Župnik in kmet.
Poboien župnik v nekej visi, sprehaj&joS se po polji, srcial je mladega kmeta. Kmet je. bil zeW zamišljeu ter je žalostuo gledal po ogdnih. — nKaj ti je, prijatelj raoj, da tako žalostno gledaSpo polji?" vpraSajo župuik mladega kmeta. ,,Zalim se," odgovori kmetič, ,,ker moj ječmen nefie zeleneti." — ,,Prazne in nepotretae te tvoje skrbi!" nki gosp. župnik, ,,Mmu se brigaS za stvar, katere ne moveš diug&Le oarediti? Naj bi tudi ves dan tukaj stsd iu žaloval, mar misliS, da bo zaradi tcga kako zriiico kal pognalo? Tudi moj ječmen še m pognal iz zenilje, ali ja& Gft zaradi tega ne muGira. Dobro ob-delatn njivo, očistiin jo plevela, izrocim jej čisto zrnje, ostalo pa prepuščam Bogti. P6mni, ljubi moj, da izorat in posejat zna in more ubožai clovek, ali rast ia cvet, to je v rokah božjih. Nam ljudžm je treba iapolaovati samo to, kar nas zadeva, a vse druge skrbi ia sad našega truda prepustimo dobrenra Bogii v nebesih. On zna, česa nam je treba in zna tudi naSo nezmožnost."
-kl—.