 s ciljem, da bi se mladina čim bolj vključila v prosvetno delo, toda na žalost ni bilo zaželene udeležbe. Godba je študirala sledeča dela: državno himno, Internacionalo, 7 koračnic, žalostinko »Zirtvam«, Stolzevo uverturo »Odboj«, Stolzev »Tribut zamorski«, Gounodov potpuri »Faust«, Verdijev potpuri »Verdiana«, Učakar jeva venčka narodnih »Pod lipo« in »Za Savco«, Lindrayev intermezzo »Aiša« in Brunov »Naš valček«. Godbo na pihala sta s finančnim prispevkom podprla Predilnica na Trati (100.000 din) in LOMO Škofja Loka (28.740 din); skupno je godba dobila podpore 128.740 din. Dobljeni denar je bil porabljen za popravilo instrumentov (11.140 din), za nabavo novih instrumentov (80.000 din), za odkup instrumentov od godbenikov (25.000 din) za nakup novih not za koračnice (3740 din) in za nakup ustnika za F-bas (1000 din). Skupaj je bilo porabljenih 120.880 din. Z naknadnim dohodkom od samostojnega koncerta (1680 din) znaša čisti dohodek godbe na pihala v tej sezoni 9540 din. Za nadaljni uspešni razvoj godbe pa bi nujno potrebovali še denar za odkup nadaljnjih instrumentov od godbenikov, za novo Des-flavto in B-klarinet, za omaro za instrumente, za 20 kovinskih zložljivih stojal za note in za 21 uniform za godbenike. Prav uniforme so najbolj nujna potreba godbe na pihala, ker z njimi vsaka godba pridobi na ugledu, godbeniki pa so bolj voljni nadaljevati začeto delo. Zelja vseh godbenikov je, da bi se merodajni organi bolj zanimali za vse njihove težave in probleme. Sami so doslej pokazali mnogo dobre volje in dosegli v razmeroma kratkem času zadovoljive uspehe. Zato naprošajo pristojne organe, množične organizacije, tovarne, razna podjetja in društva, da tudi oni pokažejo svojo dobro voljo, kakor je to po drugih krajih, saj bi lepo opremljena in delno izvežbana godba vendar bila v ponos dn korist vsemu mestu. Godbeniki so sklenili, da bodo zahetvali za vsako uro igranja razen na državnih in občinskem prazniku ter na akademijah plačilo v znesku 75 din za osebo ali 1500 din za celotno zasedbo. Glasbena šola pod vodstvom tov. Miška Gala je pričela z delom 4. novembra 1953 v prostorih kapucinskega samostana. Prvotno je bilo vpisanih 30 učencev, med letom pa se jih je 10 izbrisalo, tako da je do konca leta obiskovalo šolo 20 učencev. Ob zaključku šolskega leta je bil prirejen zaključni izpit, na katerem so učenci pokazali zadovoljive uspehe. Dne 27. junija 1954 pa je bil javni nastop, na katerem je nastopilo 18 učencev. Igrali so na klavir, harmoniko in violino, pri tem pa je precejšnja nervoza pokvarila boljši uspeh. Ob tej priliki so bili nabirani prostovoljni prispevki in je bilo prejetih 590 din, poslušalcev pa je bilo približno 60. Skupnih dohodkov je imela šola 53.320 din, izdatkov pa 51.451 din, zaključni saldo znaša 869 din. Kljub temu, da o delu glasbene šole javnost ne ve veliko, je število vpisanih učencev in pa zanimanje med mladino pokazalo, da je glasbena šola v našem mestu nujno potrebna in da jd je poleg državne glasbene šole eksistenca popolnoma omogočena. Kot važen faktor glasbene vzgoje bi bila potrebna večje pozornosti s strani merodajnih saktorjev in bi predvsem zaslužila boljše prostore za svoje delo. Poročilo obsega obdobje od I. septembra 1953 do 31. avgusta 1954, skupaj torej 12 mesecev poslovanja. V tem času je bila knjižnica odprta 234-krat ali 642 ur. V mesecih od oktobra do maja je bila razen sobot odprta vsak dan po 2 uri. Meseca .septembra in junija je bila odprta trikrat tedensko (torek, petek, nedelja) po 3 ure, julija in avgusta pa vsak dan po 5 ur, razen sobot, ko je bila zaprta in nedelj, ko je bila odprta 2 uri dopoldne. V celi sezoni je knjižnica prejela 5 dopisov, odposlala pa je 3. Inventarna knjiga izkazuje 5098 katalogiziranih knjig, od teh novih v tem času 317. Nevpisanih je še okoli 600 nemških knjig in nekaj srbohrvaških. Tu je treba še omeniti, »da je knjižnica v zadnjem času nabavila kompletno zbirko knjig, ki so jih izdajale predvojne založbe Modra ptica. Hram, Dobra knjiga in Slovenčeva knjižnica, ki pa tudi še niso katalogizirane. V imeniku izposojevalcev je v tem obdobju število naraslo za 203 člane, tako da ima knjižnica vpisanih 1441 članov. Število izposojenih knjig: KNJIŽNICA političnih poučnih leposlovnih mladinskih nemških in srbohrvaških 139 452 8.638 4.293 1.082 Skupaj 14.604 Število izposojevalcev: a) po spolu in starosti: odrasli moški ženske mladina moški ženske 1.149 2.078 1.781 1.647 Skupaj 6.655 b) po poklicu: delavci nameščenci 2.097 1.174 kmetje učenci 89 3.295 Skupaj 6.655 Finančno poslovanje: Dohodki: poslovanje podpora podjetij podpora LOMO Škofja Loka podpora KSS podpora gledališke sekcije prostovoljni prispevki 81.223 din 3.000 din-120.000 din 25.000 din 5.000 din 1.615 din Skupaj 235.838 din Izdatki: nove knjige revije vezava in popravilo uprava in administracija 133.014 din 4.318 din 44.120 din 39.486 din Skupaj 220.938 din Dohodki skupaj 235.838 din Izdatki skupaj 220.938 din Saldo 14.900 din Začetni saldo banke in blagajne 1. septembra 1953 7.913 din Končni saldo banke in blagajne 31. avgusta 1954 22.813 din V primerjavi s prejšnjim poslovnim letom predvsem vidimo, da je letos število izposojenih knjig za 348 manjše in da je tudi obisk za 80 obiskovalcev manjši kakor lansko leto. Iz tega je razvidno, da poslovanje knjižnice v zadnjem obdobju ni funkcioniralo tako, kot bi moTalo. Vzrok tiči v tem, ker knjižničar ni imel več toliko prostega časa, kakor prejšnja leta, ker ga je že delo v podjetju zaposlilo preko mere. Posledica tega je bila, da knjižnica ni bila vedno redno odprta, če pa je bila, ni bila toliko časa kot je bilo potrebno. Zato je bilo nujno treba. misliti, da se v knjižnici nastavi stalnega knjižničarja, ki bi bil obiskovalcem vsak dan ob določenem času vedno ha razpolago. To nam je uspelo sredi letošnje sezone, ko smo bili sprejeti v občinski proračun za leto 1954 z zneskom 206.000 din. S 15. majem je bila v knjižnici nastavljena kot knjižničarka tov. Draga Dolinar, toda že po kakšnem tednu redne službe je zbolela in tako je bila knjižnica zopet več kakor mesec dni zaprta. V teh neurejenih razmerah tiči tudi vzrok padca obiska članov in izposojenih knjig. Sedaj je knjižnica odprta vsak dan razen sobot in nedelj od 9. do 11. ure dopoldne in od 17. do 20. ure popoldne. Ob sobotah je knjižnica zaprta, ob nedeljah pa je odprta samo dopoldne od 9. do 11. ure. Zanimanje obiskovalcev za knjižnico v zvezi z njenim rednim poslovanjem ponovno raste in se je n. pr. meseca avgusta povečalo na okoli 25 obiskovalcev dnevno. Z zgoraj omenjenim nakupom popolnih zbirk najboljšega slovenskega leposlovja pa bo knjižnica še bolj lahko zadovoljila svoje obiskovalce. Poleg že omenjene plačane uslužbenke so v knjižnici preko leta prostovoljno delali 1 stalni in 5 nedeljskih knjižničarjev. To so bili tovariši Bernik Janko, Kogovšek Dana, Mavri Marija, Sever Boža, Širok Slavo in Trepše Matija, ki je vodil knjižnico kot odgovorni knjižničar. Knjižnica ima doslej svoje prostore v lokalu na Mestnem trgu, letos pa se bo ob občinskem prazniku meseca decembra končna vendarle vselila v nove prostore, ki so bili za njene potrebe izdelani v novem domu Zveze borcev. Tu bo knjižnica lahko zaživela novo žirvlienie. FOLKLORNA SEKCIJA Z letošnjim letom je bila v začetku sezone ponovno oživljena včasih zelo močna folklorna sekcija, ki jo je vodil tov. Rebič Zdenko. Začetek njenega delovanja je bil kar živahen, saj je poleg študija narodnih plesov za samostojni nastop priredila tudi plesni tečaj za družabne plese, ob zaključku tečaja pa je skupaj z buffetom organizirala čajanko. Rezultate svojega dela je pokazala občinstvu na samostojni reviji narodnih in modernih plesov meseca decembra. Z istim sporedom je gostovala tudi v Naklem in pripravljala tudi gostovanje v Hotavljah, ki pa je zaradi slabe organizacije propadlo. Prav v zvezi s temi gostovanji so se pojavile pri delu nekatere nepravilnosti in vse večja nediscipliniranost članov sekcije, kar je povzročilo, da je sekcija s svojim delom prenehala in se razšla. Ob tem se je pripetila nerodnost z vrnitvijo izposojenih oblek pri Ljudskem odru v Ljubljani, ki pa je bila naknadno urejena in bo vodja sekcije po sklepu odbora in s svojim pristankom sam povrnil vse stroške. Da pa občinstvo ne bi popolnoma pogrešalo plesnih nastopov, je bilo sprejeto gostovanje plesne skupine PTT iz Ljubljane, ki je dobro uspelo. LIKOVNA SEKCIJA Kot v vseh prejšnjih sezonah je tudi v začetku letošnje pričela s svojim delom tudi likovna sekcija našega društva. Na občnem zboru je bil za njenega vodjo izbran tov. Karol Plestenjak, ki pa je zaradi svojih osebnih težav kmalu podal ostavko. Za njim je prevzel vodstvo sekcije prof. Pavle Božovi čar, ki pa kljub večkratnemu pozivanju članov sekcije na prvi delovni sestanek ni uspel. Medtem se je nekaj lanskih delovnih članov sekcije odselilo, med gimnazijci, ki so lani posečali tečaj o osnovah risanja, pa je zanimanje za to delo popolnoma usahnilo. Tako je sekcija praktično izgubila svoje delovno članstvo, za onih par, ki so še ostali, pa se ni izplačalo podvzemati kakšnih organiziranih oblik dela. Vsi ti delajo kot zasebniki vsak v okviru svojih možnosti. AKADEMIJE IN PROSLAVE Naše društvo je v letošnji sezoni samostojno organiziralo dve akademiji. Prvo na Dan republike, na kateri so sodelovali pevski zbor, orkester in solopevci, drugo pa ob Prešernovem prazniku s sodelovanjem orkestra, godbe na pihala, recitatorjev in solopevcev. Poleg teh dveh akademij so posamezne društvene skupine ali člani sodelovali še na sledečih proslavah: decembra meseca 1953 na akademiji ob prvem loškem občinskem prazhiku je sodeloval pevski zbor, na akademiji na čast Dneva armije je spet sodeloval pevski zbor, na akademiji v počastitev 150. obletnice 1. srbske vsaje je sodeloval društveni orkester, na prvomajski akademiji pa so 'sodelovali 'recitatorji in pevski zbor. Ostale društvene prireditve in koncerti so vključene v poročila posameznih sekcij. Tam so evidentirana tudi gostovanja drugih skupin, tu naj omenimo samo še glasbeno-literarno akademijo, ki jo je pripravil akademski klub in modno revijo trgovskega podjetja »Na-ma« iz Ljubljane. ŠKOFJELOŠKI PROSVETNI LIST S številko, v kateri je natisnjeno to poročilo, zaključuje Škofjeloški prosvetni list drugi letnik svojega izhajanja. Medtem ko je lani izšlo vsega skupaj 7 številk, je bilo letos izdanih 9, ki so bile takole razprodane: št. 1, naklada 200 izvodov, prodanih 176, neprodanih 24, št. 2, naklada 200 izvodov, prodanih 118, neprodanih 82, št. 3, naklada 200 izvodov, prodanih 142, neprodanih 58, gt. 4, naklada 200 izvodov je bila izročena v prodajo Muzejskemu društvu, št. 5, naklada 200 izvodov je bila izročena v prodajo akademskemu klubu, št. 6, naklada 200 izvodov, prodanih 146, neprodanih 54, št. 7, naklada 200 izvodov je bila izročena v prodajo »Svobodi« na Trati, št. 8, naklada 300 izvodov je bila izročena odboru za gradnjo novega kulturnega doma in št. 9, naklada 200 izvodov s poročilom upravnega odbora, ki je bila razdeljena med društvene člane. Finančno poslovanje kaže naslednjo sliko: Dohodki: Izdatki: oglasi 142.000 tisk in klišeji 138.899 podpora KZ Šk. Loka 10.000 ostali izdatki 524 prodaja 20.131 Skupaj 139.423 Skupaj 172.131 Saldo znaša 28.708 din V zvezi s finančnim poslovanjem je treba pripomniti, da je bila štev. 7 plačana z oglasi, ki jih je preskrbela traška »Svoboda«, medtem ko Muzejsko društvo (št. 4) in akademski klub (št. 5) še nista plačala v prodajo prevzetih naklad in dolgujeta skupni znesek din 4.320. Dober končni finančni rezultat je posledica uspešnega nabiranja oglasov, za kar je skrbel društveni blagajnik, ki je vodil tudi vse ostalo finančno poslovanje. Samo oglasi so tudi omogočili, da je list sploh lahko izhajal, ker so se tiskarski stroški neprestano dvigali in se pri vsaki številki zvišali povprečno za 2.000 din. Za primer naj navedem, da so znašal stroški za 1. številko din 7.949, za 7. številko pa 19.029 din. Prosvetni list je izhajal v nakladi 200, štev. 8 pa v nakladi 300 izvodov. 10 izvodov vsake številke je bilo shranjenih za arhiv. Stalnih naročnikov na list je bilo 49, od katerih 4 še dolgujejo celoletno naročnino v znesku din 300. Ce primerjamo letošnji letnik Škofjeloškega prosvetnega lista z lanskim, vidimo ne samo, da sta izšli dve številki več, temveč da se je list tudi vsebinsko razširil. Vse lanske številke, razen zadnje s poročilom uprave, so bile pravzaprav gledališki listi ob premierah dTUŠtvenega gledališča ali gimnazijske in vajeniške mladine. Letos so bile med devetimi številkami 4 posvečene domačim gledališkim predstavam, 1 je bila ob nastopu njihove dramske sekcije natisnjena za »Svobodo« na Trati, 1 je bila posvečena Muzejskemu društvu ob njegovem občnem zboru, 1 lite-ramo-glasbeni akademiji akademskega kluba, 1 predlogu za novi kulturni dom, 1 pa vsebuje poročilo upravnega odbora. V prosvetnem listu objavljeni članki so seznanjali publiko z uprizorjenimi deli in njihovimi avtorji, z loško zgodovino, pomembnimi rojaki in ustanovitvijo obrtne šole, s splošnimi ljudskoprosvetnimi problemi ter s specifičnimi problemi traške »Svobode«, loških akademikov in domačega odra ter z vsebino in delom loškega muzeja dn arhiva. V zvezi z nekaterimi prireditvami je bilo objavljenih tudi par leposlovnih prispevkov (pesmi, dramatika), redno pa poročila o delu posameznih prosvetnih skupin na območju LOMO Škofja Loka (glasbena šola', gledališče, godbe na pihala, likovniki, knjižnici na Trati in v Loki, folklora, gospodinjski tečaj, akademski klub ter o gimnazijcih, Retečanih, Godešanih itd.). Vsebino lista so spremljale različne fotografije. Deloma se je letos izboljšala tudi organizacijska stran, vendar se v začetku sezone postavljeni uredniški odbor ni popolnoma obnesel, odbor, ki bi moral skrbeti za razprodajo in za zbiranje oglasov, pa sploh ni funkcioniral. Skrb za vsebino je bila v glavnem prepuščena uredniku tov. Branku Berčiču, za prodajo in za oglase pa se Je brigal društveni blagajnik tov. Silvo Marguč. Oboje bo treba v bodoče zares temeljito urediti, saji dobiva Škofjeloški prosvetni list vse večji obseg in krog interesentov ter terja vedno več tehničnega dela. Razveseljivo pa je, da ob zaključku drugega letnika lahko ugotovimo, da v začetku res nekoliko tvegani poizkus izdajanja lastnega prosvetnega glasila ni propadel, temveč se je obdržal kot živa kulturna akcija }n potreba našega mesta in njegovega okoliša. BUFFET Ob raznih prireditvah v Kulturnem domu je nudil udeležencem in gledalcem okrepčila v lanski sezoni organizirani buffet, ki je razpolagal z nekaterimi pijačami, s pecivom in z bonboni. Buffet je sodeloval pri 27 prireditvah in oddajal po lastni ceni vsa potrebna okrepčila za potrebe odra. Poleg tega je buffet sodeloval pri čajanki, ki jo je priredila folklorna sekcija. Zaključna prireditev, pri kateri je imel buffet glavno vlogo, je bil društveni družabni večer, kjer pa je bil zaradi slabega obiska izkazan deficit. Skupno je buffet imel 131.783 din dohodkov in 127.912 din izdatkov. Končni saldo izkazuje 3.871 din čistega dohodka. Poleg gornjega je vodja buffeta tov. Simonič Ivanka vodila tudi 2 gospodinjska tečaja. Enega za začetnice, ki se ga je udeležilo 18 udeleženk, in drugega, ki je imel obliko nadaljevalnega tečaja za 8 udeleženk. Ob zaključku tečaja je bil prirejen družabni večer, med tečajem pa lepo uspela in dobro obiskana razstava kuharskih izdelkov. FINANČNO POROČILO a) Pregled finančnega poslovanja sekcij Sekcija Dohodki Izdatki 1952/53 1953/54 1952/53 1953/54 Pribitek + Primanjkljaj — 1952/53 1953/54 Gledališka 483.429 239.028 331.263 192.694 + 152.161 + 46.334 Folklorna — 8.089 — 26.405 — — 18.325 Likovna 9.733 — 9.720 — + 13 — Pevska — — — 3.293 — — 3.298 Godba ) 1.680 | - 1 1 + 1.680 Orkester [• 27.061 t t • 32.624 250 — 5.563 — 250 Glasbena šola J 52.320 J 51.451 J -f- 869 Knjižnica 120.733 152.852 158.114 141.802 — 37.379 + 11.050 Prosvetni list 77.463 172.131 62.178 139.423 + 15.285 28.708 S k up a j 691.358 626.091 561.280 555.323 + 130.080 + 66.759 b) Pregled finančnega poslovanja društvene uprave Dohodki: 1. Članarina 7.680 din 2. Najemnina prostorov 37.358 din 3. Dvig vloge »Novi kulturni dom« 36.000 Saldo hranilne knjižice št. 547 774 36.774 din 4. 70°/o dohodka gledališke sekcije od din 46.334 32.400 din 5. 70°/o dohodka godbe na pihala od din 1.680 1.100 din 6. Razni dohodki 654 din 7. Buffet 134.183 130.312 3.871 din 8. Škofjeloški prosvetni list 172.131 143.423 28.708 din 9. Dotacija LOMO Škofja Loka za investicije 200.000 din Skupno 348.545 din Začetni saldo 119.387 din Skupaj 467.392 din Izdatki: 1. Investicije 106.332 din 2. Hišnik 35.257 din 3. Družabni večer 94.230 101.233 7.003 din 4. Odvedene 50% hranilne vloge za novi kulturni dom TVD Partizan 18.337 din 5. Vzdrževanje 24.774 din 6. Kurjava 60.699 din 7. Razsvetljava 16.314 din 8. Razno 29.327 din 9. Podpora knjižnici 5.000 din 10. Izravnava debetnega salda: a) folklorna sekcija 18.325 b) pevska sekcija 3.298 c) orkester 250 21.873 din 11. Ostala pasiva: a) Gal Miško (posojilo) 4.300 b) akontacije 6.421 10.721 din Skupno 335.637 din Končni saldo 132.295 din Skupaj 467.932 din Rekapitulacija pozitivnih saldov: 1. Uprava 132.295 din 2. Gledališka sekcija 59.582 din 3. Knjižnica 11.050 din 4. Godba na pihala 580 din Skupno imetje 203.507 din ki se nahaja v Narodni banki tek. račun št. 6111-T-174, izpisek št. 37/54 z dne 19. VIII. 1954. 189.971 din v blagajni dne 30. VIII. 1954 13.535 din Skupaj 203.507 din c) Obstoječe terjatve, ki niso knjižene: 1. Hebič Zdenko (kritje: izjava in menica) 12.780 din 2. Muzejsko društvo za 120 izv. prosvetnega lista št. 4 a 20 din z 10% popustom 2.160 din 3. Akademski klub za 120 izv. prosvetnega lista št. 5 a 20 din z 10% popustom 2.160 din 4. Dolžniki za letno naročnino prosvetnega lista: a) Jelovica, Skotja Loka 300 b) Ekonomija, Skoija Loka 300 c) Mlinotest, Škot j a Loka 300 č) Dom slepih, Stara Loka 300 d) Kmetijska zadruga, Poljane 300 1.500 din Skupaj 18.600 dih č) Obstoječe obveznosti, ki niso knjižene: 1. Motor, Škofja Loka (areostat) 284.749 din 2. Motor, Škofja Loka (avtovožnja za drva) 1.500 din 3. Tiskarna »Toneta Tomšiča«, Ljubljana (prosvetni list št. 8) 18.715 din fS k u p a j 304.964 din V poslovnem letu, ki ga zaključujemo, je bilo izvršenih 395 izplačil in vplačil in prejetih 94 bančnih izpiskov. Skupni enostranski knjigovodski promet je znašal 2,778.344 din, od tega v gotovini preko blagajne 1,143.200 din in preko banke 1,344.933 din. d) Pregled nabavljenega inventarja: 1. Gledališka sekcija 2. Pevska sekcija 3. Godba na pihala 4. Knjižnica 5. Uprava svila 29.003 7 m tafta 2.870 l moška obleka 5.000 1 damska obleka 1.760 svilene čipke 1.035 tkana vrvica 575 1.50 m črnega tafta 466 13 izvodov pesmi »Le vkup« 65 18 izvodov pesmi »V snegu« 144 različne pesmi 2.387 popravila instrumentov 11.140 nakup novih instrumentov 80.000 odkup instrumentov 25.000 note za koračnice 3.740 ustnik za F-bas 1.000 nove knjige 133.014 revije 4.318 5 m zaves (svila, kontenina) 4.810 1 kom. umivalnik 42 cm 787 10 kom. obešalniki 120 2 kom. reflektorja 26.512 40.709 din 2.596 din 120.880 din 137.332 din 2 kom. kozarca 1 kom. petrolejska svetilka 70 s cilindrom 3.75 m blaga za brisače 1 kom. vaza 1 kom. kovček 1 kom. predpasnik ovratnik, manšeta, pokrivalo, 290 1.20‘Q 101 575 410 predpasnik a 1 kom. oprema odra 642 69.719 106.332 din Skupaj 407.849 din ZAKLJUČEK Ob zaključku sezone 1953/54 in ob začetku novega razdobja društvenega dela se moramo ustaviti in zamisliti ob nekaterih značilnih pojavih, ki se kažejo v društvenem življenju v zadnjih letih in ki so močno izstopili prav v zadnji sezoni. Ti pojavi iso naslednji: 1. Nazadovanje gledališke sekcije in deloma knjižnice. 2. Životarjenje orkestra. 3. Neuspeh s pevsko, folklorno in likovno sekcijo. Iz navedenega je razvidno, da so poleg novoformirane godbe na pihala, ki se je zelo dobro obnesla, in poleg nekaterih stranskih dejavnosti (prosvetni list, glasbena šola, buffet), katere kažejo znaten napredek proti preteklemu letu, prizadete vse sekcije in, kar je najbolj boleče, med njimi tudi najpomembnejša t. j. gledališka sekcija. Če hočemo najti) zdravilo za takšno stanje, je brezpogojno treba odkriti njegove vzroke. Pri obravnavanju dela posameznih sekcij so bili sicer nekateri naj oprijemljivejši in specifični vzroki že navedeni, vendar je potrebno — brez pretenzije na izčrpnost — na tem mestu obravnavati še druge momente, ki so negativno vplivali na večje število sekcij hkrati. Problem si moramo ogledati iz dveh plati in sicer s strani udejstvujočih se članov sekcij in s stranii publike. Brez dvoma ima gledališka sekcija izmed vseh sekcij relativno najbolj predan in požrtvovalen kader članov igralcev, režiserjev in drugih sodelujočih. Vendar je prišlo njeno delo do določene stagnacije, ki prihaja do izraza v pomanjkanju strokovnega vodilnega kadra in v tem, da nima prirastka mlajših moči, ki bi prevzeli del nalog nase, vsled česar je opaziti pri stairejših aktivnih članih sekcij znake utrujenosti. Odsotnost večjega števla mladih je zlasti opaziti tudi pri orkestru. To dejstvo zahteva pojasnilo. Morda je bilo s strani sekcij premalo storjenega za vključitev mladine, vendar je pri tem treba pomisliti na to, da tisti, ki resnično iščejo možnosti aktivnega udejstvovanja v eni ali drugi dejavnosti društva, tudi isami najdejo pot v društvene prostore brez posebne propagande, saj je to že od nekdaj bilo tako. Prav taki člani so potem tudi najboljši in na j vestne j ši društveni delavci. Pri takšnem razglabljanju bi prišli morda do zaključka, da gre za nekakšno upadanje zanimanja za amatersko kul-turno-umetniško udejstvovnje na splošno, kar je najčešče povezano z usmeritvijo v druge modernejše panoge družabnega izživljanja (šport, ljudska tehnika in drugo). Toda nasproti tej tezi pa takoj lahko postavimo primer gledališke sekcije, kjer ni osnovni problem igralski, temveč vodilni kader. Kljub temu pa vendarle ne smemo prezreti sprememb v načinu splošnega družbenega življenja, ki jih prinaša moderna doba, ter na preorientacijo interesov im teženj, ki so nekdaj prevladovali, pri čemer se spomnimo med drugim samo na družabno in narodnostno udejstvovanje nekdanjih čitalničarjev. Spremembe, ki jih je prinesel čas, so šle pri nas Slovencih tako daleč, da je n. pr. narodni ples popolnoma izginil iz družabnega življenja in nihče več ga ne bo oživel. S tem je seveda folklorna sekcija izgubila tla pod nogami. Seveda pa igrajo pri udejstvovanju posameznikov v društvenem življenju precejšnjo vlogo še drugi momenti kot so n. pr. obveznosti, ki izhajajo iz zaposlitve ali iz dela v množičnih organizacijah, v organih delavskega samoupravljanja in oblasti ter drugo. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je Škofja Loka mesto, čeprav majhno, in da kolikor toliko aktivnega meščana vsepovsod čakajo razne naloge ter možnosti udejstvovanja in izživljanja. Povsem drugače je n. pr. na vasi, kjer je tempo življenja bolj umirjen in kjer se Ijiudje lahko prvenstveno izživljajo samo v kulturnem domu. Kar je bilo rečeno glede aktivnih članov društva, velja v celoti tudi za publiko, pri čemer pa je treba dodati še nekatere druge momente. Predvsem moramo podčrtati to, da kino, kateremu se bo v doglednem času pridružila še televizija, na eni strani konkurira gledališču, na drugi strani pa vpliva na izoblikovanje okusa publike, ki postaja vse bolj kiritična in zahtevna zlasti v pogledu kvalitete ilgranih del. V tej smeri brez dvoma mnogo vplivajo tudi ljubljanska gledališča in Prešernovo gledališče v Kranju. Pri gostovanjih se vse bolj opaža, da ima škofjeloška publika vendarle smisel za dobro igro ali za dober koncert. Na to smo na koncu koncev lahko ponosni tudi sami, ki smo prav to publiko ob skromnih možnosti svojega dela leto za letom vzgajali, čeprav lahko del dobrega odziva pripišemo tudi radovednosti za tuje. Jasno pa je, da ob dosedanjih pogojih amaterskega dela gledališka in druge sekcije pri najboljši volji vse teže ustrezajo zahtevam publike, ki poleg kvalitetnega dela in dobrega prednašanja v glavnem želi zabavnih in vedrih prireditev (komedije, operete, lahko melodiozna glasba in slično). Če hočemo preprečiti hiranje našega kulturnega življenja in mu dati novega poleta, bo treba v bodoče s temi momenti nujno računati ter iskati in preizkušati nova pota, prijeme in načine dela. Treba bo celotno društveno življenje, vso vsebino in obliko kulturnoprosvetne dejavnosti v našem mestu revidirati in modernizirati ter ga napraviti bolj privlačnega in sprejemljivega za mlado generacijo in za zadosttev potreb razvijajočega se mesta. Naloga vsakega člana našega društva kot centra kul-turnoumetniškega dela in življenja v Škofji Loki in vseh ostalih zainteresiranih ljudi je, da razmišljajo o teh novih potih. V poročilih posameznih sekcij je bilo podanih le nekaj skromnih sugestij, ki naj bi, dopolnjene z novimi, postale predmet javne diskusije današnjega občnega zbora. nega doma na Spodnjem trgu redno LETNO SKUPŠČINO SKUD „TONE ŠIFRER" z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev 2. Izvolitev tričlanskega delovnega predsedstva, zapisnikarja, dveh overovateljev zapisnika, kandidacijske in volilne komisije 3. Poročilo upravnega odbora 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Diskusija o poročilih upravnega in nadzornega odbora ter njuna razrešitev 6. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora ter delegatov za okrajno skupščino 7. Razgovor o bodočem delu 8. Slučajnosti. Ce ob napovedanem času ne bi bilo navzočih nad polovico društvenih članov, se skupščina preloži za pol ure in se nato vrši ob vsaki udeležbi z istim dnevnim redom. Izdaja KUD »Tone Šifrer« v Škofji Loki. — Urednik: Branko Berčič. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE TRATA ■ ŠKOFJA LOKA Telefon: 336 Brzojav: LIP Trata, Škofja Loka Proizvajamo rezani les iglavcev in listavcev lesene hišice montažne provizorije, barake, skladišča, razne lesene in kombinirane konstrukcije embalažo vseh vrst zaboje za sadje in zelenjavo, zaboje za tekstilno, prehrambeno in ostalo industrijo sobno in stavbeno pohištvo okna, vrata in vsakovrstne lesne konstrukcije ladijska tla stenske opaže vseh oblik ter vse ostale finalne izdelke I DRŽAVNO ELEKTRO-KOVINSKO PODJETJE I izdeluje : ELEKTROMOTORJE trofazne v normalni, odprti, zaprti ali polzaprti izdelavi od 1,21 do 5,2 k\V BRUSILNE STROJE z elektromotorjem 1,21 kW, 2.800 o/min in s stikalom KROŽNE ŽAGE z elektromotorjem 5,2 kW, 1.400 ojmin in s trikotnim zvezdastim stikalom GASILSKE ČRPALKE z učinkom 600 l/min in z bencinskim motorjem 18 KS GASILSKE ARMATURE ročnike, spojke „Stiirz“, razdelilce in zbiralce SIRENE električne alarme sirene z elektromotorjem 4,2 kW in z dometom zvoka 8 km ter ročne alarme sirene joior ŠKOFJA LOKA I ŽELEZNINA ŠKOFJA LOKA vam nudi vso tehnično železnino steklo porcelan kemikalije elektromaterial zlasti si pa oglejte zalogo štedilnikov in peči Za prijetne večere vam nudimo prvovrstne radijske sprejemnike! Postrežba odlična! Nizke cene! Se priporoča delovni kolektiv