glasilo TOZD ISKRA ŽELEZNIKI leto IV., Št. 6 december 1983



























































































1 V!:'.	!•**.*.:


Želimo, da bi bilo leto, ki prihaja srečno, zdravo in uspešno. Da bi uspešno premagovali osebne in skupne težave. Da bi bili poslovno uspešni, kar želimo tudi našim poslovnim sodelavcem in prijateljem.
Želimo, da bi tudi v novem letu živeli svobodno, v prijateljstvu in miru v naši domovini in z vsemi narodi sveta. Naj zmamile ustvarjalni duh svobode nad mračnimi silami vojne in tiranstva.
Družbenopolitične organizacije Samoupravni organi Poslovodni organi
RAZMIŠLJANJA OS NOV€H Leni
IZsSTAfcCJA V NOVO LOTO
Vsakokrat, ko se poslavljamo od starega leta, od časa, ki bo postal preteklost, se radi spominjamo vsega tistega, ki je bilo za nas prijetno, lepo, srečno in uspešno. S trpkostjo pa se spominjamo žalostnih in nesrečnih dogodkov, ki smo jih doživeli sami, ali pa smo jim bili priče.
živimo v svetu in času, smo del tega sveta in časa. Ta svet in čas pa je poln protislovij, poln krivic trpljenja, gorja in porazov, pa tudi veselja, sreče, zmag in lepote.
Ta svet, ki že milijarde let plove v kozmosu kot majhen droben planet v sistemu zvezd in ozvezdij, je ideološko razdvojen, ekonomsko neenak in socialno krivičen. Na tem svetu je nakopičenega toliko orožja, da bi z njim povzročili večkratno smrt vsega živega. Kakšen nesmisel, saj ima vsako živo bitje le eno življenje in tudi eno samo smrt.
Povratka v novo, drugačno življenje , v nekem drugem svetu,ni. Tega so si izmislili ljudje že davno, da bi branili sebe pred neznanim, da bi tolažili revne in ščitili bogate.
Ta svet je naš dom, takšen kakršen je z vsemi svojimi protislovji. Vsakdo pač živi nekje v tem svetu, vnekem konkretnem naravnem okolju, v neki konkretni družbi. In ni nam vseeno kakšno je to okolje in kakšna je družba, ki ji pripadamo. Lahko bi rekli, da je v slehernem človeku, ki pripada neki večji ali manjši družbi na tem svetu, na kateremkoli kontinentu, družavi, ali narodu, veliko lepega,humanega in ustvarjal-
nega, žal pa tudi mračnega in razdiralnega duha.
Smo se mi v tem burnem letu 1983, ki živimo v relativno srečnih in humanih družbenih odnosih samoupravnega socializma, vprašali, zakaj ljudje v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki in drugod umirajo od lakote in žeje? Smo obsodili morijo nedolžnih ljudi v Bejrutu, zasužnjevanje narodov z vojnimi agresijami, krutost terorizma vseh vrst, ali nesmiselnost reševanja nakopičenih problemov z vojnami?
Ali smo bili pripravljeni pomagati ljudem, ki so jih doletele naravne nesreče, potresi, poplave, ali vojna upostošenja? Smo obsodili samovoljno velikih narodov ali držav nad mali-limi in podprli pravičen boj tlačenih in zasužnjenih narodov v njihovem boju za svobodo, za pravico do lastnega razvoja? Ali podpiramo boj za bolj pravič ne ekonomske odnose, za odpravo krivičnih vojn, za razorožitev, zlasti jedersko, ea pomoč nerazvitim in deželam v razvoju?
Če smo o vsem tem razmišljali in bili ogorčeni nad povzročitelji trpljenja, poniževanja, bede in umiranja, ter bili pripravljeni nesebično pomagati nesrečnim posameznikom in narodom in če smo podpirali boj proti samovolji velikih, nad malimi, ter boj za svobodo podjarmljenih narodov, potem smo si zaslužili ime, ki se piše z veliko začetnico ČLOVEK.
Vladimir Polajnar
Zelo hitro se približuje Novo leto, to je čas, ko je izrečeno nešteto želja, načrtov in upanja v lepše in uspešnejše leto, ki je pred nami. Vse te želje so iskrene, saj je to čas, ko pozabimo na mala in večja nesoglasja, do katerih pride v vsaki sredini in so rezultat različnih mišljenj pri reševanju istih problemov.
Na take male konflikte ponavadi ob novem letu pozabimo in vsi imamo v mislih samo eno željo, da hi se nam v preteklem letu uresničila vsa tista tiha upanja, na katera mogoče čakamo že več let.
Podobno se dogaja tudi vsem nam v tovarni, saj planiramo in upamo na nove poslovne uspehe, kar bi nam dalo seveda tudi večje osebne dohodke in več denarja za nove naložbe.
Kljub težkim pogojem dela, ki jih narekujejo stabilizacijski ukrepi, moramo biti za naslednje leto optimisti. Zastavili smo si zelo visoke cilje, ki pa bodo dosegljivi samo a prizadevnostjo celotnega kolektiva.
0 teh ciljih bomo še dosti razpravljali v naslednjih dneh v strokovnih službah,predno jih bo mo predložili V potrditev delavskemu svetu.
Tako moramo dati največ jo težo izvozu, večji produktivnosti, večji osebni odgovornosti in ne nazadnje, boljši oskrbi z repro-materialom. Če bomo vsa to res dosegli, potem tudi dohodek ne more izostati, saj zaenkrat s prodajo naših izdelkov še nimamo problemov.
v mnežu
OBKeSTl /A/
U££ /KV US ~ H OST!
Direktor Anton Rakovec
Ker je to zadnja Številka čačopi na v l^tu 1985, izkoriščam to pri ložnoFit in ne zahvaljujem celotnemu kolektivu za uspešno sodelovanje skozi vse leto, predvsem pa za razumevanje v raznih izrednih akcijah, kot so nočno delo, delo režije v proizvodnji in podobno. S temi akcijami smo skušali rešiti poslovne obveze do naših partnerjev in s tem ohraniti dobro ime firme. Zavedamo se, da je delo žene - ma"t°re težko Se v 8 urah, še dosti težje pa je neprekinjeno 16 urno delo in to ponoči, zato smo jim zn razumevanje še toliko bolj hvaležni.
dotovo bodo podobne akcije potrebne tudi v naslednjem letu, veliko pa jih bomo lahko zmanjšali, če bomo v rednem delovnem času kapacitete čim bolj izkoristili in zmanjšali zastoje -velikokrat tudi zaradi svoje malomarnosti in nevestnosti do dela .
Eno pa je gotovo, da bomo te rezultate dosegli, če bodo odnosi v kolektivu dobri in pošteni. Zaupanje drug v drugega moramo samo še krepiti, ker nam je to
največja garancija za uspeh.
V novem letu želim vsem članom kolektiva in njihovim družinam obilo osebne sreče in zadovoljstva, na delovnem mestu pa veliko uspehov pri delu in polno razumevanja.
Anton Rakovec
Ko smo v letošnjem letu v posameznih obdobjih presojali rezultate uspešnosti poslovanja, smo vedno ugotavljali, da so rezultati razmeroma ugodni, le akumulacija je premajhna , tako v primerjavi na celotni prihodek, kot tudi na dohodek. Razlog za zaostajanje rasti akumulacije za planirano, ni v doseganju slabega celotnega prihodka ali dohodka, pač pa v veliki porabi dohodka po namenu. Pri tem mislimo predvsem na obresti, ki predstavljajo v letošnjem letu že 1/5 porabe dohodka po namenu.
Del dohodka za obresti je le nekoliko manjši od dela dohodka, ki je namenjen za osebne dohodke. Ostalo slabo tretjino dohodka namenjamo za prispevke raznim SIS-om, davke in formiranje skladov (seveda s tem tudi akumulacije). Akumulacije smo uspeli ustvariti v let očrnjeni letu le 5 % od dohodka, čeprav smo planirali, da bo dosežena v višini 9,2 % dohodka.
Kot smo že povedali,predstavlja za TOZD cena kapitala skoraj enak delež kot cena delovne sile, kar je seveda huda obremenitev dohodka. Razlog za tako velik delež obresti je predvsem v tem, ker imamo premalo lastnih virov sredstev za pokrivanje obveznosti. Za financiranje nemotenega reprodukcijskega procesa moramo pogosto najemati kredite, ki so v sedanjem obdobju postali že zelo dragi.
V začetku leta je znašala obrestna mera kratkoročnih kreditov za selektivne namene, kamor spadajo krediti za pripravo
proizvodnje za izvoz in uvoz, le 8 - 12 %, v drugi polovici leta pa že 20 %,
Obrestna mera kreditov za osebne dohodke je znašala v mesecu januarju 20 %, takoj februarja pa se je povzpela že na 50 %.
Te kredite smo v letošnjem letu zaradi nelikvidnosti (pomanjkanja denarja) stalno koristili v polovični višini mesečnih osebnih dohodkov.
Da smo se v celem letošnjem letu ubadali s problemi nelikvidnosti, nam kažejo poleg visokih rednih obresti od kreditov za obratne namene, zamudne in menične obresti in pa obresti od eskonta.
Zamudne obresti nastajajo takrat, ko ne plačamo pravočasno svoje obveznosti. Ker je bilo kratkoročnih kreditov, ki smo jih dobili od banke (bodisi poslovne ali interne), premalo za financiranje naših obveznosti do dobaviteljev, smo se pogosto posluževali plačevanja z menicami ali pa smo plačilo celo odložili. To pomeni, da so nas financirali dobavitelji, zato smo jim morali plačati določen delež obresti.
Obresti od eskonta menic - to
je predčasnega vnovčenja prejetih menic, ki jih dobimo za poravnavo naših terjatev do kupcev - pa nastopajo iz razloga, ker rabimo za plačilo raznih družbenih obveznosti, obveznosti iz naslova združevanj, obveznosti do bank in raznih drugih obveznosti do dobaviteljev, več gotovine, kot jo dobimo od naših kupcev.
V TOZD-u imamo približno 85 -90 % naših terjatev poravnanih z menicami, medtem, ko moramo več kot 40 % svojih obveznosti poravnati gotovinsko. Vso to razliko v odlivu gotovine moramo priskrbeti z eskontom menic , zato tudi velik delež le-teh. Vendar pri tem moramo poudariti, da je mnično poslovanje z zakonom uzakonjeno in zaradi tega ne moremo veliko vplivati na prilive (tako, da bi delež meničnega poslovanja znižali za račun gotovinskega).
Velik pozitivni premik v tej smeri smo naredili le na področju ISKRE - to je SOZD-a v mesecu oktobru. Dogovorili smo se namreč, da nbb obveznosti in terjatve znotraj SOZD-a Iskra poravnavamo od 1.10.1985 dalje gotovinsko. To pa pomeni, da bo precejšen del meničnega
poslovanja odpadel, in zato predvidevamo, da se bodo temu ustrezno tudi znižale obresti iz naslova meničnega poslovanja, pa tudi eskonta. Posredno se to mora delno odražati tudi na boljši likvidnosti.
Tina Nastran,dipl.oec.
bomče
KOOPCKACJje
Domače kooperacije, to je oddelek v nabavi, ki oskrbuje tovorno z izdelki in polizdelki, izdelanimi izključno po načrtih in zahtevah naše tovarne.
Ves potrebni material za izdelavo motorjev ali aparatov nabavimo pri kooperantih družbenega in privatnega sektorja.
Zasebni obrtniki, sodelujemo z cca 50 kooperanti, nam v glavnem izdelujejo dele iz plastičnih mas, kot so tuljavniki, ventilatorji, ohišja ščetk, pokrovi in podobno. V naš proizvodnji proces so precej vključeni tudi obrniki s stružnimi avtomati, saj se dnevno za nas vrti 8 strojev, ki izdeljujejo tulke, gredi, matice, vijake in podobno. Veliko skrbi in zastojev smo rešili s sodelovanjem s kooperantom za izdelavo vzmeti, saj smo prej le-te uvažali, delno pa kupovali v UNISU. Seveda ne smemo pozabiti na dobavitelje štancanih delov, izdelkov iz gume in stiropora.
Večina zasebnih kooperantov dobi od nas osnovni material v predelavo, zato pri njih nimamo težav z. dobavnimi roki. Nekaj težav nastane včasih zaradi slabše kvalitete, kar je posledica iztrošenosti strojev, zato bomo primorani z nekaterimi prekiniti pogodbo.
Nastran Tina, dipl.oec.-pomočnik dir. za gosp.fin. podr
Novost, ki ,io pripravljamo pa ,1e, da bo vsak zasebnik, ki sodeluje z ISKRO, moral v letu 1984 združiti 100.000 deviznih din, ki jih bomo tporabili za nakup repromateriala na zahodnem tržišču.
Precej več skrbi nam pri preskrbi tovarne z materialom povzročajo kooperanti iz družbenega sektorja.
Zaradi vsesplošnega pomanjkanja osnovnih surovin (baker) imamo pri vseh dobaviteljih že tri mesece dobavne roke. Za nakup strateških surovin moramo združevati ali pa s pomočjo blagovnih kreditov sami nabaviti te surovine.
LIV Postojna je naš največji dobavitelj, ki brizga in sestavlja sesalnike ISKRA in kavne mlinčke, ^etno nam izdelajo okrog 60.000 sesalnikov in 100.000 delov za kavni mlinček. Da to prepeljemo v Železnike, rabimo 700 kamionskih voženj.
Franc Šmid
kaj je KovejA v Ten ko-
LOJIJI V LCTd 1JS3
V	letu 1983 je naša tovarna nadaljevala a preusmeritvijo na zahtevnejše elektromotorje. Naredile so se prve serije izmeničnih servomotorjev za firmo Indramat. Za izdelavo tega motorja so bile narejene sledeče naprave:
-	naprava za navijanje stators-kih tuljav,
-	naprava za izdelavo utorne izolacije,
-	naprava za impregnacijo,
Za izdelavo večjih serij izmeničnih servomotorjev bo potrebno spremeniti oziroma izpolniti nekatere tehnološke postopke, npr. varjenje in impregnacija sta-torskih paketov.
V	letošnjem letu so se izdelala glavna orodja in tehnološki postopki za enosmerne elektromotorje kode 611. Proizvodnja teh elektromotorjev se še ni začela.
Tretja vrsta profesionalnih elektromotorjev se dela na sektorju posebnih programov. Ker se ti elektromotorji delajo v manjših količinah, zahteva po
kvaliteti pa je velika, se polizdelki zanje večinoma delajo na numerično krmiljenih (NC) strojih. NC stroji so krmiljeni s programi, ki so podani na luknjanih trakovih ali pa se preko tastature direktno vpisujejo v spomin stroja. Programiranje je lahko ročno ali strojno s pomočjo računalnika in programskega jezika.
Na starejšem proizvodnem programu so bile opravljane nekatere spremembe tehnoloških postopkov, s katerimi se je povečala produktivnost. Pri sesalni enoti velja omeniti novo tehnologijo natiskovanja izolacijskih rotorskih listov. Za doseganje boljše kvalitete na obdelavi rotorja bo do konca letošnjega leta uvedeno struženje kolekto-rja na ležajih. Poškodbe in neokroglost gredi na ležajnih mestih se pri novem struženju ne bodo prenašale na kolektor. Natiekovanje ležajev bo avtomatsko in vključeno v linijo za struženje rotorekega paketa in kolektorja.
Benedik Drago, dipl.ing. - vodja OTPP
S
Za obdelavo jarmov 493 skeletne Izvedbe na vrtalnem strojuf se je naredil nov vpenjalni sistem. Po novem postopku se sedeži jarmov frezajo, preje so se stružili na Frontorju. Izdelovalni časi so krajši za 25 %.
Zaradi pomanjkanja kapacitet na gredeh za sesalne enote, je bil predelan stružni avtomat INDEX 0-19, na katerem so se delale gredi 327. Na tem avtomatu je dosežena storilnost 450 kosov na izmeno, kar je 100 kosov več kot pri avtomatih TRAUB i'B 30.
Za izdelavo na avtomatu BIH-LER so se konstruirala orodja za tri tipe vodila ščetk in za objemko kondenzatorja. Izdelovalni časi so se parkratno skrajšali. Pred tem so se omenjeni polizdelki delali na ekscentričnih stiskalnicah.
Plan za prihodnje leto nam kaže, da bo dela dovolj. Sesalne enote naj bi izdelovali 4000 dnevno, povečale pa se bodo serije profesionalnih elektromotorjev , v pripravi je tudi vrsta novih izdelkov. Da bi zagotovili vsem tem zahtevam, bo potrebno nabaviti nekaj novih strojev, boljša pa bo morala biti tudi preskrba z repromateriali.
Drago Benedik,dipl.ing.
uAiege s rot>KočjA
5Anoumvue zakouom^
Živimo v času, ko se vsakodnevno srečujemo s številnimi spremembami predpisov, ki jih narekuje obdobje ekonomske stabilizacije in razvoj naše družbe. Te spremembe predpisov nalagajo tudi delavcem v organizacijah združenega dela stalno spremljanje tega procesa in usklajevanje njihovih samoupravnih splošnih aktov. Tako se tudi delavcem naše temeljne organizacije v prihodnjih mesecih obeta pospešena aktivnost na področju sapreminjanja aktov, ki jih narekujejo tako zvezni in republiški predpisi, kot tudi situacija v naši tovarni.
Največ dela nas čaka pri ureja-, nju odnosov v zvezi z gospodarjenjem z investicijskimi sredstvi, ter v zvezi z uveljavljanjem pravic delavcev do dela osebnega dohodka na podlagi minulega dela. Zakono razširjeni reprodukciji in minulem delu (ZRHMD), ki velja od 30.4.1982, namreč določa da najpozneje do 31.12.1983 delavci morajo uskladiti svoje samoupravne splošne akte s tem zakonom. Ker je to zelo zahtevna in obsežna naloga (na podlagi zakona je v organizacijah združenega dela potrebno spremeniti 13 samoupravnih splošnih aktov), bo treba ob sodelovanju vseh strokovnih služb na ravni SOZD, DO in TOZD pripraviti, primeren predlog sprememb aktov.ZRRMD določa temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v združenem delu pri upravljanju in goepodajenju s sredstvi za izboljšanje materialne osnove dela, ter pri pridobivanju dela osebnega dohodka delavca na podalgi upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi kot minulim delom.
Delavci pridobivajo del osebnega dohodka na podlagi minulega dela in zato so tudi ekonomsko motivirani za takšne in» esticije, ki jim omogočajo povečevanje proizvodnje z vse vir jo družbeno produktivnostjo in ob vse nižjih stroških na enoto proizvoda.
Spremembe samoupravne zakonodaje bodo potrebne tudi na podla gi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in raznih samoupravnih sporazumov, ter družbenih dogovorov. Uskladiti moramo tudi statut TOZD v zvezi z reorganizacijo tovarne in pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Poleg tega pa se bo potrebno pripraviti tudi na volitve novih članov samoupravnih organov, saj sedanjim članom poteče mandat spomladi 1984.leta.
Mario Thaler
1ZJSCCA SAnOZLFKAVUlH OKQAUOV
Delavski cvet je na 16. redni eeji dne 10.11.198} obravnaval vrsto problemov in sprejel naslednje sklepe:
1.	Vsa določila Pravilnika o ugotavljanju uspešnosti dela stopijo v veljavo s 1.11.198}.
2.	V zvezi s tehnično izboljšavo na orodju za štancanje mazalnih obročkov se tudi tov. Traven Heleni izplača enkratna nagrada v višini 8-590,- din.
}. Razveljavi se sklep 15. redne seje delavskega sveta, po katerem naj bi se spremenilo predlagano razmerje miril v orodjarni in vzdrževanju.
4.	Potrdi se poročilo o uspešnosti poslovanja v devetih mesecih 1. 198} in predlagana začasna delitev čistega dohodka.
5.	Sprejeli amo naslednje samoupravne akte oz. njihove spremembe in dopolnitve:
-	Samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v SOZD ISKRA in v DO Široka potrošnja ,
-	Samoupravni sporazum o kadrovski politiki v SOZD ISKRA,
-	spremembe in dopolnitve Pravilnika o izobraževanju,
-	spremembe in dopolnitve Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih pripravnikov,
-	spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvo skupnosti Škofja Loka ,
-	spremembe in dopolnitve Samoupravnega sporazuma o Interni banki SOZD Iskra ,
-	spremembe in dopolnitve Pravilnika o poslovanju z merili ,
-	Samoupravni sporazum o trajno poslovno-tehničnem sodelovanju pri vgradnji informacijskega sistema.
6.	Sprejet Je bil terminski koledar za leto 1984, ki je uskla-
jen z ostalimi DO v Železnikih.
7.	Interno se objavi prosta dela in naloge delilke hrane.
8.	V skladu s 25. čl. Pravilnika o razvidu del in nalog se za ocenitev z delom pridobljenih delovnih zmožnosti tov. Nika Kejžarja imenuje komisija v sestavi: Marjan Šuštar, Zvone Torkar in Zdravko Berce.
9.	V krajevno konferenco SZDL Bukovica - Bukovščica se za naslednje mandatno obdobje imenuje tov. Marinka Rant, v krajevno konferenco SZDL SELCA pa tov. Boris okoren.
10.	Odpisana so bila neuporabna osnovna sredstva.
11.	Zavrnjen je bil predlog za premestitev 19 orodjarjev I. in strojnih mehanikov I. na dela in nal-oge samostojih orodjarev in samostojnih mehanikov.
12.	Odpiše se za 668-754,47 din
nekurantnih polizdelkov.
Na 9. izredni seji delavskega sveta pa je bilo potrjeno 20 % povišanje cen malih gospodinjskih aparatov in sesalnikov ter njihovih rezervnih delov. Oblikovana je bila tudi cena za nov proizvod - prha za nego zob in dlesni v bruto višini 4.266,-din. Pod točko razno so bile imenovane inventurne komisije za popis osnovnih sredstev, nedovršene proizvodnje, sredstev družbenega standarda in knjig ter denarnih sredstev. Javno se objavijo prosta dela in naloge referenta za SLO in DS ter arhiv.
Samoupravna delavska kontrola je imela 5. redno sejo 17.11. 1983. Pri obravnavi rezultatov poslovanja v devetih mesecih je bilo ugotovljeno, da imamo prevelik del lastnega kapitala ve-
zanega v zalogah materiala ko-t polizdelke, k L se prepočasi obračajo. V vseh delih proizvodnje je potrebno ugotoviti optimalne zaloge za normalno obratovanje in potem te ugodne zaloge tudi dejansko upoštevati. Kritično je bilo obravnavano tudi doseganje izvoznih obveznosti in velike zaloge nekurautnega materiala v skladišču montaže gospodinjskih aparatov.
Za vse prijavljene primere neizpolnjevanja obvez do izvoza zaradi premajhne primere neizpolnjevanja obvez do izvoza,zaradi premajhnih prizadevanj nekaterih posameznikov in služb,so bili dolžni vodje sektorjev oddati podočila z obrazložitvijo o izvajanju nalog v njihovem oddelku do 25.11.198} predsedniku SDK.
Razprava je potekala še o sorazmerno velikem številu potovanj v tujino in o poslovanju centralnega skladišča v Ljubljani.
Sklepi 21. redne seje komisi.ie za delovna razmerja in kadrovske zadeve so sledeči:
-	v delovno razmerje se sprejme naslednje nove delavce: Bernardo Tolar, Bernardo Siamar, Irmo Troha, Zlatko Prelc, Šido Malov-čič, Franca Potočnika, Marjana Jezerška, Jerneja Lavtarja in Branka Štalca.
-	Zavrnejo se prošnje za sklenitev delovnega razmerja Janeza Potočnika, Ivana Zelka, Branetu Koširja, Sakita Gašija, Ibrahima Kovačeviča in Janeza Šmida.
-	Objavijo se prosta dela in naloge 4 delavk oz. delavcev za obdelovanico in snažilke za določen čas.
-	DS se posreduje predlog za objavo prostih del in nalog tehnika in priučenega delavca za vhodno kontrolo, referenta za SLO
in DS ter arhiv, samostojnega tehnologa v sektorju posebnih programov in vodje inventurnega oddelka.
-	Na objavljena prosta dela in naloge delilke hrane ee prerazporedi Viktorija Šinkovec.
-	Razporedijo se naslednji delavci: Božana Koblar, Valerija Primožič, Sonja Gajgar, Tomaž Dolenc in Mojca Šolar.
-	Prerazporedijo se naslednji delavci: Stanka Šuštar, Katarina Markelj, Vera Palinkaš, Angelca Rihtaršič, Vita Dolenc, Marica Markelj, Marica Jelov-čan, Marjana Benedičič, Dika Malič, Cveta Kokalj, Irena Habjan, Pavla Bernik, Janko Mohorič, Prane Pegam, Brane Čenčič, Prane Grohar, Martina šolar in Marjeta Gaser.
-	Delovno razmerje ee prekine naslednjim delavcem: Marjeti Vrhunc, Danici žitnik, Ireni Kranjik in štefanki Vrhunc.
-	Silvu Koširju se dodeli štipendija za študij na srednji elektrotehniški šoli.
-	Matiju Šubicu in Marjanu Gašenju se odobri pristop šolanja v skrajšan program. Danijelu Gajgarju pa iz V. na IV. stopnjo.
-	Katarini Sedej se odobri sprejem na delovno prakso.
-	Za novosprejfce delavce je bil ugotovljen sorazmerni dopust v letošnjem letu.
Komisija za osebne dohodke Je na 21. redni seji ugotovila akontacije za novosprejete in prerazporejene delavce. V skladu z družbenim dogovorom so bile s 1.12.198? povišane cene dnevnic, stroškov prenočevanja in kilometrine. člani komisije so pregledali listo izplačanih OD v mesecu oktobru 1985.
Poslovni odbor se je sestal na 20. redni seji dne 8.12.1985 in obravnaval proizvodnjo in prodajo v mesecu novembru 1985, potna poročila,ter reševal vložene prošnje. Ob pregledu rezultatov proizvodnje so bili ugotovljeni boljši vrednostni rezultati in slabši količinski. V naslednjem letu moramo več pozornosti po-
svetiti izpeljevanju izvoznih obveznosti, predvsem dohodkovno bolj uspešnim proizvodom. Strokovne službe naj ugotovijo racionalnost proizvodnje črpalk. Stimulacija na OD za mesec november 15 %. Prodaja v mesecu novembru je bila zelo ugodna in je skupno v bruto vrednosti znašala 57 milijard, v neto vrednosti pa 55 milijarde Posebno ugoden pa je bili izvoz, ki je skupno znašal 1? milijard.Člani PO so bili seznanjeni s poročili o opravljenih službenih potovanjih v tujino v mesecu novembru. KS Dražgoše je bilo že na 12. redni seji odobreno 50.000,- din kot pomoč pri izgradnji novega gasilskega doma. Zavrnjene so bile prošnje kluba škofjeloških študentov, Društva upokojencev Ljubljana - Polje in Gorenjske predilnice Škofja Loka. Skupnosti borcev Gorenjske se odobri 5.000,- din za pomoč pri izdaji vodnika, ZB NOV Škofja Loka pa nakup 10 zbornikov NOV v občini Škofja Loka.
Odobrena je bila nabava pisarniškega inventarja, električnega varilnega usmernika, naprave na pretakanje in filtriranje olja ter tovornega avtomobila MARCEDES. Tov. Bertonclja se zadolži za sklic sestanka strokovnih služb, na katerem naj uskladijo plan za IDRIJO v letu 1984 tako, da bo ostal na nivoju letošnjih ur.
Iz zapisnikov zbrala
Edita Gortnar
KOKAČU!
MOTORJI
Uvod
Med elektromotorskimi pogoni, kjer so podane zahteve po po-zicioniranju,imajo koračni motorji pomembno vlogo. Z razvojem digitalne tehnike so ‘odprle široke možnosti uporabe koračnih motorjev za najrazličnejše pogone. Tako se koračni motorji danes uporabljajo kot pogonski motor ali kot element pozicioniranja v vseh perifernih enotah računalnikov kot npr. tiskalnikih, različnih diskovnih spominskih enotah, luknjačih kartic, čitalcih kartic pisalnikih in podobno.
V vseh sodobnih birotehničnih strojih so vgrajeni danes koračni motorji, široka pa je njihova uporaba tudi v medicinskih aparatih,dozirnih črpalkah, elektromehanskih števnih napravah, v foto in filmskih aparatih, pa tudi na področju obdelovalnih strojev,kot elementi pozicioniranja, v napravah za analize itd. Področje uporabe je zelo široko,opisani del predstavlja le delček tega področja. Bežen pregled pa nam takoj pokaže, da je poudarek uporabe na profesionalnih napravah, strojih, instrumentih. Logično sklepanje nas pripelje do spoznanja, da mora biti torej tudi kvaliteta teh motorjev profesi-onalnafkar pomeni da je za proizvodnjo koračnih motorjev potrebno mnogo znanja, biti mora uporabljena vrhunskatehnologija, temu primerne pa so tudi cene teh motorjev.
In kakšen torej je koračni motor. Karakteristično zdnj je koračno vrtenje gredi motorja. En obrat motorja je sestavljen iz točno določenega števila korakov. Število korakov pa je pogojeno z izvedbo koračnega motorja. Koračni motor napajamo z vklapljanjem enosmernega toka.
Ima dvoje ali več naviti jj katere izmenično vklapljamo in tako rotor spreminja svojo lego. Vsak impulz premakne rotor za en korak naprej. Pri dovolj velikem številu impulzov na sekundo dobimo kontinuirano vrtenje rotorske gredi.
Krmiljenje koračnih motorjev, vklapljanje posameznih navitij je v principu možno tudi mehansko, vendar se danes uporabljajo izključno samo elektronska krmilna vezja. Ta so lahko sorazmerno enostavna, zahtevnejši pogoni pa imajo mikroprocesorsko vodenje.
Tudi izvedbe koračnih motorjev so različne. Po principu delovanja ločimo:
-	izvedbo za aktivnim rotorjev (rotor trajni mag.);
-	izvedbo z mehkomagnetnim rotorjem (reluktančni),
-	hibridno izvdbo .
Po izvedbi navitj a ali konstrukcije ločimo:
-	enofazni z zasenčenimi poli
-	dvofazni
-	trifazni
-	petfazni
Pc načinu napajanja:
-	bipolarno
-	unipolarno
-	poln korak
-	pol korak
Po velikosti kota koraka:
0.	72; 1,8; ....; 7,5 ; 9 ;
11,25; 22,5°
Vse zgoraj naštete lastnosti ali možnosti nam dajo veliko število možnih kombinacij katere projektant pogona lahko uporabi pri svoji izvedbi. Vidimo pa tudi, da nam pri izbiri pogona ne zadoščajo več le podatki motorja, optimalne rezultate dobimo le, če poznamo sistem, torej koračni motor in ustrezno krmilje.
V	načrtih za profesionalizacijo proizvodnje tovarne elektro-motorjevj zavzema priprava na proizvodnjo koračnih motorjev vidno mesto.
V	okviru teh načrtov je RI v skladu z medsebojno pogodbo v
1.	1985 razvil in izdelal proto-
tipe reluktančnega koračnega motorja ter za prikaz delovanja in preizkušanja zanj ustrezno krmilje. Oba izdelka sta bila razstavljena sejmu elektronike v Ljubljani. Da bi o rezultatih in posebnostih opravljenega dela bil seznanjen tudi kolektiv tovarne elektromotorjev, kot bodoči proizvajalec j je v nadaljevanju tega članka podan še opis delovanja, opis konstrukcije ter opis osnovne krmilne elektronike.
Opis delovanja;
Reluktančni koračni motor je sinhronski motor z izraženimi poli na rotorju in statorju. Rotor je iz mehkomagnetnega železa. Deluje tako, da se pri gibanju rotorja spreminja magnetni upor oziroma prevodnost v zračni reži, od tu ima tudi ime. Moment reluktančnega koračnega motorja je odvisen od razlike magnetnih prevodnosti v prečni in vzdolžni smeri. Stator je lameliran, navit pa je kot sinhronski motor, v našem primeru je navitje trifazno. Število korakov nam določa število polov in število faz. Točnost korakov pa je odvisna od točnosti mehanske obdelave.
Reluktančni koračni motor dosega momente, kot enako veliki koračni motorji s trajnimi magneti ali hibridni koračni motorji. Moment je odvisen od kvalitete materiala, velikosti zračne reže in hlajenja. Ima pa tudi nekaj prednosti pred ostalimi vrstami koračnih motorjev.
-	Izdelava rotorja je razmeroma enostavna in cenejša od ostalih .
-	Zarodi manjšega premera rotorja in s tem miajhnih vztrajnostnih momentov ima dobre dinamične lastnosti.
Dinamične lastnosti koračnega motorja določajo še majhna in-duktivnost statorskega navitja, dušenje rotorja in lastnosti krmilnega vezja. Zaradi naštetih lastnosti oziroma zahtev je nek motor uporaben samo v
sistemu za katerega je grajen. 3aj se pri spremembi zahtev pogona spremenijo tudi karakteristike sistema in samega motorja. Na nekaterih pogonih je zahteva, da motor po izvršenem zasuku drži rotor z držalnim momentom v tem položaju. Keluk-tančni motor nima v rotorju trajnega magneta in zato tudi nima držalnega momenta. Tega dosežemo tako, da navitje ene faze ostane priključeno. To je najtežji delovni režim tega motorja, ker se zaradi priključene ene faze motor neenakomerno segreva.
V RI je bil razvit reluktančni koračni motor MDC 0901 za pogon matričnega tiskalnika, zato so dimenzije in karakteristike prototipov prilagojene temu pogonu. Za manjše momente je možno izdelati s krajšanjem paketa ustrezno družino zahtevam ustreznih motorjev. Seveda imajo ti motorji podobne dinamične lastnosti in enak korak. Delujejo pa lahko z obstoječo krmilno elektroniko ali s tako, ki sistemsko ustreza pogonu. Opis konstrukcije koračnega motorja MDC 0901."
Konstrukcijo koračnega motorja pogojuje tehnologija izdelave. Največji problem predstavlja majhna zračna reža (0,05 - 0,07 mm), ki je v celoti odvisna od tehnoloških možnosti. Pri tako majhni zračni reži se pojavlja še dodatni problem soosnosti rotorja napram statorju, saj sme biti le reža nekaj tisočink milimetra. Soosnost pa direktno zavisi od točnosti izdelave rotorja in statorja, kakor tudi od sistema uležajenja in montaže.
Za izpolnitev navedenih pogojev imamo na razpolago naslednje konstrukcijsko - tehnološke rešitve: Al. ohišje izdelamo s hladnim preoblikovanjem - iztis-kavanjem. Takšna tehnologija izdelave omogoča točnost notranjega in zunanjega premera v tolerančni vrsti 156 do 158 kar močno poenostavi dodatno obdelavo z odrezavanjem. Zahtevano
soosnost ležajnih izvrtin proti izvrtini v katero je nameščen stator in soosnost zunanjega premera atatorja proti notranjemu premeru dosežemo le pod posebnimi pogoji in z večjimi stroški obdelave. Temu se izognemo, če stator v ohišje zalepimo. To pa je možno le pod pogojem, če Je notranji premer stator ja enake dimenzije,kot ležaj-na izvrtina. MonVažni trn, ki se brez zračnosti prilega istočasno v izvrtino statorja in le-žajni izvrtini,zagotavlja predpisano soosnost. Dodatna poenostavitev proizvodnje je možna z lepljenjem ležajnih tuljk v ohišje in zadnji ležajni pokrov. Rotor je lahko izdelan v celoti iz mehkomagnetnega jekla ali pa sestavljen iz gredi in rotorske-ga paketa. V drugem primeru je paket iz mehkomegnetnega jekla izdelan s hladnim preoblikovanjem in natisnjen ali zalepljen na gred. Stator je lameliran in ima 12 utorov. Točnost izdelave zob rotorja in utorov statorja pogojuje točnost koračnega kota. Koračni kot motorja je 15°, kar omogoča 24 korakov na obrat. Ma osnovi domačih tehnoloških zmožnosti smo izdelali konstrukcijsko dokumentacijo za manjšo serijsko proizvodnjo, ki pa je z manjšimi spremembami uporabna za velikoserijako proizvodnjo. Ohišje statorja in ležajni pokrov sta konstruirana za izdelavo iz AL litine s tlačnim litjem. Sledi občelava, vtiskavan-je ležajnih tulk v vročem in brušenje na zahtevano dimenzijo. Stator je lameliran in zvarjen v statorski paket. Po vlaganju izolacije sledi navijanje, ki je lahko direktno ali pa vlagamo vnaprej navite tuljave. Stator je v ohišje zalepljen, zadnji ležajni pokrov pa vtisnjen.
Kotor je konstruiran kot celota iz mehkomagnetnega jekla. Ležaji so miniaturni kroglični, standardne zaprte izvedbe. Kljub uporabi navedene tehnologije je potrebna posebna pazljivost in kontrola pri izdelavi vitalnih
delov motorja kot je rotor, stator in sistemuležajenja.
Krmiljna elektronika za koračne motorje
1.	Povzetek
V tem poglavju so prikazani osnovni principi krmiljenja koračnih motorjev, ki se uporabljajo za vse vrste koračnih motorjev: reluktančne koračne motorje, koračne motorje s permanentnim magnetom in hibridne koračne motorje. Kot primer krmiljenja je opisano krmiljenje TR 400. To krmiljenje je namenjeno reluktančnemu trifaznemu koračnemu motorju.
2.	Uvod
Krmiljna elektronika ima naslednje naloge:
a)	logično preoblikovanje krmil jnih impulzov
b)	močnostna stopnja
c)	omejevanje toka ali napetosti
d)	stopnja za dušenje inducirane napetosti
Blok shema krmiljnega vezja: Slika 1.: Krmiljno vezje
5MER
VRTENJA
LOGIČNO
VEZJE
MOŽNOST NA STOPNJA
NAPAJA-
NJE
MOTORJA
NAPAJA-
NJE
LOGIKE
3.	Logično vezje
Logično vezje Je navadno sestavljeno iz števca, ki ima toliko izhodnih stanj, kot Je faz v koračnem motorju. Vhodni impulzi povzročijo pomik števca v levo ali desno, odvisno od logičnega nivoja na smernem
vhodu v števec. Med proizva jalci krmiljnih vezij za koračne motorje se je uveljavilo pravilo, da se običajno uporabljata, namesto vhoda za določevanje smeri vrtenja motorja, dva vhoda za sprejem krmil jnih impulzov. (Je prihajajo impulzi v krmil jno vezje p<i enem vhodu ,se vrti motor v eno smer, če prihajajo po drugem, pa v drugo smer.
Izhodi iz binarnega števen se nato preoblikujejo v kombinacij skem vezju v impulze, ki posred no s pomočjo končne stopnje odpirajo tok skozi posamezna navit ja.
V našem primeru logičnega vezja za trifazni motor, je bil uporabljen števec, ki šteje do šestnajst. Ker imamo samo tri faze, mora števec po stanju tri preskočiti nazaj v stanje ena. Tri izhodna stanja števca se nato s pomočjo NOR vrat preoblikujejo v pozitivne krmiljne impulze.
IZHODA	KKMILJNI
ŠTEVCA	PAZE	™PULZI
% tl	A B C
1	KORAK	00	100	FAZA	A
2	KORAK	01	010	FAZA	B
3	KORAK	10	001	FAZA	C
Slika 2.: Krmiljni impulzi
r~i	r~i 
_____I i i
i i
Naloga močnostne stopnje je, da vključuje in izključuje tok skozi navitja motorja. Pri spremembah velikosti toka skozi na vitje se v navitju inducira napetost «= -Lm . di, ki se upi-
ra tem spremembam toka. Ta problem je najbolj pereč pri velikih koračnih hitrostih, kjer je potrebno v kar najkrajšem času vspostaviti nazivno vrednost toka -skozi navit je. Zato se je uveljavilo več načinov krmiljenja:
a)	krmiljenje s serijskim uporom
V serijo z navitjem motorja je vezana ohmska upornost. Navit-je in upor sta priključena na napetost U = (Rm + R) .
7 začetku vsakega koraka, ko skozi navitje še ne teče tok, je cela napajalna napetost. Slaba stran takega krmiljenja je predvsem dodatna moč, ki se trosi
na uporu.
b)	Krmiljenje z dvojno napetostjo
Pri tem načinu krmiljenja uporabljamo dve napajalni napetosti.
Višja napajalna napetost je lahko nekajkrat višja od nižje napajalne napetosti “ Rm * ^n' Višja napajalna napetost je vključena le v začetku koraka. Ko tok doseže nazivno vrednost, se navitje motorja priključi na nižjo napetost.
S tem načinom krmiljenja lahko dosežemo večje koračne hitrosti kot s serijskim uporom.
c)	Krmiljenje s pomočjo tokovne kontrole (chopper)
To krmiljenje je še bolj univerzalno kot krmiljenje z dvojno napetostjo. Za napajanje potrebujemo le eno napajalno na-
petost, ki je običajno od pet do desetkrat večja od UN, zato moramo meriti tok skozi navit-je. Ko doseže tok skozi navit-je svojo nazivno vrednost, iz kijučimo napajalno napetost za določen čas, ali dokler ne pade tok na neko nastavljeno vred nost. frekvenca preklapljanja napajalne napetosti leži v področju od lKHz do 30KHz, odvisno od časovne konstante motorja in histereze merjenja toka. Če se frekvenca preklapljanja nahaja v slišnem področju lah-kd predstavlja motor velik izvor šuma. S takim krmiljenjem iosežemo boljše delovanje motorja, ker omogoča konstanten tok skozi navitje in kompenzira variacije napajalne napetosti in upornosti navitja. Krmiljenje TR 400 uporablja dvojno napajalno napetost 20 V in 40 V. Tok meri s pomočjo upora v emitorski veji tranzistorjev.
Slika 3.: Močnostna stopnja z dvojno napetostjo
duši na naslednje načine:
a)	dušenje z diodo
b)	dušenje z diodo in uporom
c)	dušenje z diode in Zener di odo
Pri dušenju z diodo in zener diodo dosežemo hitrejše upadan-nje toka skozi navitje, kar omogoča doseganje večjih koračnih hitrostih. Vendar je moč, ki se troši no uporu ali zener diodi običajno tako velika, da zahteva dodatno hlajenje. Pri dušenju z diodo ta moč dodatno greje motor. Kadar uporabljamo bipolarno krmiljenje motorja,moramo dušiti inducirano napetost preko napajalnega vira. Krmiljenje TR 400 duši inducirano napetost s pomočjo diode in 22 V Zener diode.
5. Povzetek
Pri izbiri krmiljenja za koračni motor je predvsem pomembno j v kakšnih razmerah bo deloval koračni motor. Za doseganje večjih koračnih hitrosti je potrebna tudi bolj zmogljiva krmiljna
IZ
LOGIČNEGA
VEZJA
Lm
jnm
NIZKA
napetostT-
©
TOKOVNI
SENZOR
VISOKA
NAPETOST
4.	Stopnja za dušenje inducirane napetosti
Podobno kot pri vključitvi toka skozi navitjet se tudi pri izključitvi toka inducira napetost, ki skuša ohranjati tok skozi navitje. V tem času se že vključuje naslednje navitje, zato mora tok skozi navitje v najkrajšem času vpasti, da ne ovira izvršitev naslednjega koraka. Inducirana napetost dosega amplitude, ki so 30 do 100 krat večje od napajalne napetosti in bi uničila napajalne transistor-je, zato jo je potrebno zadušiti.
Inducirano napetost se navadno
elektronika, ki pa je tudi dražja.
Sodelavci RI Ljubljana Gorjan Janez Jerala Franc, ing.
Svet Tone, dipl.ing. Trojar Jože, ing.
tl
UčKAJ 111511 O IZOBKAZ€~ VA/jja tu osrosAstjAuja
Menim, da ni treba posebej utemeljevati in dokazovati, kako pomembno je v današnjem času izobraževanje v najširšem pomenu besede za vsestranski razvoj družbe, pri tem pa še posebej za razvoj proizvajalnih sil. Razvite proizvajalne sile so osnova za bogastvo vseh oblik družbenega življenja, medtem ko »erazvite proizvajalne sile pomenijo nerazvitost, revščino in podrejenost. Ta ugotovitev je še posebej pomembna za socializem, kajti socializem postavlja v ospredje človeka kot vsestransko razvito in ustvarjalno osebnost.
Človek je torej najpomembnejši del proizvajalnih sil, on opravlja proizvajalna sredstva in ureja odnose v proizvodnji in v družbi nasploh. Človek pa bo to svojofunkcijo lahko uspešno opravljal le, če bo za to usposobljen in osveščen - torej primerno izobražen. Teh nekaj splošnih misli sem zapisal zato, da bi podkrepil prepričanje kako nujno je, da poskrbimo za vsestransko izobraževanje tudi v lastnem delovnem okolju. Tovarna ne bo napredovala, ali pa zelo počasi, če ne bomo poskrbeli za stalno izobraževanje in usposabljanje vseh struktur delavcev. Pri tem ne mislim zgolj na strokovno izobraževanje, temveč tudi na izobraževanje za funkcijo vodenja upravljanja in samoupravljanja. Ne enostranski, ampak celovit sistem nam bo prinesel zaželjene rezultate. To pa pomeni, da moramo skladno s dolgoročno izraženimi potrebami spodbujati izobraževanje učencev in študentov v rednih šolah, izobraževanje ob delu ter oblike funkcionalnega, to je časovno krajšega, a intenzivnega in konkretnim potrebam prilagojenega izobra-
ževanja in usposabljanja.
V naši tovarni so prisotne vse naštete oblike, zato lahko govorimo o sorazmerno dobro razvitemu izobraževanju in usposabljanju. Po podatkih iz decembra 1985. leta imamo:
A) REDNO IZOBRAŽEVANJE:
1.	Visoke šole (II. stopnje)
-	Elektrofakulteta 7 študentov
-	Strojna fakulteta 2 študenta
Skupaj:	9 študentov
2.	Višje šole (I. topnje)
-	Elektrofakulteta ^ študentov
-	Strojna fakulteta 4 študenti
-	Ekonomska fakulteta 1 študent
Skupaj:	10 študentov
5. Srednje šole
-	Elektro-jaki tok 9 učencev
-	Elektro-šibki tok 9 učencev
-	Strojna	48	učencev
-	Uprav.ad.šola 1 učenec
-	Sola za oblikov. 1 učenec
Skupaj:	68	učencev
4.	Poklicne šole
-	Orodjar	15	učencev
-	Strojni ključav.	5	učenci
-	Strugar	1	učenec
-	Finomehanik	4	učenci
-	Elektromehanik	10	učencev
Skupaj	35	učencev
5.	Skrajšani program
-	Strojna- oblikovalec
kovin
5 učencev
Skupaj vseh
s = a ara s9a = sssss
,i§Ž«
B) IZOBRAŽEVANJE OB DELU
1.	Visoke šole (III. stopnje)
-	Elektrofakulteta	2	študen.
-	Strojna fakulteta	2	"_
Skupaj:	4	študen.
2.	Visoke šole (II. stopnja)
-	Elektrofakulteta 1 št ident
-	Strojna fakulteta 1 "_______
Skupaj:
2 študenta
5.	Višje Sole (I. stopnje)
-	Elektrofakulteta 5 študentov
-	Strojna fakulteta 2 študenta
-	Ekonomska fakult. 5 študenti
-	Viš. šol. za org.
dela______________2	študenta
Skupaj:	12	študentov
4. Srednje šole
- Elektro-jaki tok	4	učenci
- Elektro-šibki tok	6	učencev
- Strojna	3	učenci
Skupaj:	13	učencev
5. Poklicna šola		
- Elektromehanik	4	učenci
- Strojni mehanik	1	učenec
- reskalec	2	učenca
- strugar	4	učenci
Skupaj :	11	učencev
Skupaj vseh 42
Iz naštetega je razvidno, da se v šolah, rednih in ob delu, izobražuje skupaj 167 študentov in učencev.
C) FUNKCIONALNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
K funkcionalnemu izobraževanju in usposabljanju prištevamo časovno krajše in konkretnim potrebam prilagojene oblike izobraževanja. Te oblike so: tečaji, seminarji, posvetovanja, strokovne ekskurzije, tehnološke in organizacijske novosti, druž-beno-politično delo, samoupravljanje itd.
S funkcionalnim izobraževanjem in usposabljanjem želimo v krajšem času, s pridobljenim znanjem, doseči boljše delovne učinke, boljšo kvaliteto, boljše odnose, bojšo organizacijo dela, zmanjševanje stroškov, boljše izkoristke materiala, energije itd.
Funkcionalno izobraževanje in usposabljanje Je trajna naloga. Njene osnove so podane v aktu o "Razvidu del in nalog". Torej izhajajo iz samih zahtev določenih delokrogov del in nalog.
V naši tovarni se teh oblik,iz-
u
obraževanja in usposabljanja k-i' pogosto poslužujemo, a žal premalo sistematično, zato je prav, da prav v tej smeri izboljšamo sedanje stanje-.
Že površna analiza je pokazala da absolutno prevladujejo strokovne teme, s področja proizvodnje , vzdrževanja kontrole, transporta (viličarji) in varstva pri delu. Sledijo teme iz področja oamoupravljanja, ki vključuje samoupravno zakonodajo in usposabljanje delegatov. Prisotno je še usposabljanje za družbeno politično delo, v manjšem obsegu, finančno ekonomske in administrativne vsebine .
V	preteklem letu smo pričeli s seminarjem za vodstvene in vodilne delavce o "metodi načrtovanja delovnih ciljev", ki ga bomo nadaljevali v januarju 1984 in sicer izhajajoč iz konkretnih ciljev plana za 1. 1984. Prav tako smo že pričeli s ciklusom treh seminarjev za vodstvene in vodilne delavce s področja psihologije dela organizacije in medsebojnih odnosov. V naštete oblike je vključenih okrog 80 delavcev katerih naloga je priprava in vodenje proizvodnje in drugega dela,predvsem pa delo z večjo ali manjšo skupino ljudi.
Vsak od navedenih ciklusov bo obsegal predvidoma 4-20 urne seminarje.
V	letu 1984 bomo organizirali še:
-	usposabljanje mentorjev in inštruktorjev za delo s pripravniki usmerjenega izobraževanja,
-	usposabljanje skladiščnikov
-	tečaje in preizkuse znanja iz varstva pri delu za vse, ki Jih zakon zavezuje,
-	seminarje za novosprejete delavce ,
-	druge oblike na osnovi izobraženih potreb.
Ker bodo spomladi 1984 leta izvoljeni novi samoupravni organi (DS, Samoupravna delavska kontrola in disciplinska komisija),
bomo za delegate teh organov organizirali usposabljanje za samoupravno delo. Enako velja to za družbeno politične organizacije (00 Sindikata, 00 ZKS, 00 ZSM in aktiv ZB).
Izvedbo vseh oblik izobraževanja bomo uresničili v sodelovanju z izobraževalnimi inštitucijami to so : Elektro in Strojna fakulteta, Šolski center ISKRA, Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko v Škofji Loki, Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju, Delavsko univerzo Tomo Brejc Kranj in drugimi šolskimi institucijami. Velik del predvidenega programa/ zlasti oblik funkcionalnega izobraževanja in usposabljanja, bomo izvedli v sodelovanju z DU Škofja Loka s katero tesno,vsestransko in uspešno sodeljujemo.
Ob koncu želim posebno poudariti dejstvo, da bo izobraževanje in usposabljanje uspešno le, če ga bodo udeleženci in organizator jispre jeli kot nujnost. Žal pa moram ugotoviti, da dejansko ni tako. Številni pozvani udeleženci ga odklanjajo z raznovrstnimi opravičili, nekaterim pa se tudi opravičiti ne zdi potrebno,drugi zopet hodijo na predavanja neredno. Vse to se je dogajalo in se dogaja na seminarjih,ki so sedaj v teku, pri izobraževanju delegatov, članov DPO in drugod.
Ker je izobraževanje potreba in nujnost za uspešno reševanje številnih strokovnih problemov, zapletenih družbenih in medsebojnih človeških odnosov in drugih problemov, ki jih moramo reševati pri delu in izven delovnega časa, bi morala biti pripravljenost za izobraževanje zavestna usmeritev, žal pa, kot kaže, bomo morali poseči v nekaterih primerih tudi po neljubih sredstvih prisile. Se res temu ne moremo izogniti? Prizadeti premislite I
Vladimir Polajnar
ts
beiO KUL-TURKIH SKQ~
m p tem
Pa vendar se vrti I Svet in vse kar je na njem, ljudje in stroji ki smo jih ustvarili. Elektromotorji, ki smo jih naredili v naši tovarni se vrte po vsem svetu, v tisočih milijonih domov. K sreči ali na žalost, se vrti tudi čas. Včasih celo prehitro, drugič, na ponedeljske "šihte" prepočasi. Verjetno pa ne bi našli nikogar, ki je prerasel najstniško obdobje, pa bi trdili, da mu prepočasi teko leta. Kako hitro je leto naokoli. Za koliko tistega, kar v letu načrtujemo zmanjka dni.
Spet bomo zamenjali koledarje na steni in načrtovali, pa tudi delali obračune.
Naročeno mi je bilo, naj poročam o delu kulturnih skupin v tovarni v letu, ki ga zaključujemo. Lahka naloga, saj je o čem poročati. Skupine so bile delavne, uspehi niso izostali. Toda meni so tako malo pri srcu številke in vse tisto, kar je v zvezi z njimi. Kar ne da se mi govoriti o številu nastopov, koncertov in razstav, o tem koliko novih pesmi je zapel naš zbor, koliko slik in fotografij Je nastalo. Kdor se za stvari zanima, je sam videl in slišal med letom, kdor ne, mu tudi statistični podatki ne bodo prida povedali.
Pisal bom o tem, kar je bilo v skupinah značilno, vsaj iz mojega zornega kota. Vsak seveda vidi stvari po svoje, zato ne zamerite, če bom kdaj "usekal" mimo!
Začnimo pri zboru. Prebolel je
svoje otroške bolezni, zrel postaja. B programom posega v vse bolj zahtevna dela. Nekaterim to ni povsem po volji.
Lepe stare slovenske pesmi so tako milozvočne, novotarije nič kaj ne gredo v ušesa in srce.
Res so lepe naše pesmi, zbor se jim ne bo odrekel. Je pa nujno, da stopa naprej. Ali napreduje, raste ali nazaduje. Srednje po-ti-mirovanja, ni. če pa zbor hoče napredovati, mora posegati po zahtevnejših delih.
Likovna skupina napreduje, kar je pomembno, tudi številčno.
Novo pri delu je, da člani postajajo samostojnejši. Nič več niso skupina, ki skupno ustvarja ki skupno išče odgovore na zapletena vprašanja barv, svetlobe in senc. Vsak zase ustvarja, mentor naj bi jih le še opozarjal na napake, in jih odvračal od preveč očitnega spogledovanja z gledalcem, Lato pogosto dela zgubljajo na kvaliteti in izrazni moči.
Nekaj podobnega velja tudi za fotografe. V tej skupini je bilo v začetnem obdobju še posebno vidno delo mentorja. Člani radi priznavajo, da so prvi, skoraj neverjetni uspehi skupine predvsem njegovo delo. V zadnjih razstavah pa vse bolj prihaja v ospredje lastna ustvarjalnost, in prav Je takol Kar nas posebno navdušuje, pa je pomladek, ki ,;a skupina ima. Mladi so dokaz, da umetniška fotografija r.a Selškem dobiva vse večjo veljavo.
In kaj naj rečem o recitatorjih? Nasprotno temu, kar velja za zbor in ostale skupine. Otroške bolezni t$e niso premagane, začetnih težav je na pretek. Skupina ima premalo članov, to pa onemogoča načrtno in povezano delo.
Prav ob recitatorjih se mi pogosto zastavlja vprašanje, na katerega si ne znam odgovoriti. Vrsto let zasledujem delo šol
na kulturnem področju. Vedno znova me presetieča talent in navdušenost najmlajših. Pozneje ko dorastejo, se porazgubi jo po srednjih in višjih šolah, kot da bi izginili. Kam se je izgubilo navdušenje in volja do javnega nastopanja? Oderske luči imajo svojo moč, mar Jih ne privabljajo več. Ali pa tisti, ki obiskujejo ali so dokončali šole, mislijo, da so preveč učeni in kulturni, da bi se ukvarjali B to dejavnostjo?
Mogoče pa se jim ne znamo približati, ali jim ne nudimo tistega kar jih zanima in privlači?
če je tako, mladi na dan s predlogi. Več glav, več ve. Vsa naša dejavnost potrebuje svežih idej. Kje jih iskati, če ne pri mladih?
Ob novem letu si izrekamo želje. Kaj bi zaželeli kulturnim skupinam in posameznikom v njih? še več volje do dela, ustvarjanja, novih uspehov, posebno pa veliko prijetnih ur, ki jih prinaša skupno delo.
Marjan Peternelj
KA5K0V5KA KKOU/KA
(Od 1.11. do 10.12.198?)
Od prvega novembra do 10. decembra je sklenilo delovno razmerje 6 delavcev (5 za montažo, 5 za ohdelovalnico). Delovno razmerje pa so prekinili 5 delavci (2 iz montaže, 1 iz orodjarne)
Stanje po sektorjih oz. oddelkih na dan 10.12.1985 je takole:
režijci produktivni SKUPAJ
Tehnični sektor:			
- obdelovalnica	41	208	249
- montaže	50	275	50 5
- orodjarna,			
vzdrževanje	17	111	128
- OTPP, OPP,			
vodstvo	45		45
Razvojni sektor	51	9	40
Gospodarski sektor	69		69
Sektor za kakovost	26	45	69
Pin.rač.sektor	20		20
Splošni sektor	45		45
Sektor posebnih programov	4	5	9
Vodstvo TOZD, štabne službe	15		15
SKUPAJ :	541	649	990
Na proizvodnem delu	pa	smo	imeli v tem času:
-	v	ohdelovalnici	9	učencev
-	v	montaži	15	učencev
-	v	splošnem sektorju	1	učenko
Jenez Skok
— Možek, za novo leto sem ti kupila novo kravato! reče žena možu med silvestrovanjem.
— Vseeno hvala, čeprav bi rajši za staro leto pletenko starega vina.
— Kaj ko bi šla letos silvestrovat na Havaje? vpraša šef svojo ljubico.
— Oh, nikar, tam je prevroče. Pojdiva rajši v Kranjsko goro!
— Tam bi šele bilo vroče, tja je pravkar odšla moja žena...
— Kaj si želiš za dedka Mraza? vpraša oče osemlet-karja.
— Avto!
— No, prav: jutri ga boš lahko opral.
V družini se pogovarjajo, kam bodo šli za novo leto, pa pravi sin:
— Jaz bi šel rad nekam, kjer že dolgo nisem bil.
— Potem pa pojdi že enkrat k frizerju!
't "Čestitam, Tine, slišal sem, da je sestra rodila otroka!«
»Ja. ampak še ne vem ali sem stric ali teta.«
Učitelj: »Imenujte ml poklice, ki Imajo opravka z živalmi!« »Zlvlnozdravnlk, tov. učitelji« »Dobro, Marko!«
»Krotilec živali!«
»Dobro, Pavel!«
»Posnemalec živalskih glasov!« »Tudi v redu, Borlvoj!« »Programer!«
»Programer, Lojze? Ali veš, kaj Je sploh to programer?«
»Seveda, tov. učitelj, to Je človek, ki krmi kompjuterje.«
»Očka, tl si ml včeraj v živalskem vrtu pokazal nekaj oslov. Kako pa se Imenujejo ta živali, če so pametne?«
Učitelj je dal učencem nalogo, naj popišejo avtomobilsko nesrečo.
Janezek je napisal: »Dva avtomobila sta se zaletela eden v drugega, voznika pa sta se tako obkladala s takimi psovkami, da jih tu ne morem napisati.«
Petrček hodi v prvi razred In reče: »Veš, mama, danes smo Imeli računstvo.«
»No, koliko je ena In ena?«
»Enajst!« odgovori sinček.
16
V	starih knjigah so zapisane same modre reči.
Nič čudnegaf v starih časih neumni še niso znali pisati.
Ljudstva starih časov so imela res veliko prostega časa.
Zakopala so nam toliko spomenikov, da jih še do zdaj nismo utegnili vseh izkopati.
V	šoli tako na moč opevajo učenjake starih časov, kakor da bi za njimi prihajali na svet le še sami bebci.
Z zgodovino nas v šoli mučijo predvsem zato, da bi nam dokazali, koliko je bilo na svetu že od nekdaj pridaničev.
Le kako so lahko naši predniki izumili toliko koristnih reči, ko pa še niso imeli komisij za pospeševanje inovatorstva?
Nekoč so dimnikarji prinašali srečo.
Zdaj prinašajo samo še — račune.
Kot piše v starih knjigah, so imeli tudi v naših krajih nekoč mline na veter.
Od njih nam je ostal samo — veter.
KAJ JE DEMOKRACIJA
Ko so televizijskega dramaturga Bogdana Gjuda vprašali kaj je demokracija, je odvrnil: •■Demokracija je tisto, ko me nekam pošljejo, jaz grem pa lahko kamorkoli."
lanekl
I lilo te je ravno v trenutku, ko sla Mark Ivvain ir njegov prijatelj stopila i/ hiše. »Misliš, da bo nehalo deževati?« je vprašal prijatelj.
»Se vedno ie.« je odgovoril Mark Ivvain.
»Ne preneseni bedakov,« je rekel neki možak Dorothv Parker.
»Vaša mali pa jih očividno je,« je odgovorila.
ho so Kitajci se nosili kilo, se je Wun l ing Lang. kitajski poslanik v Združenih državah. udeležil neke javne prireditve v Chicagu. »Zakaj pa nosile listo smešno reč zadaj?« ga je vprašal domačin.
»Zakaj pa vi nosile svoje smešne brke?« je vrnil vprašanje kitajski diploma!.
»Oh,« pri meni je pa drugače,« je rekel Američan, »imam nemogoča ušla.«
»I)a, hi rekel, sodeč po vaših opazkah,« je pritrdil g. \N un.
»Pa je res lepo od tebe. da govoriš le dobro o gospodu \,« je dejal prijatelj Voltairu, »on o tebi vedno pripoveduje samo slabo.«
»Morda sva pa oba v zmoti.« je komentiral Voltai-
dote
I urdu Oiestertleldu je neki nesramnež potisnil s ploč nika s pripombo: »Podležu se nik dar ne umaknem!«
»Ja/ pa vedno,« je rekel ( hesterfield, ko je stopil vstran.
Robert Burns je prispel na pomol v Grecnocku v trenutku, ko je mornar vlekel na suho bogatega trgovca. Ko s? je trgovec, ki bi skoraj utonil opomogel, je dal svojemu re šitelju šiling. Množica gledalcev, ki je / zanimanjem opazovala dogodke, je glasno protestirala, toda Burns jv posredoval: »Gospod bo vsekakor sam znal najbolje meniti vrednost svojega živi)? nja.«
I aneki
Richarda llriiisleva Sheri-dana sta nekega dne v l.un-donu ustavila dva vojvoda in eden mu je rekel: »Sherry, ravnokar sva sc prepirala o tem, ali si večji bedak ali večji lopov. Kaj pa ti praviš?«
»Mislim, da sem med obema,« se jima je priklonil Sheridan.
(icorgc Bernard Shavv in lad> Astor sla se sporekla. Ogorčena ladv je zavpila: »Ce bi bili moj mož, bi vam dala strupa.«
»In če bi vi bili moja žena,« je mirno rekel Shavv, »bi strup popil.«
• ••
ko je nemški cesar šel na avdienco k papežu l.eonu XIII., ga je Bismarck hotel spremljati v papeževo sprejemnico, toda papežev uslužbenec mu je zastavil pol s pojasnilom, da tretja oseba pri avdienci ni zaželena. »Sem grof Herbert Bismarck,« je /av pil Nemec in poskušal izsiliti vstop.
"»To sicer pojasnjuje, nikakor pa ne opravičuje vašega vedenja,« ga je mirno zavrnil uslužbenec.
ko je bil Napoleon še mlad oficir v francoski armadi, je imel / nekim ruskim oficirjem precej vročo debato o zaslugah obeh armad. »Govori, kar hočeš,« je rekel Rus, »toda priznati moraš, da se mi Rusi borimo za slavo, vaša armada pa samo za denar.«
»Prav imaš,« je pritrdil Napoleon, »vsaka armada se bori za tisto, česar nima.«
i aneK
Na zabavi v Londonu jv lepa in slavna plesalka Isa-dora Duncan rekla Georgu Bernardu Shavvu: » Ali ne hi bilo čudovito, če hi midva imela otroka — imel bi vašo pamet in mojo lepoto.«
»Toda pomislite,« je rekel Shavv, »kakšna nesreča bi bila, če bi bil otrok podoben meni In bi imel vašo pamet.«
Napoleon je rekel o Ma-dame de Stacl: »Samo eno napako ima. Neznosna je.«
• ••
Ko je lord Sandvvich prejel žaljivo pismo, je nanj odgovoril: »Vaše pismo je pred mano in ho v kratkem /a mano.«
IZ
-Zakaj naš zbor tolikokrat; poje to pesem?
-Zato,ker žaluje za majolko,katero so dobili v spomin na gostovanju v Savodnem, nato jo jim je pa pri nas nekdo ukradel I__________________________
ELEKTROMOTOR
Glasilo izdaja "ISKRA" Široka potrošnja TOZD Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
-Sinica
Ureja:
-	uredniški odbor: odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija -Pintar Jože, člani - Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane,
-	referent za izobraževanje in informiranje - Šekli Darinka.
Naklada: 1000 izvodov
Po mnenju sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek.
Tiska tiskarna: DU Tomo Rrejc Kranj



TTTieeeeneeTeeieeeeeee•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
irill.eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
...................................................................
.. .....................................................................................
.. ...........................................................................................
••••••••••»•••••••••••••***•*******************??******?**?**??*??**??*?****?*!!**!**!!***!!!!!
........
!2«?a*******••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
eeeeeeee«eee#ee»ee»e•••••###•e••••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
......
•»*•*(»•••*•••*•••••••»•»•*•••••••••••«*••«*••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
!••••••••«*..................................................................................
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••
.. ..........................................................................................
............................................................................................
••••••••••••••••••••••••••••••C•••••••••••••»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
.•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*••••••••■**

mrnammmmmmmmam
ee##eeee##eeeee*eeseeeeee»#e#e#e#ee##eee#ee#eeee#eeeeeeeesee#*e#e#e#eee##eee####eese#e#####e##
•••••••••••••••••••••a••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••••#••••••§•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
•••••••
•f^^^^^^****«********1........•••••••••••••••••••••••••••••••••••••
1222222222222222222222222222222225222222
**••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
!•§§•§§•••••••#•#•§••••••••••••••••§••••
!••••§•••••••••••••••§•••••••••#•#*§••••
!§#*•••••••§••••••••••••••••••••••••••••
!••§•••••••••••••••#••••••••••••••••••••
iz:::::;::::::::::::::;:::::::::::::;:;:;;::::::;:::;;::;::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
H::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
z:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::?:::::::::::::::::::::
z:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::?:::::::::::::::::::::::::::::
z:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
i:::::::::::::::;:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
z::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
. ...................................................................
:::::::::::::::::::::::::::.............................................
eeeeeeeee#ee»e#eeee»eee#••••••#e#•••##••••••#•••••••••••••••••••*•
z::::::::::::::::::::::::::::......................................................
...............................................................................................
z:::::::::::::::::::::::::::::::...........................................••••••••••••••••••••
z::::::::::::::::::::::......................................................••••••••••••••••
222222222222222222222222222222222e######«eee####eeeeeeee##e##*##e#eee##e#######e#;#eeeeeeseee
•••••••••••••••••••••••••••••••••c•••#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••a•#•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
................................................••••••
z:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::..............................................
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::...................................
■•••••■•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••***••••••••••••••••••••••••••••
........................................................................
.............................................................................
		
2222222222222222222222222222222222222222e2##########e*e###e#e**#e*#########*#«ee»eeeeee;ee#se#e ee*ee2222##e#e#e#e#e#####***ee»ee»®***»*»#*####e®*#e#eee##e##eeeeeee#ee#e##e#s#2i5ilIIII2222222 ...............................................................................................