424
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
STROKOVNA EKSKURZIJA ŠTUDENTOV IZ DUNAJA
Mojca Foški, Anton Prosen
Inštitut za prostorsko planiranje in razvoj podeželja Univerze za naravne vire in uporabne življenjske
vede Dunaj (Universität für Bodenkultur), ki ga vodi profesorica dr. Gerlind Weber, je Katedro
za prostorsko planiranje zaprosil, če jim lahko organiziramo tridnevno strokovno študentsko
ekskurzije po Sloveniji, v času od 9.–11. junija 2004, ki bi se je udeležilo 11 študentov iz seminarja
prostorskega planiranja in dva spremljevalca.
Na odločitev, da obiščejo Slovenijo, je vplivalo predvsem to, da je Slovenija postala članica EU in
da so njene specifike razvoja premalo poznane v sosednjih državah, predvsem mlajši generaciji.
Predlagali so, da bi se podrobneje seznanili z naslednjimi področji: čezmejno sodelovanje, razvoj
mest, predvsem Ljubljane (posebnosti, problemi idr.), vpogled v plansko oz. prostorsko politiko
Slovenije, razvoj podeželja v Sloveniji in obisk Triglavskega narodnega parka. Kot je razvidno, so
sami predlagali okvirni program ekskurzije.
V Slovenijo so naši gostje pripotovali iz Gradca, sprejeli pa smo jih na Fakulteti za gradbeništvo
in geodezijo. Pozdravil jih je predstojnik Oddelka za geodezijo, doc. dr. Aleš Breznikar. Po kratki
predstavitvi fakultete in njenih izobraževalnih programov je imel prvo predavanje prof. dr. Andrej
Pogačnik, ki je predstavil zakonodajo o urejanju prostora, razvojne težnje v prostoru in integracijo
Slovenije v evropski prostor. Nato je s predstavitvijo programa razvoja podeželja v Sloveniji
nadaljevala podsekretarka Mihaela Logar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Slika 1: Predavanju prof.
Pogačnika so udeleženci
ekskurzije prisluhnili z vso
pozornostjo.
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:38424
425
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
Po kosilu na FGG smo se odpravili na Magistrat, kjer sta nam Oddelek za gospodarske dejavnosti
in turizem in Oddelek za urbanizem mestne občine Ljubljana pripravila tri zanimiva predavanja
in razgovor. Prvo predavanje o razvoju Ljubljane je imel namestnik načelnika Oddelka za
urbanizem, gospod Tomaž Souvan, drugo predavanje o suburbanizaciji v obmestnem prostoru je
imel mag. Andrej Prelovšek in tretje predavanje o projektu sadna cesta in razvoju podeželja v
širšem območju Janč je imela gospa Maruška Markovčič. Po predavanjih in razpravi smo se
odpravili po poteh sadne ceste ter obiskali kmetijo Balant (predelava sadja), si ogledali vas Janče
in novonastali prireditveni prostor ter cerkev na Jančah. Dan smo zaključili z večerjo na turistični
kmetiji Travnar v Volavjah. Po večerji smo goste odpeljali v Hostel Celica na Metelkovo.
Drugi dan je bil namenjen spoznavanju Dolenjske in Bele krajine. Po vožnji proti Dolenjski smo
lahko opazovali ne le kulturno krajino, temveč tudi gradnjo avtoceste. V Trebnjem smo zavili v
Mirnsko dolino in imeli kratek postanek v Šentrupertu. Tu smo si ogledali župno cerkev sv.
Ruperta, nato pa imeli srečanje na krajevni skupnosti, kjer nas je sprejel direktor občinske uprave
občine Trebnje, mag. Janez Slak, in vodja oddelka za urbanizem, gospa Vida Šusterčič. Gostom
smo predstavili projekt in izsledke urbanistične delavnice o prenovi Šentruperta, ki jo je Katedra
za prostorsko planiranje izvedla v preteklem letu.
Slika 2: Načrt za prenovo in razvoj vasi Šentrupert je delo
študentov arhitekture, geodezije in geografije, ki je nastal na
urbanistični delavnici pod vodstvom mag. Alme Zavodnik
Lamovšek, Mance Jug in mag. Mojce Foški, zato razlaga
slednje ni bila težko delo.
Pot smo nadaljevali v občino Šentjernej, kjer smo si ogledali kartuzijo Pleterje (multivizija) in
Skansen – muzej na prostem, ki prikazuje 200 let staro domačijo s Šentjernejskega polja. Po
obisku Skansna je sledilo kosilo na kmečkem turizmu. Po kosilu smo se odpeljali v Belo krajino.
Najprej smo naredili krajši postanek ob izviru reke Krupe, ki je ena od lokacij projekta Po poteh
dediščine Dolenjske in Bele krajine, nato pa smo pot nadaljevali skozi Črnomelj do Krajinskega
parka Lahinja. Postanek v Pustem Gradcu je bil namenjen ogledu mlina in žage venecijanke ter
obisku vasi Veliki Nerajec, ki je prejela posebno priznanje na tekmovanju za evropsko nagrado
za razvoj podeželja in obnovo vasi 2000. Dan smo zaključili v belokranjskem vinorodnem območju
Drašiči, kjer smo obiskali sosesko zidanico in izvedeli marsikaj zanimivega o življenju tamkajšnjih
prebivalcev in o delovanju soseske zidanice. Za dobro voljo v zidanici so poskrbeli domačini.
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:38425
426
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 3
IZIZIZIZ IZ
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
O
B
R
A
Ž
E
V
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
A
N
JE
 I
N
 Š
O
L
S
TTTT T
VVVV V
OOOO O
Utrujeni, vendar polni novih vtisov smo se v poznih nočnih urah vrnili v Ljubljano.
Zadnji dan je bil namenjen obisku občine Bohinj oziroma Triglavskega narodnega parka. Celotno
organizacijo je prevzela Lokalna turistična organizacija Bohinj, ki jo vodi Klemen Langus. V
hotelu Zlatorog je bilo pripravljeno predavanje o Triglavskem narodnem parku in razvoju
kmetijstva ter turizma v območju parka in v regiji. Po predavanju in razgovorih smo si ogledali
slap Savica in se z gondolo odpeljali na Vogel. Po vrnitvi v hotel Zlatorog smo imeli zaključno
kosilo, kjer se je kot odličen gostitelj izkazal direktor hotela.
Slika 3: Za slovo skupinska slika na Voglu.
Iz poročila je razvidno, da smo želeli našim gostom pokazati in povedati čim več. Zavedali smo
se, da je ekskurzija enkratna priložnost za promocijo našega znanja, prizadevnosti za razvoj in,
ne nazadnje, da se izkažemo kot gostoljubna dežela in gostitelji. Po zahvalnem pismu, ki smo ga
prejeli iz Dunaja, je videti, da nam je načrt v celoti uspel, saj so bili gostje izredno zadovoljni.
Zadovoljni smo bili tudi organizatorji in gostitelji. Zahvala za izvedbo gre seveda vsem, ki so v
tem poročilu omenjeni, in še mnogim drugim, ki so omogočili realizacijo ekskurzije, pa niso
posebej imenovani.
mag. Mojca Foški
dr. Anton Prosen
FGG – Oddelek za geodezijo
stevilka 3_04.pmd 22.9.2004, 7:38426