ČETRTEK, 19JUNIJ 2014 / ŠTEVILKA 1058, LETO XX/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR simobil iko Pn\/oi nolzoi Idncino Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 tel.St. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Salon za nego telesa V EN US Nepremičnine ŠIFRA 35/ 641 66 65 Trg Etbina Kristana 2 Brezplačni telefon 08018 33 sifra@siol.net Še najbolj nova je letnica Človek bi pričakoval, da se bo v deželi, ki ji res ne gre najbolje, sredi največje krize, zgodil politični pretres, in marsikaj je kazalo na to, da se kaj takega lahko zgodi. Toda, na koncu lahko ugotovimo, da se ni in tudi ne bo zgodilo nič navdušujočega. (Mef) Politične stranke so predčasne volitve sprejele kot nekaj samoumevnega in pohitele v boj s starimi silami oziroma kandidati, ki so bili že vrsto let akterji te politike ali so vsaj živeli v njeni neposredni bližini. Resnično novih imen ni, saj so tudi med tistimi, takoimenova-nimi “novimi silami" bolj ali manj preverjeni kadri. Zagotovo med novince ne moremo šteti niti Cerarja, Šoltesa, Kebra ali Hanžka, kaj šele tiste, ki se na glasovnicah pojavljajo že na treh in več volitvah. Vstajniš-tvo se je izgubilo v predvolilnih povezavah. Zdaj gre za oblast. Položaj v Kopru je opozoril na to, kako daleč je strankarska politika in resnično odločanje od ljudi in je pravzaprav najlepši dokaz, kako nujno potrebujemo spremembe volilne zakonodaje. Ampak, kako do sprememb, če pa jih morajo dejansko sprejeti stranke, ki so, v veliki večini proti temu, da bi volivci izbirali mimo partijskega kadrovanja. Že preferenčni glas nekatere verjetno moti, saj se je tudi ob evropskih volitvah pokazalo, da volivci želijo glasovati za ljudi in ne za funkcionarje. Kar vprašajte Igorja Lukšiča. Če bi šlo vse tako kot bi moralo iti, bi letos imeli tiste prave volitve, na katerih bi se udarile velike in male, stare in nove sile, vsi pa s programi, ki bi obljubljali spremembe. Namesto tega imamo spet na pladnju stare kadre, ki enostavno nočejo sprememb in nove kadre, neznane širši javnosti, ki sprememb ne bodo niti mogli izvajati. Že s tem, da so jih stranke nabirale s telefonskimi klici marsikaj pove. Pravzaprav se zdi, da imamo te volitve zgolj zato, da bomo imeli čez leto dni nove. Morda pa bo kritična masa takrat že dosežena. Na kmetih Lahko se mi sosedje smejijo ampak, jaz grem na kmetijo. Tukaj se nič ne dogaja, stalno ena ista raja, ene iste zgodbe in štosi, da jih človek komaj še nosi, zato sem se prijavil na kmetijo in bom prišel na televizijo. V resnici me je Artur prijavil, da bom gledalce namesto njega gnjavil. La Toye pa ni poslal, in ker nimam njegove sreče, bom gotovo v hlevu končal. Nogomet je trenutno car Že tako ali tako je svetovno prvenstvo, potem so naši mladinci in kadeti postali prvaki 2. lige in bodo jeseni že prvoligaši, tisti pod 11 so zmagali na močnem turnirju v Italiji, v soboto ob 16.00 pa se na centralnem stadionu začenja še tradicionalni Mikijev memorial. Izjava tega tedna Občinske uslužbence menda daje mobing, župana muči stu-ffing, meni pa se vse to zdi en navaden faf... zdolgočasen Izolan Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma" v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za ZA OBLAST GRE, NE ZA SVOBODO Kratko in jasno pa tudi glasno je odgovorila Eva Irgl na propad referenduma, ki ga je sama predlagala in zaradi katerega je bilo prelitega na litre črnila, na stotine printerskih kartuš in porabljeno desetine ur televizijskega in radijskega sporeda, ko je povedala, da smo nedozorela demokracija, da si volivci, prestrašeni od udbovsko - komunistično - jugonostalgičnih - murgelskih teroristov niso upali na volišča, ter zaradi novinarjev in rdečih redakcij, ki jih zaposlujejo in zavajajo bralce in so jih pozivali da (ne) gredo na referendum. Kot, da so novinarji pisali po naročilu teh udbovsko - komunistično - murgelskih - jugonostalgičnih sil, ki prežijo na svobodo in neodvisnost in samostojnost Slovenije za katero so se borile, izborile in se še bodo borile zmagovite sile, ki so za lustracijo teh ostankov nekr-ščanskega jugo - komunističnega, udbovskega in tako naprej režima. A novinarji so samo poročali o dogodkih na katerih so nedozoreli in premalo demokratično izobraženi ljudje govorili o referendumu in odgovarjali na vprašanja ali bodo (ne)udeleženi na glasovanju o referendumu. To jim je posel, obveznost in misija. Ampak, za propad tako življensko pomembnega referenduma, so krivi, da spomnimo na besede demokratično dozorele in izobražene poslanke Eve Irgl, za razliko od ostanka, ki ga sestavljajo štiri petine slovenskega volilnega telesa, ob udbovsko - jugokomunistično, nekrščansko in ostalo navlako, tudi novinarji, ki so poročali o tem kje so bili, kaj so jim povedali, kaj so videli. Prav tako, kakor je še stari (2300 let p.n.št), devetnajstletni egipčanski faraon Tutankamon napisal (v hijeroglifih): »Poročaj o tistem kar si videl, ne o tistem, kar si slišal« In ko so novinarji poročali da ljudje zahtevajo ali govorijo proti referendumu, so bili obtoženi da agitirajo in pozivajo ljudi, naj (ne)glasujejo na referendumu. Glavni organizatorji (proti)referendumske kampanje so novinarji. In konec. Treba jih je lustrirati, redakcije pa razčetveriti na vse štiri strani sveta, da za njimi niti sled na svetu ne ostane. In, kot posledica te harange poslanke Eve Irgl, so se takoj oglasili dušebriž-niki, ki zahtevajo zakon, da je udeležba na volitvah zakonska obveznost, ne samo pravica državljana. Ker je to tako že zakonska obveznost v nekih evropskih državah, pa tudi širše, pojasnjujejo. Kje in kako? V Evropi je (ne) udeležba na volitvah z zakonom sankcionirana v Belgiji, Grčiji in Luksemburgu. Sankcije se v Grčiji nikoli niso izvajale, v Belgiji se sankcionirajo (javno objavijo njihova imena) recidivisti, v Luksemburgu pa ponavadi povedo kakšen vic na račun politike. Zakaj se naši dozoreli in demokratično ozaveščeni predlagatelji takih neumnosti ne spomnijo volilne prakse Severne Koreje, kjer ljudje svobodno in 99,9 odstotno grejo na volišča, ali pa, podobno prakso v Demokratični republiki Kongo? O Kini in Putinovi Rusiji, da ne govorimo. Ali na Miloševičev 104- odstotni triumf na takratnih predsedniških volitvah v Srbiji? Kako se obnašajo ti predstavniki dozorele demokracije, parlamentarno demokracijo nam bodo z pendreki nabijali v kosti. Vzpostavljanje takega nasilno-demokrattičnega reda je samo odmev znane Brechtove ironije, da takrat, ko vlada spozna, da je izgubila zaupanje ljudstva, to reši tako, da zamenja ljudstvo. Če to (nedozorelo) ljudstvo demokratično ne razume, bo razumelo z zakonsko prisilo. Tudi novinarji ne bodo kar tako nekaznovano pozivali na ali proti volitvam ali referendumu. Zares pa gre za to, da autoritarna oblast na beden način želi odvzeti še zadnji košček osebne svobode. Ne gre za bojkot ali propagando demokratičnih volitev, ampak za obrambo demokratične pravice, da se to svobodno in nekaznovano počne. In da novinarji svobodno in nekaznovano poročajo. 11 |l a - hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 8-18h Preplastitev Ceste v Jagodje V prihodnjih dneh bo podjetje CPK, d.d. pričelo s preplastitvijo cestišča na Cesti v Jagodje. V sklopu projekta hidravličnih izboljšav vseh treh istrskih občin, je bilo urejeno tudi vodovodno omrežje na Cesti v Jagodje. Občina Izola se je ob tem odločila še za ureditev dotrajanega cestišča. Podjetje CPK, d.d. bo v prihodnjih dneh pričelo s preplastitvijo asfalta ulice in sicer od izvoza z Južne ceste pa do priključka na ulico Salvadorja Allende-ja. Dela bodo ob ugodnih vremenskih razmerah končana najkasneje do srede, 25. junija, zanje pa bo Občina odštela 48.600 evrov (z vključenim DDV-jem). Sporočilo za javnost Občine Izola Pravila objav v času volilne kampanje Skladno z zakonodajo, ki ureja volitve, tednik Mandrač določa obseg, pogoje in način dela časopisa ter njegove spletne strani ob predčasnih volitvah v državni zbor. V uredništvu skladno z zakonom in svojo uredniško politiko zagotavljamo korektno predstavitev volilne tematike, programov in kandidatov. O načinu, obsegu in vsebini novinarskih prispevkov o kampanji, kandidatih in volitvah odloča uredništvo samostojno in v skladu z uredniško politiko. Uredništvo v času volilne kampanje ne bo objavljalo člankov, katerih avtorji so kandidati ali njihovi podporniki, prav tako bo zavrnilo vse prispevke bralcev, ki bi imeli predznak predvolilne kampanje. Tudi med volilno kampanjo mora Mandrač, skladno z medijskim zakonom objavljati popravke oziroma odgovore na objavljene informacije. Pri tem bo odreklo objavo vsem, ki bi popravke ali odgovore poskušali izrabiti za posredno kampanjo. Tednik Mandrač vabi interesente k oglaševanju in sporočanju oglasnih vsebin na svojih oglasnih straneh. Volilni oglasi ne smejo kršiti zakonov, obvezna je navedba naročnika oglasa. Za točnost in resničnost navedb v oglasu je odgovoren naročnik oglasa. Cenik oglasov je objavljen na spletni strani mandrač.si. Na objavljene oglase ne bo obračunanih popustov, cene so fiksne. Zadovoljni smo in ponosni Zares smo veseli vašega odziva na podaljšanje naročnine na tednik Mandrač, saj se s tako zvestimi bralci lahko pohvali malo slovenskih časopisov. Posebej nas veseli, da se naročnina seli iz starejših na mlajše rodove, Mandrač pa postaja nekakšen družinski časopis. In v družinah si je treba pomagati med seboj. Tudi s tistimi, ki si enostavno ne morejo privoščiti Mandrača se dogovorimo. Pokličite nas na 040 211 434 in si bomo že kaj izmislili. Mandračevci MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Četrtek, 19,junij 2014, št. 1058 ----------------------------------------Volitve---------------- Bo Izola sploh imela poslanca? Izola se je še v vsakem državnem zboru lahko pohvalila s kakšnim poslancem, Nazadnje je to bila poslanka Pozitivne Slovenije Lejla Hercegovac, a njeni stranki, sodeč po javnomnenjskih raziskavah, ne kaže najbolje. Najdaljši staž ima Breda Pečan (SD), ki kandidira tudi tokrat Na volitvah za evropski parlament je bila udeležba rekordno nizka. Kako bo 13. julija? Po padcu vlade, in razkroju v stranki Alenke Bratušek, se bomo državljani Slovenije ponovno odpravili na volišča, tokrat kar sredi poletja, 13 julija, na dan, ko bo cel svet trepetal v pričakovanju finala svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji. Volili bomo poslance v državni zbor, po prvih napovedih pa se obeta najslabša udeležba doslej, manj kot 50 odstotna, kar gre pripisati tako soncu, morju in poletju, kot nezadovoljstvu državljanov z delom politikov. Ampak ker se delež tistih, ki niso volili, ne upošteva, bomo kljub nizki udeležbi izglasovali isto število poslancev, torej 88 ter še dva predstavnika narodnih skupnosti. Vprašanje seveda je, če bomo v Izoli tokrat izglasovali poslanca. Kdo za koga v Izoli? Stranke, ki se bodo 13. julija udeležile velikega finala slovenske demokracije so imele čas do srede, torej do včeraj, da vložijo liste kandidatov za poslanski mandat. Ker so se v nekaterih strankah odločili, da bodo do zadnjega trenutka molčali o imenih, žal nimamo vseh kandidatov, večino pa vendarle. Kandidat Socialnih demokratov je ponovno izolska podžupanja Breda Pečan, še en podžupan, Branko Simonovič, bo kandidiral za DeSus, za Pozitivno Slovenijo pa se bo ponovno borila poslanka Lejla Hercegovac. Formalni in vsebinski občani V sobotni izdaji Primorskih novic je izšel tudi intervju Mirjane Čerin z županom Igorjem Kolencem. V intervjuju sta se dotaknila številnih tem, od gospodarstva do Svetilnika, za konec pa je novinarka župana vprašala še, če meni, da si zasluži nov mandat in če razmišlja o tem, da bi se preselil v Izolo. Kar nekoliko nenavadno vprašanje, na katerega pa je župan odgovoril tako-le: “Ne vem še, ali bi se preselil v Izolo, se pa čutim Izola-na. Volivci me bodo presojali po opravljenem delu. Da imam hišo v Sv. Antonu, nisem nikoli skrival, še kje drugje imam kakšno nepremičnino. V Izoli preživim več časa kot marsikateri Izolan, le spat grem drugam. Izolo sem bil prisiljen zapustiti. Zdaj pa se čutim dolžnega vrniti nekaj temu mestu, v katerem imam naslov stalnega prebivališča od rojstva. Nisem ga dobil pred volitvami. V Izoli imam tudi odprt bančni račun, zemljo, ki jo obdelujem, čoln. Kar nekaj denarja pustim v tej občini. ” Intervju je, tudi zaradi tega zadnjega odgovora, dvignil kar veliko prahu in veliko občanov nas je povprašalo, če je to sploh skladno z zakonom. Ker tudi sami nismo strokovnjaki na tem področju, smo se obrnili na različne službe. Jasno je namreč, da za župana ali svetnika lahko kandidira le domačin, to pa, vsaj formalno, Igor Kolenc je. Nas pa je zanimala ravno ta formalnost. Vprašanje smo posredovali na Ministrstvo za notranje zadeve, kjer so nam odgovorili, da Zakon o lokalnih volitvah določa, da občani volilno pravico (pravico voliti in biti voljen) uresničujejo v občini, kjer imajo prijavljeno stalno prebivališče, kot to določa 5. člen zakona. Občani pa so, po Zakonu o lokalni samoupravi, tiste osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, in na tej podlagi, v tej občini, uresničujejo svojo volilno pravico (11. člen zakona). Ker smo to že vedeli, smo Ministrstvo dodatno zaprosili za mnenje o tem, ali je prijava stalnega prebivališča vezana na kraj dejanskega prebivanja. Odgovorili so tako-le: “Prekrškovni organ v zadevah (ne)prijave stalnega oz. začasnega prebivališča je Inšpektorat RS za notranje zadeve (IRSNZ), kar določa Zakon o prijavi prebivališča. IRSNZ lahko sicer začne postopek zoper domnevnega kršitelja po uradni dolžnosti, če kot prekrškovni organ zazna elemente prekrška, običajno pa prekrškovni postopek sproži na predlog upravičenega predlagatelja. Višina globe, ki jo določa ZPPreb (za fizično osebo, ki v predpisanem roku ne prijavi stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča, ter za fizično osebo, ki ne prijavi oziroma odjavi oziroma obnovi ali v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi oziroma obnovi začasnega prebivališča), je 400 eur. ” Zapisali so tudi, da so preverili na Inšpektoratu, kjer pa postopka zoper izolskega župana doslej niso vodili ter predlagali, da podobno vprašanje naslovimo tudi na izolsko Upravno enoto. M/mTOH/M' 3 SDS bo tako v Izoli, kot v prvem koprskem volilnem okraju nastopil s Silvanom Radinom, za SLS bo kandidirala Zdenka Cencič Kodba, za NSi pa Julija Humar. Za Državljansko listo bo kandidiral Marko Nared, za Zavezništvo Alenke Bratušek Aleksij Sokolič, za Zelene Slovenije, Danijela Bizjak, svojega kandidata v Izoli pa bo imela tudi Piratska stranka, to bo Rok Tišler. Kdo bo kandidiral za stranko Verjamem nam niso hoteli razkriti, brezuspešno pa smo prav tako trkali na vrata Stranke Mira Cerarja, SNS, Združene levice iz Zaresa. Slednji so se tudi odločili, da na teh volitvah ne bodo imeli svojih kandidatov. Predvideti kakršenkoli rezultat na teh volitvah je zelo težko in to vedo tako zmagovalci, kot tudi poraženci nedavnih volitev v evropski parlament. A že spodobna udeležba na volitvah bi za stranke, ne glede na izid, lahko pomenila uspeh, ki si ga trenutno morda niti ne nadejajo. am Z Upravne enote smo dobili enak odgovor, kot z Inšpektorata, torej da do dne 17.6.2014 Upravna enota Izola ni vodila nobenega postopka v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stalnega prebivališča izolskega župana. Tretji odstavek 3. člena Zakona o prijavi prebivališča pravi, da je “stalno prebivališče naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave”, drugi odstavek istega člena pa pravi, da je “prebivališče naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem prebiva. Za Republiko Slovenijo je to občina, naselje, ulica, hišna številka z dodatkom k hišni številki ter oznaka stanovanja”. Verjetno ni naša naloga, da bi ugotavljali, ali župan Igor Kolenc dejansko stalno prebiva, oziroma ima središče svojih življenskih interesov v Ulici Istrskega odreda v Izoli in ne na Svetem Antonu. To je naloga uradnikov, ki so za to tudi plačani, ter inštitucij, ki so za to zadolžene. Naša naloga je morda le ta, da na to opozorimo. AM Urbana oprema Svetilnik bo spet bolj zelene barve Pogovoti med predstavnico civilne iniciative, Nino Kleva, svetnikom Liste Izolani, Slavkom Samotorčanom in županom Igorjem Kolencem so le dali prve obetavne rezultate. Zdaj bo treba dogovorjeno še uresničiti. Po zboru krajanov, ki ga je krajevna skupnost Staro mesto organizirala v mesecu maju, se je vendarle začelo premikati. Izolani so jasno pokazali, da si urbane opreme v takšni obliki na si na Svetilniku ne želijo, glas pa jim je tokrat posodila Nina Kleva, predstavnica civilne iniciative, ki se je v tem času že dvakrat sestala z županom Igorjem Kolencem in dosegla kompromis, o katerem bo sama kaj povedala. - Imela si že dva pogovora z županom. Kaj ste se dogovorili? - Na prvem pogovoru je bil prisoten tudi Slavko Samotorčan, kot občinski svetnik, ki se je zavzemal za odstranitev urbane opreme in delovna skupina, za katero sem šele pred kratkim ugotovila, da je njen član tudi župan. No, na tem prvem sestanku nam je župan dejansko samo predstavil projekt. Predčasne volitve, referendum No, pa smo ga dali skozi, oziroma, bolje rečeno, so ga dali skozi. Pri tem mislim na tisto manjšino volivcev, ki se tega še udeležuje. Seveda je to naša pravica, da gremo voliti in da smo voljeni (dolžnost namreč ni več). Po referendumu so me nekoliko zbodli komentarji gospodične Irgl. Iz njenih besed je bilo razbrati, da še nismo zreli za demokracijo in, da smo ovce vsi tisti, ki pač nismo šli na referendum. Jaz nisem ovca. Sama sem se odločila, da na referendum ne grem, ker je sprejemanje zakonov delo poslancev, za kar so tudi zelo dobro plačani. Tako nepomembnih zakonov pa res ni potrebno dajati na referendum. Od sprejetja tega zakona 140.000 brezposelnih Slovencev ne bo prav nič imelo. Morda bo kdo dobil službo v arhivu, vendar pa bo za to moral imeti določen priimek ali pa bo moral biti ali »naš« ali »njihov«. Tudi na volitve v evropski parlament nisem šla. To pa zato, ker med kandidati nisem našla nikogar, komur bi zaupala in za katerega bi verjela, da bo res naredil kaj, da bomo vsi lepše in bolje živeli. Ne vem, zakaj se vodje nekaterih strank tako ponosno veselijo, da so zmagali na volitvah v evropski parlament. Če je to uspeh, da so uspeli prepričati manj kot četrtino volilnih upravičencev, da sploh gredo na volitve, potem res ne vem, kaj je neuspeh. Če bi bili količkaj pošteni, za kakršne se imajo, bi odstopili predsedniki vseh strank. Za predčasne volitve še ne vem, kaj bom. Nekoč sem tudi jaz, tako kot veliko državljanov, hodila redno na volitve, ker sem zaupala, da bodo poslanci delali v dobro nas vseh. Sedaj jih vedno bolj zanima le to, da bodo oni imeli dobro plačano službo, pa če bodo kaj dobrega naredili ali ne. Moralnih vrlin jih veliko sploh nimajo več. Tudi, ko so jim lumparije dokazane, ne odstopijo. Glede tega vsa čast Petru Vilfanu. Razmišljam, da bi zakon o poslancih morali spisati davkoplačevalci. Napisan bi moral biti tako, da bi lahko tudi poslancu, tako kot delavcu v gospodarstvu, prekinili pogodbo (ali kar pač že imajo poslanci), če lažejo ali delajo lumparije. Če bi delavec poneveril diplomo, bi mu direktor lahko takoj prekinil pogodbo o zaposlitvi, ker pač ne ustreza pogojem. Zelo me moti tudi diskriminatorno ravnanje države do nas, njenih državljanov in davkoplačevalcev. Tudi v primeru upravljalcev kopališč, ki za kopanje na kopališču zaračunavajo vstopnino. Plačila vstopnine bi morali biti oproščeni Izolani, saj tako ali drugače celo leto plačujemo različne storitve. Za ostale, ki niso iz naše občine, pa je prav, da jim zaračunavajo vstopnino. Da ne omenjam, kdo vse prihaja poleti na naše urejene in divje plaže. Nekateri za seboj puščajo tako svinjarijo, da bi jim bilo trebno kar dvojno zaračunati. Še posebej zato, ker največkrat želijo tudi ležati na kopališču, na pokošeni travi, na urejeni in čisti plaži. Bo že nekdo to uredil in plačal. Morje je res naše, od vseh, vendar mislim, da je tudi Slap Savica, pa morda še kateri drugi, tudi od vseh nas, pa moramo vseeno, plačati vstopnino, pa še WC-ja niso imeli oziroma je bil zaprt. To moje razmišljanje najbrž ne bo imelo vpliva na dogajanje, morda pa bo koga vzpodbudilo, da razmisli, koga bo volil na volitvah, če sploh. Vesna Hrovatin Nato smo se dogovorili še za drugi sestanek, na katerem sva bila samo jaz, kot predstavnica civilne iniciative, in župan kot predstavnik Občine. Na tem sestanku sem županu ponovno razložila, da si ljudje te urbane opreme na Svetilniku ne želijo, da se pa zavedajo, da bo treba priti do kompromisa. Težava je namreč v tem, da gre za projekt, ki je vezan na evropska sredstva, in Evropa je zelo stroga kar se tiče izvedbe projektov. - V primeru, da projekt ni izveden tako, kot je bilo začrtano, lahko tudi odvzamejo “podarjena” sredstva. - Ne samo to. Če ta denar ni porabljen namensko, je treba tudi plačati penalo. Zaradi tega smo naprimer prisiljeni sprejeti kompromis, da nove klopi ostanejo, a v nekoliko drugačni obliki. - Do kakšne rešitve pa ste prišli? - Na koncu pogajanj sva se dogovorila, da se odstranita dva kraka te nove poti na Svetilniku, ostane le ena potka, ki pa jo bo treba popraviti, torej da nima razmakov, da bo vkopana, da ne bo nobenih stopnic, z dodatno ozelenitvijo. Dogovorila pa sva se, da se odstranijo tudi tiste ovire, za katere ni čisto jasno, kateri je bil njihov namen. Skratka, da bi bila potka čim bolj neopazna, vse okoli pa bi še dodatno ozelenili. - Kaj pa klopi? - Klopi bodo dodatno zaoblili, dodatno dvignili naslone in dodali še ročaje. Lahko bi rekli, da se bodo nekoliko približali starim klopcam s tem, da se nekatere od teh starih klope vračajo, oziroma so se že vrnile. Fuži s tartufi namesto golaža Skupaj s turistično letos očitno prihaja tudi volilna sezona; kar je skupno obema je predvsem to, da mora biti mesto za to priložnost našminkano, urejeno in nasmejano. Ampak turistična sezona me v bistvu niti ne zanima preveč, volilna pa me iz leta v leto bolj, saj se človek nekako, potem ko ima otroke, z leti zave, da tudi za seboj puščaš nek svet, ki bo za zanamce dejansko takšen, kakršnega bomo naredili. Evropske volitve so z nizkim procentom udeležbe dvignile kar nekaj prahu, v smislu “če ne greš na volitve, si kriv za izbiro drugih”. Pa je res tako? Kar se zadnja leta dogaja, in to na vseh volilnih ravneh je, da veliko ljudi voli PROTI nekomu, ne več ZA tega in tega. Je v bistvu skoraj vseeno kdo je, samo da ni tisti, ki ga nočemo. Ali pa ne volimo sploh. Mislim, da bi morala biti na dnu volilnega lističa še ena opcija - NIKOGAR OD TEH. Če bi več kot 50% volilcev obkrožilo to, potem vsi kandidati odpadejo, in iščemo nove. In ja, v tem primeru bi bili potem ljudje dejansko sokrivi za odločitve, ker bi imeli možnost opredeliti se tudi na način, ki ne bi pomenil samo menjave nečesa, kar ne ustreza za nekaj, kar mogoče ravno tako ne bo, ampak tudi reči NE, NIČ OD TEGA NOČEM. Demokracija ne more obstajati samo vsake štiri leta približno mesec dni pred volitvami, in potem skupaj z slavnostnim šampanjcem tiho ponikniti v jaške kanalizacije. Ne more biti samo boj med opozicijo in pozicijo, ki se borita za večino, in med njima stoji nekaj posameznikov, ki dobijo veljavo samo takrat, kadar so jeziček na tehtnici odločanja, nikakor pa ne, kadar poskušajo biti glas razuma. Ponavadi demokracija potiho umre in je pozabljena pokopana na grobišču zgodovine takoj s sestavo koalicije, ki bo pač v vseh oblikah in formah vladala naslednja 3 leta in 11 mesecev. Do tistega slavnega meseca prej, ko se dvigne kot feniks iz pepela, do tistega meseca, ko padajo obljube in zagotovila, in se na vsakem vogalu kuha volilni golaž. Demokracija bi morala biti tudi to, da imaš pravico reči, da nočeš golaža ampak fuže s tartufi, in to ne samo na tak način, da golaža enostavno ne vzameš... Barbara Motoh - Ostanejo nam še ležalniki. - Župan pravi, da so se ljudje na te ležalnike že zelo navadili, kar sicer nisem opazila, saj me še vedno veliko ljudi ustavlja po cesti in me sprašuje, kdaj bo ta oprema odstranjena. No, osebno mislim, da tudi, če bi to hoteli storiti, to ne bi šlo kar tako, saj je tako vkopano v beton, da gre dejansko za objekt, oziroma plažni objekt sredi sprehajalne poti, če smo iskreni. No, ko smo že pri tem, moram priznati, da me zanima, kam bodo zdaj postavili kontejnerje, ki so bili do sedaj ravno tam. Ker dejstvo je, da nekje kontejnerji morajo biti. - Torej praviš, da se na ležalnike in klopi moramo navaditi? - Ja, vsaj nekaj let, zato ker gre za evropski projekt in evropski denar in če že drugi ne bodo dovolj gospodarni z našim denarjem je prav, da smo vsaj mi. - Zaenkrat govoriš o obljubah. Kakšen je naslednji uradni korak? - Naslednji korak je pisno obvestilo o datumu odstranitve, ki naj bi ga dobili v petek. Kdaj točno bodo to odstranili še ne vem, ker je župan povedal, da se mora o tem posvetovati s tehnično službo, a vsekakor govorimo o doglednem času. Mislim, da bi to morali dokončati vsaj v juliju. - Si zadovoljna s kompromisom? - Zadovoljna sem v toliko, da smo nekaj vendarle dosegli tudi z dialogom, ne da bi se bilo treba poslužiti hujših načinov izražanja volje, naprimer referenduma. Zadovoljna pa sem tudi, da smo se izognili še večji premoženjski škodi. V vsem ostalem pa si še vedno delim mnenje z Izolani, da si nič od tega, kar so nam postavili, si nismo želeli in bi najraje vide- li, da bi vse izginilo. Na žalost pa se je spet zgodilo, da se je moral mali človek v dialogu z oblastjo izkazati, kot tisti bolj razumen, saj bi se lahko zgodilo, da bi Občina imela zaradi tega res veliko gmotno škodo. No, zares zadovoljna pa le ne morem biti. - Pa bi res šla do konca, tudi z referendumom? - Vsekakor. Mislim, da tega si- cer tudi na Občini ne bi pričakovali, saj gre za dokaj zapleten postopek, ampak kot pravnica se teh postopkov pač ne bojim. Ja, nekaj več bi morala delati, ampak ne gre za nič kaj posebnega. Gre vendarle za postopek, ki so ga že v marsikateri Občini izpeljali in bi ga, po potrebi, tudi v Izoli. am A ■HA &UNKA S-P Aleš RazdUfn PREJ X ,X POTEM (olj »J z\ Wmill^ sJlši, SM iptl lljžS^ IliOBRAVILCL ^ lOJBRtlil nIb POZOR TOČO M POTEM Jr V PROSTORIH AVTONAVI CENTER, Polje 9d, Izola 6310 Vsak od nas je čustveno vezan na svojega jeklenega konjička. Zato smo pravi naslov, da mu hitro, ugodno in s srcem vrnemo lepši izgled. PONUJAMO VAM Poliranje vozil ( s profesionalnimi 3M proizvodi) Globinsko čiščenje Popravilo UDRTIN po toči,in druge manjše poškodbe brez barvanja in lakiranja. Ličarske in kleparske usluge Priprava vozila za prodajo in ostalo po vaših željah... ----------------------------------------- Ljudje in živali------------ Lovci divjadi ne moremo kar privezati Je čas setve in je čas žetve oziroma pobiranja plodov narave. Toda, marsikateri istrski kmet potoži, da bo pobral manj kot je predvideval, saj so njegovo njivo, polje, travnik, sadovnjak, oljčnik in celo mlade trte, obiskale divje živali in mu pobrale pridelek. V Sloveniji največ škode povzročajo divji prašiči in tako je tudi v slovenski Istri, kjer vsake toliko kakšnemu kmetu dobesedno preorjejo njivo s krompirjem ali koruzno polje. Željko Milunovič je bil nekaj časa starešina izolske lovske družine, zdaj pa opravlja funkcijo lovskega čuvaja in je, seveda, dobro seznanjeni s težavami, ki jih kmetom povzroča divjad, pa tudi obratno. - Največ škode v slovenskem kmetijstvu, od divjih živali, povzročajo divji prašiči. Je tako tudi v Istri? - Pri nas ni nič drugače, razlogov pa je več. Med drugim tudi ta, da so pri nas vremenski pogoji takšni, da samice kotijo dvakrat in ne le enkrat letno. Poleg tega so do nedavnega imele mladiče svinje starejše od leto dni, zdaj pa opažamo, da imajo mlade tudi že mlajše, tako-imenovane laščakinje in zato se je populacija tako razširila. Tudi zato je država zelo spremenila uredbe glede izlova, saj je lov na divjega prašiča odprt celo leto in celo ponoči, kar je država s posebno uredbo odobrila vsem lovskim družinam v slovenski Istri. Izjema je vodeča svinja z mladiči, ki je ne smemo odvzemati iz narave do 1. julija. In prav zato je narejene toliko škode, saj svinje valijo tam koncem aprila, začetek maja in ker ima tudi do sedem, celo osem mladičev, hodi z njimi iskat hrano in tako nastane problem. Mladiči do 5 kilogramov so nelovni, samica je do 1. julija ne-lovna in zato je toliko več škode na njivah, poljih in travnikih. - Menda so divji prašiči še posebna nadloga, ker ne jedo toliko kolikor potrebujejo ampak razrijejo njive vsevprek. - Ni čisto tako. Recimo, ko svinja pripelje svoje mladiče na krompirjevo njivo, ona ne ve, koliko bodo mladiči pojedli in zato izkoplje več krompirja kot ga v resnici potrebujejo. Ko pride v njivo par velikih prašičev in še kup mladičev, potem tam nastane katastrofa. Res pa je tudi, da ljudje naredijo premalo za zaščito svojih pridelkov. Dober gospodar zagradi njivo, postavi kakšna svetila, strašila in podobne odganjalce, posebej pa je to pomembno, kjer so njive ob robu gozda, ki je naravno domovanje divjih živali. In če tam posadiš krompir pa ti ga prašiči razrijejo in nato tudi naslednje leto, potem menda ja ne boš sadil krompirja tudi tretjič, ampak boš posadil kaj drugega ali njivo ogradil. Mi divjih živali ne moremo zvezati, da ne bodo delale škode. Tudi živali imajo pravico živeti. Res pa je, da opažamo vedno več postavljenih električnih pastirjev in ograj in tudi odmik njiv od gozda je že opazen. - Kako je s povračilom škode, ki jo povzroči divjad? - Če pride do škode, ki jo povzročijo divje živali se mora lastnik pisno obrniti na lovsko družino, ki pokriva tisto območje. V roku treh dni mora poslati opis škode, povzročitelja, številko parcele, kjer je škoda nastala in potem v roku treh dni pride na ogled naša komisija. Višino odškodnine pa si lahko vsak ogleda na internetu, kjer je objavljena regulativa s posebno tabelo in tam si hitro lahko izračuna, za kakšno vrednost škode gre. Če so škode majhne to plača lovska družina, država pa je, glede odškodnin, zelo restriktivna. Če ugotovijo, da nisi ničesar naredil za zaščito pridelka, potem težko pričakuješ, da ti bo nekdo drugi poravnal škodo. Zavarovanja proti škodi, ki jo povzroči divjad, je zelo malo saj je zavarovalnina previsoka. - Kmetje radi rečejo, da je premajhen odstrel. . Mi nimamo odstrela ampak odvzem iz narave. Lovci ne streljamo ampak delamo po nekem planu odvzema iz narave, ki nastane po treh kriterijih: če gre za nevarnost za ljudi, če gre za odvzem po letnem načrtu ali sanitarni odstrel, kar pomeni, da je žival bolna, ranjena ali kaj podobnega. Izlov torej lahko opravljamo le po planu. Letno, na-primer, imamo izolski lovci, po letnem planu, ki ga pripravi oziroma odobri država, na našem območju planiran odvzem sedemdeset osebkov srnjadi. Če vidimo, da je škoda na nekem območju povečana lahko zaprosimo državo za povečan izlov. Seveda pa pri vseh živalih to ni mogoče. Zadnje čase namreč prijavljajo ljudje škodo na sadnem drevju, ki jo povzročajo ptice, vendar je treba vedeti, da šoja ni več lovna celo leto, kot nekoč, kosi, ki prav tako lahko delajo škodo v sadovnjaku, sploh niso lovni in tako naprej. - Divjih prašičev in srnjadi je veliko, kaj pa male živali? - Zadnje čase je spet več zajcev, saj se je zelo zmanjšala uporaba nevarnih fitosanitarnih sredstev in je vse več ekološkega kmetovanja. Fazan pa je problem, ker ni več veliko žitaric in nima fazan niti hrane niti prostora za bivališče. Tudi ptice povzročajo škodo - Kmetje pravijo, da so problem tudi večje ptice, ki izganjajo manjše, recimo sinice, ščinkavce, vrabce, ki so pomembni kot uničevalci malega mrčesa, ki sicer napada sadno drevje. - Tukaj imamo problem zakonodaje. Naprimer, izlov šoje je bil nekoč dovoljen celo leto, zdaj pa je omejen z lovnimi dobami. In tako se zgodi, da šoje ne smeš loviti, ona pa hodi v gnezda malih ptic in tam uničuje zarod. Zdaj prihajajo tudi vrane ampak tudi lov na vrane je omejen z lovnimi dobami. Tudi sraka je zaščitena, ko vali. Skratka, narava se trudi obdržati ravnovesje ampak ljudje jo pri tem najbolj oviramo. - Poseben problem so klateški psi. - To je res velik problem. Ljudje ponoči spustijo pse in ti preganjajo živali tudi iz gozda, zato je divjad prestrašena in beži tudi na področja, kamor sicer ne bi šla. Kot lovski čuvaj opozarjam ljudi, naj ne spuščajo psov pa tudi mačk kar tako. Imajo jih ob barakah pri njivi, zvečer pa jih spustijo, da bodo varovali njihovo njivo, v resnici pa preganjajo divjad. Naj povem, da je kazen za prvi tak prekršek 400 Eurov, vsak naslednji pa še bistveno več. In tudi mačke niso tako nenevarne, kot bi kdo mislil. Tiste, ki živijo v hišah že, toda ljudje jih imajo tudi na njivah in tisto niso več domače mačke, saj gredo celo nad fazanja jajca in zajčja gnezda. Tudi za takšne mačke je predvidena kazen. - Divjadi smo s cestami presekali njene poti. - Divjad ima takoimenovane steči-ne, to so ustaljene poti po katerih hodi in tam bi bilo treba narediti podhode ali nadhode, ne pa tam kamor pade. Problem so tudi številne barake ob katerih so ti psi in mačke, tako da divjad dejansko Ko pride še žlahta MATODK/M' 7 Naša prva “Hall of farne” V soboto, 21. junija bodo v Muzeju Parenzana, kot uvod v Noč muzejev, odprli razstavo fotografij in opisov dosežkov izolskih športnikov. Odprtje “sobe slavnih” bo ob 18.00 uri, že zdaj pa se zdi, da bo izbor deležen številnih pripomb strokovne javnosti, ki v sam projekt ni bila vključena. “Ko smo lani prevzemali muzej, smo v programskih izhodiščih zastavili širitev muzejske ponudbe na tiste vsebine, ki domačim in tujim obiskovalcem pomagajo bolje spoznavati specifike Izole", je ob bok ureditve takoimenovane “sobe slavnih” zapisal Srečko Gombač iz društva Histrion. "Posebej je bil pri tem izpostavljen fenomen izolskega športa, ki je po nekih čudnih naključjih postal eden najpomembnejših ambasadorjev izolske drugačnosti. Zato smo začeli zbirati gradiva s tega področja in srečo smo imeli, ker nam je Dragan Sinožič pred nekaj meseci prijazno odstopil bogato gradivo iz njegove zasebne zbirke o izolskem športu. Gradivo smo obdelali in dopolnili, ga primemo razvrstili in prevedli še v italijanski, angleški in nemški jezik. Skupaj tako v muzeju nastaja trajna razstava, ki bo pomagala graditi našo samozavest in ponesti dobro ime Izole tudi drugam. - Kakšna je razlika med lovnim in nelovnim območjem? - Ti dve območji sta razdeljeni z zakonom. Nelovno je vsako območje komunikacij, okolica hiš (za kroglo 50 in za šibro 100 m) pa tudi vsaka ograjena njiva v katero ne more vstopiti divjad. Če pa divjad vstopi v tako ograjeno območje, potem po zakonu, lahko vstopimo tudi mi. - Ima kdo v Izoli doma kakšno divjo žival? - Po zakonu je ne sme imeti. Če izvemo takoj ukrepamo. Srnjad ali prašiči štejejo zraven, razen če imaš potrdilo o izvoru, sicer je to kaznivo dejanje, ker imaš žival, ki je last države. Poleg tega pa je srnjad obi-ralna in ne pašna žival, zato je ne moreš krmiti kot koze ali govedo. Dragana Sinožiča, idejnega avtorja, smo povprašal, kako se je sploh rojeval ta zanimiv projekt. - Lani smo v društvu italijanske narodnosti Dante Alighieri počastili 85 letnico zlate olimpijske medalje izolskega četverca. Že pred tem sem zbiral različna gradiva, od fotografij do razglednic in arhivskega gradiva o izolskih športnikih in tako se mi je nabrala kar lepa zaloga teh ma-teralov, ki sem jih zbral za video predstavitev ob letošnji podelitvi priznanj najboljšim izolskim športnikom v lanskem letu. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■» - Koliko lovcev je v izolski lovski družini? - Trenutno nas je 45, od tega kakšnih trideset aktivnih. Zaenkrat izpolnjujemo plan izlova, ki nam ga določi država. Recimo, letno odvzamemo med 30 do 40 divjih prašičev. Seveda pa imamo problem, ker mejimo na Lovsko družino Šmarje, kjer je veliko divjadi in potem se dogaja, da pride divjad od tam “na izlet” na naše območje, tukaj naredi škodo in se vrne nazaj v njeno okolje. Tudi zato je škode pri nas več kot bi je bilo sicer. - Pravica do lova je določena s koncesijsko pogodbo. - Država nam daje tudi točen plan odvzema iz narave in druge naloge, ki so vezane na ohranjanje naravnega ravnovesja. Če tega plana ne izpolnimo nam država koncesijo lahko odvzame in jo da drugemu. Nadzira nas ministrstvo za kmetijstvo, Zavod za gozdove pa tudi zavarovalnica. Lovstvo danes pač ni več tisto, kot je bilo včasih: dobra družba, Šilce žganja, pogon in lovska veselica. Vsega tega je danes malo ali nič. Lovstvo je predvsem odgovorna predanost naravi in vsemu kar je povezano z njo. Mef Zahvaljujoč tej predstavitvi, internetu in Valterju Pohlenu, ki je sicer Izolan a živi v Modeni, se je tega gradiva zbralo res veliko in tako se je rodila ideja, da bi enega od prostorov muzeja Parencana spremenili v prostor, kjer bi predstavili najuspešnejše izolske športnike tega in prejšnjega stoletja. Župan je bil za, Srečko Gombač tudi in tako je nastala ta postavitev. - Uspešnih športnikov ni manjkalo. - Izola ima pet olimpijskih medalj, kopico svetovnih, evropskih, mediteranskih in državnih prvakov, imamo kar 14 udeležencev olimpijskih iger od leta 1928 do iger v Londonu. - Kaj nobena inštitucija v občini nima zbranega tega gradiva? - Žal ne. Starejše podatke sem zbiral s pomočjo še živih akterjev in iz raznih knjig, novejše pa sem iskal po posameznih klubih. Butinar mi je pomagal pri veslačih Arga, Matija Gorjan pri jadralcih Burje, Erik Tul in Vasilij Žbogar s svojim arhivom in tako naprej. Pri pridobivanju podatkov iz predvojnega časa je pomembno pomagal Emilio Fe-lluga, ki je Amini Dudine, ki vodi društvo, pomagal s svojo bogato zbirko podatkov. - Po kakšnih kriterijih ste se ravnali ob postavitvi te “sobe slavnih"? - Izbrali smo samo nosilce medalj z največjih mednarodnih tekmovanj pa še v tem primeru jih je ostalo veliko. Če bi uvrstili tudi državne prvake bi potrebovali trikrat večjo sobo. - Pa vendar se bo zgodilo, da v “sobi slavnih ne bo, naprimer, Andreja Jereba ali pa državnih reprezentantov, Tončija Žlogarja, Mitje Gasparinija, najuspešnejših pingponkašic, balinarjev, mini-moto voznika Medoša in še koga. - Žal smo se morali odločiti za nek kriterij in izbrali smo tega, ki je gotovo krivičen do nekaterih vrhunskih športnikov. Morda pa bodo morali kaj podobnega narediti tisti, ki v Izoli skrbijo za šport in ne nek bivši politik in direktor, ki je to storil zato, ker mu je žal, da bi ostali brez športne zgodovine. - Kdo prevladuje? - Veslači in jadralci. Kriterij je bil tudi, da morajo biti športniki Izola-ni ali pa morajo prinesti medalje v izolski klub. Verjetno bo kar nekj pripomb na račun Nina Benvenuti-ja, ki je medalje sicer prinesel v Trst a je Izolan, brat in sestra Pletikos pa nista Izolana a sta medalje prinesla v Burjo, Mara Turin pa v JK Izola itd. - Tudi NK Belvedur s svojo evropsko avanturo ni prišel v izbor. - Pač, niso bili evropski prvaki, kar bi bilo fino, saj sem bil tudi jaz nekaj časa predsednik kluba. - Koliko fotografij zanih športnikov bo torej viselo v “sobi slavnih”? - Mislim, da vsega skupaj 24 tistih, ki so v Izolo prinesli medalje, ter 14 udeležencev olimpijskih iger. - Bo ta del Parencane zanimiv tudi za tujce? - Upam da je, saj bomo fotografije opremili z vsemi podatki. Sicer pa upam, da se bo muzej prej ali slej preselil v občinsko stavbo na Velikem trgu, ki je gotovo najbolj reprezentativen protokolarni objekt, kot narejen za tako razstavo. Mef Konec sezone 13/14 Končno 5. mesto članskega moštva in le točka premalo za ponovitev lanskega tretjega mesta je dosežek in končni izkupiček naše ekipe v letošnji sezoni. A rezultat na igrišču je le del uspeha letošnje sezone... Kljub negotovi ekipi in odhodu velikega števila igralcev na začetku sezone, je klub uspel formirati ekipo in z novim trenerjem ter nekaj dodanimi igralci uspel sestaviti moštvo. Moštvo, ki je že v prvem delu sezone nakazalo, da ima kvaliteto. V nadaljevanju sezone in ob priključku še nekaj izkušenih igralcev pa se je Izola neprestano gibala pod vrhom lestvice. Še več, kljub na papirju slabši ekipi od lanske in na presenečenje nekaterih skeptikov je letošnje moštvo doseglo točko več (40), kot lanska ekipa (39), kar je dokaz, da je ekipa usklajena in lahko z dobrim delom doseže še večje rezultate. Lahko bi naredili analizo in statistiko posameznih igralcev in se spuščali v podrobnosti, a bomo to tokrat izpustili. Fantje so na igrišču delovali kot kolektiv in ne kot posamezniki. Tako na igrišču, izven njega in v sodelovanju z mladinci in kadeti so skozi vso sezono delovali kot ekipa in ravno ti skupni dobri odnosi so plod letošnjih rezultatov. Samo sodelovanje med moštvoma mlajših kategorij in člani, ki so bodrili eni druge, je povezalo vse v klubu do te mere, da nam je letos uspel izjemen dosežek glede na negotovosti s katerimi se je klub ukvarjal na začetku leta. Posebne čestitke vseeno grej o Mateju Peroši, ki je s skupnimi 16. goli drugi strelec lige in naj-bolšji strelec kluba, po mnenju gledalcev pa tudi izolski igralec leta. Občinstvo mu je od skupno 160 glasov v anketi namenilo 40 glasov (24%). Čestitke Peroši! V novi anketi lahko tudi sami podate oceno sezoni 13/14. Anketa se nahaja na spletni strani MNK Izola. Klub in igralce sedaj čaka nekaj dni počitka, pred koncem poletja pa zbor pred novo sezono, ki bo v vseh pogledih drugačna. V prvi vrsti se spremeni sam sistem tekmovanja, saj bo po novem 3.liga razdeljena na 4 divizije. Poleg tega je za klub nov izziv igranje in formiranje mlajših ekip v l.ligi. Nekaj izhodnih igralcev mladinske ekipe se bo predvidoma pridružilo članskem moštu. O ekipi in ambicijah v naslednji sezoni je verjetno prezgodaj govoriti, a bi slednje ob spremenjenem tekmovalnem sistemu morale zrasti vsaj za stopnico višje. Pustimo času čas... Lep dosežek izolskih U-ll na turnirju Topolino v dolini Aoste Od 12. jo 15. junija se je v dolini Aoste odvijal 3. nogometni turnir Topolino (Miki Miška), sponzorja Walt Disney za otroke od letnika 1999 do 2006. Naš klub je predstavljala ekipa U-ll, ki je dosegla odlično 2. mesto. Če je v letu 2013 bilo udeleženih okoli 180 ekip z več kot 2.000 udeleženci in preko 600 odigranimi tekmami, je letošnja izvedba postregla z udeležbo okoli 220 ekip z več kot 3.200 udeleženci in preko 850 tekmami. Turnir se šteje za naj večjega v svoji kategoriji, organiziran je v 27-ih občinah doline Aosta v sodelovanju z 18 nogometnimi društvi na več kot 60-ih kampih. Z organizacijskega pogleda gre za ogromen in zahteven projekt. V izvedbi 2014 je sodelovalo 9 mednarodnih nogometnih zvez (poleg Italije (212 ekip) še Portugalska (1), Francija (1), Finska (1), Rusija (1), Madžarska (1), Malta (1), Bosna in Hercegovina (1) in Slovenija (1)). Italijanski nogomet so zastopale regije: Valle d’Aosta (82 ekip), Venezia (3), Toskana (8), Piemont (66), Lombardija (24), Liguria (24) in Emilia Romagna (5). Starostne skupine so sestavljali Juniorji 1999 (15 ekip), Juniorji 2000 (7), Začetniki 2001 (24), Začetniki 2002 (29), Otroci 2003 (44), Otroci 2004 (38), Otroci 2005 (36) in »Mali prijatelji« 2006/2007 (28). Najštevilčnejša je bila starostna skupina 2003, v kateri je nastopala ekipa MNK Izola (U-ll/A). Turnir poteka po italijanskih nogometnih pravilih, ki se razlikujejo od naših, zato je bila potrebna predpriprava na turnir, ki smo jo opravili z odliko, saj na turnirju ni bilo nobenih nesporazumov glede pravil. Tri krožni sistem turnirja poteka 3 dni, vsak krog je izjemno pomemben za napredovanje v kakovostnejšo skupino, zato ni nobenega taktiziranja in moštva igrajo na vso moč. Poleg telesne priprave je pomembna tudi taktična priprava. MNK Izola je nastopala v zasedbi naslednjih fantov: Rok Bržan, Ajdin Halkič, Marko Vukelič, Alen Čauševič, Jan Teo Poredoš Štumpf, Tadej Lacič, Nemanja Gavrič, Tjaš Begič in Jan Tomi-šič. Fantje so pokazali timski pristop in zasedli odlično 2. mesto med 41 ekipami in turnir končali kot edina neporažena ekipa, zabeležili so 6 zmag in 3 nedoločene rezultate. MNK Izola je bila s tem dosežkom izpostavljena pred polnimi tribunami na zaključni prireditvi, kot edino moštvo brez poraza. Rezultatsko smo pokazali športni pristop in igrali zavzeto, glede na težavnost nasprotnikov, pri tem ni mogoče posebej izpostaviti nobenega od fantov, igral je moštveni duh. Na koncu ni za pozabiti, da smo premagovali ekipe nogometnih šol AC Milana (CBS Torino), ostali neporaženi od nogometnih šol FC Interja (SSD Calcio Marano) in Genoa CFC (Busca Calcio), Ju-ventus Academy (Evancon), kot tudi druge, dobro organizirane in kvalitetne nogometne šole. tedmoB Maks Vrščaj postal evropski podprvak V Splitu je Slovenija dobila novo kolajno iz evropskih članskih prvenstev, tokrat iz jadranja, ki jo je Sloveniji prijadral Črnomeljčan Maks Vrščaj v razredu laser radial moški. Tokratno odprto prvenstvo stare celine je v celoti zaznamoval zelo šibak veter, ki je organizatorjem onemogočil izpeljavo vseh predvidenih plovov. Ostali Slovenci žal niso bili med najboljšimi. 19 letni Maks Vrščaj je Sloveniji prijadral srebrno odličje iz evropskih članskih prvenstev v jadranju. Prvenstvo je Maks odlično začel, prevzel vodstvo po prvem tekmovalnem dnevu, drugi dan se s slabšo uvrstitvijo nekoliko oddaljil od najboljših, a že tretji tekmovalni dan nadoknadil napako iz prejšnjega dne ter se povzpel na 2. mesto. Četrti, peti ter današnji zadnji dan pa zaradi pomanjkanja vetra jadralci niso uspeli odjadrati nobenega plova, tako da so rezultati ostali enaki. Kdo je kriv za travo? Že nekaj časa se govori o tem, da nova umetno travnata površina na izolskem mestnem stadionu ni takšna, kot bi lahko bila. Kriv naj bi bil namakalni sistem, oziroma to, da ga ni. V razredu laser radial moški je tekmoval tudi Izolan Marko Radman, ki je prvenstvo zaključil na 19. mestu. Prvak je postal Poljak Martin Rudatvski, bronasto odličje pa si je prijadral Britanec Jon Emmett. V ženskem olimpijskem enosedu laser radial je slavila Nemka Svenja Weger pred domačinko Tino Mihelič in Britanko Chloe Martin. V zlato skupino se je uvrstila tudi Slovenka Kim Pletikos, ki je na koncu prvenstvo končala na 41. mestu. Po odhodu Vasilija Žbogarja iz olimpijskega razreda laser standard Slovenci še nismo dobili tako uspešnega naslednika. Nihče od slovenskih predstavnikov se namreč ni uspel uvrstiti v zlato skupino, torej v najboljšo tretjino. Še najboljše se je odrezal Nik Pletikos, ki je prvenstvo zaključil na 72. mestu. V bronasti skupini so jadrali preostali naši predstavniki. 96. je končal Uroš Kraševac, mesto za njim Žan Luka Zelko, 128. pa je bil Klas Kaligarič. Zmagal je domačin Tonči Stipano-vič pred Nizozemcem Rutgerjem Van Schaardenburgom in Britancem Nickom Thompsonom. Eurofest vse bližji Le še dva tedna nas ločita od največje izolske športne prireditve. Tokratni 22. Eurofest - trajal bo od 1. do 6. julija, bo številčnejši kot v zadnjih letih, saj je prijavljenih 160 ekip iz 18 evropskih in azijskih držav. Organizator še sprejema prijave za tekmovanje v rokometu na mivki, ki bo v Simonovem zalivu, dobrodošli pa so tudi prostovoljci (vodiči, časomeril-ci...) in ljubitelji novinarstva (izdelava reportaž, intervjujev...). Prijave sprejemajo na info@eurofest.si fcBsraaa Kickboxing kamp Izola Po lanskoletni uspešni premieri, bo Izola med 25. in 28. junijem ponovno gostila Kickboxing kamp Izola. Kamp v organizaciji Kickboxing zveze Slovenije pod vodstvom vrhunskih domačih in tujih trenerjev združuje vse profile ljubiteljev te športne panoge. Predstavlja pa tudi eno od pomembnih etap priprav slovenske kickboxing reprezentance, ki jo sestavljajo tudi štirje člani KiT Izola, na letošnje evropsko prvenstvo novembra v Mariboru. Izolan Rajko Hrvat, sicer lahki veslač, je minulo nedeljo na 59. Mednarodni regati Bled 2014, zmagal med skifisti. Dan prej, v soboto pa je v odsotnosti Luke Špika, ki se na startu zaradi bolečin ni pojavil tudi ne v nedeljo pa je Rajko zasedel 2 mesto, tik za sicer težkim veslačem, Gašperjem Fištrevcem. Naučimo študente veslati V mesecu maju je Kajak kanu klubu Žusterna pričel izvajati projekt »Naučimo študente veslati«, ki sta ga podprli Fundacija za šport Slovenije in Športna zveza Koper, kot naravi in človeku prijazno športno panogo. Otvoritvene predstavitve projekta dne 20.5.2014 se je v sodelovanju ŠOUPa Koper udeležilo večje število študentov Univerze na primorskem, ki so se tudi preizkusili v veslanju kajakov. Projekt predvideva, da se bodo študentje vključili v tedenske tečaje veslanja v kajakih in kanujih in ob zaključku prejeli potrdilo po sistemu Euro Paddle Pass. Tečaje bodo klubski učitelji izvajali celo poletje, zaključek pa bo izveden v okviru Dnevov odprtih vrat koprskega športa, ki ga izvaja Športna zveza Koper v mesecu oktobru. Ob tem projektu v klubu izvajajo še druge aktivnosti: medgeneracijski projekt učenja veslanja v kajaku za starejše občane šolo kajaka za naj mlajše in z Društvom prijateljev mladine Koper »Športno kreativne tedne ob morju za mlade«. Sonja Poljšak, Na zboru krajanov ob postavitvi Urbane opreme na Svetilniku je bilo, med mnogimi nepovezanimi komentarji, slišati tudi takšnega: “Kmalu bomo vsi reveži in vi ste na najboljšo njivo v mestu postavili umetno travo!”. Komentar seveda ni bil povezan s Svetilnikom, ampak nekdo je hotel le povedati, da se s pol milijona evrov težkim projektom postavitve umetne trave na mestni stadion pač ne strinja. To ni prvi tovrstni komentar, ki je našel pot do uredništva. Teh je bilo že kar nekaj, prišli so iz različnih virov in skupno jim je to, da kažejo s prstom na izvedbo del postavitve umetne trave. O tem, če je umetna trava dobra ali slaba pač ne moremo soditi in po besedah strokovnjakov, je izolski nogomet s to investicijo kar veliko pridobil, če ne drugegavsaj to, da mladi nogometaši zdaj lahko na velikem nogometnem igrišču tudi trenirajo, in ne le, da na njem igrajo uradne tekme. Ampak zdi se, kot da gre za še eno izgubljeno priložnost: tako, kot bi lahko bila ideja dobra, je menda bila izvedba površna. Umetna trava, ki jo je izvajalec del postavil, je menda vrhunska, ampak tako, kot je bila postavljena v Izoli, pa predstavlja le nevarnost za mlade igralce. Izvajalec, podjetje Fit šport, je namreč umaknil že obstoječi namakalni sistem, ker menda ni bil uporaben za novo travo, a ni postavil novega. Zaradi tega se trava toliko bolj segreva in prihaja do večjega trenja, kar se še kako pozna na koži v primerih, ko se igralec vrže v drseči start, ali pa ob padcih, ko s kožo podrgne po umetni površini. Kar nekaj pripomb pa je bilo slišati tudi na granulat, s katerim je posipano igrišče. Škoda, saj bi mesto, kot je Izola, lahko še kako izkoristilo ugodno geografsko lego in turistične kapacitete za zimske priprave različnih nogometnih društev, še posebej, če bi stadion razpolagal še z razsvetljavo. A to je že druga zgodba. am predsednica Športne zveze Koper Slovenski nogometni kamp tudi v Izoli Slovenia kamp 2014 je velik nogometni kamp, ki se bo v času največje nogometne vročice leta, svetovnim nogometnim prvenstvom v Braziliji, odvijal v 19 slovenskih mestih naenkrat. Kamp bo trajal pet dni, od 7-11 julija, v tem času pa bodo otroci, poleg nogometnih skrivnosti, okolju prilagojenih animacij in privajanja na skupinsko delo, spoznavali tudi države udeleženke letošnjega svetovnega prvenstva. Čas kampa je s tem namenom organiziran v terminu, ko se bodo idoli otrok borili za naslov najboljšega na svetu. Na z nogometom povezan način bodo na kampih preko animacij spoznavali značilnosti posamezne države udeleženke in jih primerjali z našo Slovenijo. V Izoli bosta predstavljeni Mehika in Grčija. Izolski kamp bo vodil Fabio Lovrečič, trener U-15 MNK Izola v 1. ligi U15 zahod in istočasno Strokovni vodja »Mladinske nogometne šole MNK Izola«. Prijave pa so možne na spletni strani http://s-kamp.si iVf%\T)R\Č 10 --------------------------------------------- Kultura 19.6. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev društva HIPOKAMPUS V predstavitvi bodo udeleženci bodo spoznali koncept in idejo zasnove društva, njegove cilje, vrednote, interese in aktivnosti, s katerimi želijo na inovativen način prispevati k dodatnemu razvoju humanitarne dejavnosti na Obali, dvigu intelektualnega nivoja posameznikov v družbi ter h kakovostnejšemu in aktivnejšemu življenju mladih, vse to v sodelovanju s ključnimi lokalnimi ustanovami in subjekti na področjih izobraževanja, sociale, zdravstva, športa, kulture, glasbe, zabave in podjetništva. Srečanje bodo vodili Tina Lenardič, Erika Skrlič in Denis Čatič 20.00 Kulturni dom Izola Plesna produkcija KD Erato NESKONČNI MOMENT Plesalke preko različnih koreografij uprizarjajo neskončni moment, cikličnost življenja in neskončni povratek novega. 20.6. petek 19.00 Palača Manzioli Izola delavnica o izolski zgodovini ZAPUSTIL VAS BOM Z NASMEHOM Istra in svet v času velike vojne 1914-1918. Zgodovinska dejstva o dogajanju bo podal Silvano Sau, glasbena skupina Vruja, pa bo izvajala ljudsko in popularno glasbo iz omenjenega obdobja. 21.00 Lonka Izola Koncert PIHALNI ORKESTER IZOLA & ENZO HROVATIN 21.6. sobota od 17.00 dalje Korte Praznovanje Solsticija, kresni večer Lovski pevski zbor, Rogisti, Ženski pevski zbor, učenci podružnične OS V. Šmuc ob 21.00 - ORANGE JUICE, zabava s plesom 19.00 Galerija Insula, Maziolijeva palača in Plač Izolanov Izola Odprtje skupinske razstave IZ(S)OLA VIZ(S)UAL(E) A.D. 20 14. Razstavni projekt, ki v široko zastavljenem krogu »izolske skupine" predstavlja dela skoraj dveh ducatov likovnih ustvarjalcev je vsekakor pokazatelj bogate aktivnosti na tem področju, Izola, ki seveda ni zaprt prostor, ampak sodobno „živa struktura" v kateri aktualno poteka kulturno dogajanje v povezavi z bližnjo in daljno okolico, ima nedvomno dolgo tradicijo likovnega dogajanja. Privlačnost obalnega prostora je v preteklih desetletjih, kar nekaj pomembnih slovenskih, pa tudi tujih likovnih umetnikov, pripeljala prav v Izolo, kjer so v daljših ali krajših obdobjih izvajali svoje poslanstvo. Tako tudi pričujoča razstava kot nekakšno zrcalo razkriva širok spekter umetnikov, ki so ustvarjalno aktualno ujeti v naš prostor. (POLETNE MUZEJSKE NOČ] 22.6. nedelja 10.00 park Pietro Coppo Izola Moški pevski zbor, koncert »Pojemo za vse ljudi« 21.30 Manziolijev trg Izola Ob 20 obletnici Primorskega poletnega festivala v sodelovanju z Gledališčem Koper, vabimo na brezplačen ogled predstave AldoNicolai PAROLE, PAROLE Igrajo: Igor Štamulak, Lara Jankovič, Rok Matek / Režija: Jaka Ivanc Parole, parole je komedija o nenavadnih premenah sovraštva in ljubezni, v kateri si samoljubna in nesrečno poročena tovarnarjeva žena Eva prizadeva vzpostaviti ljubezensko zvezo z moškim, Brunom, ki ga potisne najprej v ječo in nato v norišnico le zato, da sama sebi reši kožo. 24.6. ponedeljek, 19.00 Kulturni dom Izola plesno društvo BALERIMA Letna produkcija 24.6. torek 21.00 Arrigoni Izola NAJBOUŠA LETA V ARRIGONIJU MEFf&NOB,ŽePz KOMBINAT, JARI&JARCI in drugi gostje V primeru slabega vremena se prireditev seli v Kulturni dom 26.6. četrtek 20.00 Kulturni dom Izola SAHAROV EXPERIENCE Produkcija ZAVOD RADIO ŠTUDENT Brezplačne vstopnice lahko prevzamete v galeriji Alga Izola, Kristanov trg 1 in v Art kinu Odeon ob 21.00 Art kino Odeon Izola KinovŽivo: Razpotja Urbani plesni film Pripravite fotoaparat - vaša priložnost, da se potegujete za fotografsko opremo v vrednosti 1000 EUR in izlet v Bruselj Letošnje poletje poteka že tretji letni fotografski natečaj »Evropa v moji regiji", s katerim želimo znova opozoriti na projekte, ki so prejeli finančna sredstva v okviru regionalne politike EU. Kot prejšnja leta bo natečaj potekal na Facebookovi strani Evropske komisije. Natečaj se je začel 12. junija, pri čemer bodo prijave sprejemali do 25. avgusta 2014 (do poldneva). 100 slik z največ glasovi in največ 50 »povabljenih" (ki ne bodo vključeni v prvo skupino z največ glasovi) bo ocenjevala žirija 3 profesionalnih fotografov in med njimi izbrala 3 zmagovalce. Zmagovalci bodo prejeli nagrade - izlet v Bruselj in opremo za digitalni fotoaparat v vrednosti 1000 EUR - oktobra na prireditvi OPEN DAVS 2014. Ko boste delili svojo prijavo na Facebooku ali Twitterju, jo za večjo prepoznavnost in preprostejše deljenje označite z uradno oznako natečaja: #EUmyRegion. Facebookova aplikacija je na voljo samo v angleščini. Mestna knjižnica Izola V juniju na ogled: razstava slikarske upodobitve aktov društva LIK iz Izole. Na platno so slikali: BO-ŽENKA KNEZ, OSKAR JOGAN, PAROVEL IVAN, KARMEN ROJC, SLAVICA NASTOVSKI, GAČNIK ZDENKA, IRENA JELENČIČ, ZORKO DEŽJOT pa je prispeval keramične skulpture na temo akta; Stare kuharske knjige in predmeti iz zbirke Marije Janežič Poletna muzejska noč sobota zi MzoM Galerija Insula ob 20.00 Galerija Plač ob 20.30 Palača Manzioli ob 21.00 IZ(S)OLAVIZ(S)UAL(E) A.D. 20 1 Razstavljajo: Mitja Božič, Fulvia Grbac, Remigio Grižonič, Barbara Jurkovšek, Barbara Kastelec, Luka Kaše, Rok Kleva Ivančič, Simon Kocijančič, Aljoša Križ, Lojze Logar, Davorin Marc, Primož Mislej, Marjan Motoh, Boštjan Novak, Milan Obradovič Karp, Zdravko Primožič, Gorazd Rihtarič Gauer, Stojan Rutar, Katja Smerdu, Paride Di Stefane, Sanja Tosič, Marko Zelenko, Rok Zelenko, Marlene Zorjan / Razstava bo na ogled do 9. julija 2014 Galerija Apeiron od 12.00 dalje galerija na ulici-odprta vrata ACCESSUS #3 ECO Razstavljajo: Katja Smerdu in Paride Di Stefane ob 12.00 Aperitiv Apeiron / ob 13.00 Teater Apeiron /_ob 16.00 Klepet in predstavitev otroške knjige Jureta Černiča / ob 17.00 Delavnica “Dišeča poletna spletanja" Nataša Špiranec Maurer / ob 18.00 Eksperimentalna glasba Martina Zelenka in Andraža Ježa / ob 20.00 Otvoritev razstave Eco v okviru'Poletne muzejske noči 2014" / ob 21.30 Glasba in video projekcija Mestna galerija Piran od 20.00 odprtje razstave Sodobno slovensko slikarstvo: nove generacije po letu nič Joni Zakonjšek, Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče, Katja Sudec, Ana Sluga, Suzana Brborovič, Ira Marušič Razstava Sodobno slovensko slikarstvo, ki je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom v Ljubljani in ima skoraj presežno ambiciozni podnaslov Generacije po letu nič, predstavlja osem slikark mlajše in najmlajše generacije, ki je začela slikati v obdobju po prelomu tisočletja. Sodobno slovensko slikarstvo je po veliki zgodbi Emerika Bernarda, ki je dosegla svoj vrhunec v osemdesetih in devetdesetih letih, in še traja, zašlo v krizo, osebnostno (saj so le redki avtorji ostali zvesti sebi in umetniškemu poslu) in splošno, generalno, zaradi »vdora« novih medijev v nacionalne galerije. Te danes - navkljub ponovnemu odkritju slike in »klasične« umetniške podobe, v Ameriki, v Evropi - še vedno vztrajajo v lokalnem kvazilikovnem pristopu in razstavah, po svoje odločilna je bila pregledna postavitev del Živka Marušiča v Moderni galeriji pod naslovom »Slika je mrtva, naj živi slikal«, ki je nakazala njeno ponovno oživitev. In prav Marušič, ki preseneča z vedno novo, prenovljeno umetniško močjo in kvaliteto, je danes med vodilnimi slovenskimi, in ne samo slovenskimi slikarji. Ob bok mu zdaj stojita Dušan Kirbiš in Ivo Prančič, prvi kot zadnji v novi nacionalni postavitvi, drugega pa v stalni zbirki v Moderni galeriji ni, ker ga vodilni v tej prestižni instituciji ocenjujejo za postmoderni kič. In Marjan Gumilar v postavitvah v galeriji Loža in kostanjeviški cerkvi... ter nenadkriljivi Marko Jakše s svojimi fantazmagoričnimi liki. Potem, v novem tisočletju, odkritje novega slikarstva, ponovno in prelomno vračanje k sliki. Najprej z »zasanjanimi« platni in z odličnim, klasičnim poznavanjem metjeja Mitja Ficka, ki že odmeva tudi v tujini, in hipoma zatem slikarski čudež, čisto »tkanje« na podobah Joni Zakonjškove, ter slike Uroša VVeinbergerja, ki združijo - kongenialno - računalniško in družbeno-eksistencialno ikonografijo v časovni točki nič, da končno, danes, vznikne val slikark, ki vračajo zaupanje v slikarsko sporočilo in umetniško spoznanje: Maruša Šuštar, Nika Zupančič, Ksenija Čerče in Katja Sudec, Ana Sluga, Suzana Brborovič, Ira Marušič. In mnoge druge, ki šele oblikujejo svoj slog v odkritja in iznajdbo nove slike. www.center-izol(Lsi | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola • četrtek, 19.6. ob 20.00, Kulturni dom Izola: plesna produkcija KD Erato NESKONČNI MOMENT, vstopnina: 5€ (vstopnice na voljo le uro pred prireditvijo). • petek, 20.6. ob 21.00, Lonka: koncert PIHALNI ORKESTER IZOLA & ENZO HROVATIN top prost • sobota, 21.6. od 17.00 naprej, Korte: PRAZNOVANJE SOLSTICIJA IN KRESNI VEČER s pevskimi zbori in rogisti, učenci podružnične OŠ Vojke Šmuc, Kvartetom 7 Plus in večernim plesom z Orange Juice. Vstop prost. • nedelja, 22.6. ob 10.00, park Pietro Coppo: koncert MoPZ Izola POJEMO ZA VSE LJUDI p prost • nedelja, 22.6. ob 21.30, Manziolijev trg: Gledališče Koper s predstavo PAROLE, PAROLE ob 20-letnici Primorskega poletnega festivala, stop 31 ost • ponedeljek, 23.6. ob 19.00, Kulturni dom Izola: letna produkcija Plesne skupine BALERIMA. Vstopnina: 5€, vstopnice na s ol 10 pri Balerimi in uro pred prireditvijo v Kulturnem domu Izola. GALERIJA ALGA IZOLA Junija je na ogled razstava likovnega društva TUBA iz Izole PORTRET ART KINO ODEON IZOLA • v četrtek, 19.6. ob 19.00 in od petka, 20. do nedelje, 22.6. ob 21.00: film ceste TIR; • v četrtek, 19.6. ob 21.00 in od petka, 20. do nedelje, 22.6. ob 18.30: črno-bela NEBRASKA • v ponedeljek, 23.6. ob 18.30: PONEDELJKIZA ZAMUDNIKE: dokumentarec ABECEDA; • v ponedeljek, 23.6. ob 21.00: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: prisrčna PHILOMENA, • od torka, 24. do četrtka, 26.6. ob 19.00: delovni migranti v filmu JEJ, SPI, UMRI; • v torek, 24.6. ob 21.00: CAPRISOVA PREMIERA: francoska komedija 9 MESECEV ŠOKA, na ogled še do srede, 25.6. ob 21.00; • v četrtek, 26.6. ob 21.00: KINO V ŽIVO: urbani plesni film RAZPOTJA______ Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitatU www.facebook.com/kulturnicenter.izola https://twitter.com/CKSPIzola U www facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 18.00-20.00, sobota 10.00-12.00; Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30. Šolstvo______________ Se bo v Livadah res kaj premaknilo? Prvi in zaenkrat edini blok Kampusa Livade že nekaj časa žalostno sameva ob robu Livad in se ozira po cesti, ki ne pelje nikamor, opazuje, kako ga zarašča plevel in kako vse okrog njega brnijo gradbeni stroji, čeprav so vsi izvajalci, vključno z njegovim, že nekaj časa v stečaju. Včerajšnji ministrski obisk pa je, vsaj predvolilno, dal nekaj upanja. Včeraj sta si minister za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dr. Jernej Pikalo in rektor Univerze na Primorskem (UP) prof. dr. Dragan Marušič s svojima ekipama ogledala Kampus Livade. Gre za prvi slovenski univerzitetni kampus, ki ga UP gradi v Izoli. Po prvotnih načrtih obsega štiri stolpiče, v katerih se bosta izvajali pedagoška in raziskovalna dejavnost. Poleg tega bodo v kampus umeščene še namestitve za študente, telovadnica in prostori za skupne potrebe kampusa. Od naštetih je že zgrajen prvi objekt, stavba A, za čigar dokončanje je potrebno stavbo opremiti z notranjo pohištveno, laboratorijsko in informacijsko opremo. Za slednje se predvideva približno 3 milijone evrov, ki jih UP pričakuje iz (od leta 2007 pripadajočega) poroštvenega kredita. Kot je rektor že pred časom povedal, je za izpeljavo postopka pridobitve sredstev, pri čemer univerzo podpira resorno ministrstvo, potrebno samo še soglasje Ministrstva za finance v skladu s področno zakonodajo. Minister dr. Jernej Pikalo je ob obisku Kampusa Livade povedal, da gre za povsem nov koncept, ki ga v Sloveniji še nimamo. »Naša skupna naloga je, da najdemo sredstva za opremo, zato da lahko prvi del dokončamo. Na MIZŠ se bomo za to potrudili in upam, da to uspemo urediti še v času našega mandata.« Državni sekretar dr. Mirko Pečarič in predstavnica MIZŠ Katja Pegam, sta se, skupaj z ministrom, kasneje udeležila 31. redne seje Senata UP. Predstavniki ministrstva so na začetku seje senatorjem predstavili predlog Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Pri tem je potrebno poudariti, daje vanj vključen tudi predlog Univerze na Primorskem, ki ob povečanju proračunskih sredstev za visoko šolstvo predvideva izravnavo razlik v financiranju slovenskih univerz, do katerih je prišlo ob financiranju na podlagi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov zaradi neupoštevanja principa glavarin. Predlagatelji zakona so tako prisluhnili mladi univerzi, katere nadaljnji razvoj bi zaradi podfinanciranosti lahko bil Ogrožen. Mirella Baruca, UP Umetnost Marcela Blažine V razstavnem prostoru Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« Piran, Cankarjevo nabrežje 3. bodo v soboto, 21. junija 2014, ob 21. uri odprli razstavo z naslovom MARCEL BLAŽINA in umetnost ladijskega modelarstva Razstava je nastala s pomočjo mednarodnega projekta OpenMu-seums v sklopu prireditev ob 60. obletnici delovanja muzeja Glede na to, da je bil Marcel Bla-žina Izolan, ki pa v svoji občini ni našel podpornikov za odprtje tovrstne stalne zbirke, bo razstava v Piranu, častni gost bo župan občine Izola g. Igor Kolenc. 4\f 20 let Primorskega poletnega festivala j 20 anni zli Festival estiva del Li tora le 20.—29. junij /giugno 2014 sob/ ■■■ 21.30 ■ Slovesno odprtje 20. Primorskega poletnega festivala / Apcrtura solennc del 20° Festival estivo del Lltorale Jure Ivanušič - Marko Vezovišek: Od tišine do glasbe / Dal silenzio alla mušica Ribiški pomol. Koper/ Molo pescatori. Ca podi stri a 21.30 ■ Iztok Mlakar: Sljehrnik/ Chiunque Gledališče Koper in SNG Nova Gorica / Teatro Capodistria e TNS di Nova Gorica Martinčev trg. Koper / Piazza Martinc, Capodistria 21.30 ■ Marko Brecelj: Torej v Vršac / Allora a Vršac Društvo prijateljev zmernega napredka. Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon, Cankarjev dom Ljubljana. Marko Letonja in Mateja Koležnik / Associazione degli amid dello sviluppo sostenibile, Istituzione dei non governativi del campo giovanile Pohorski bataljon. Časa Cankar di Lubiana, Marko Letonja e Mateja Koležnik Martinčev trg, Koper / Piazza Martinc, Capodistria 21.30 ■ Aldo Nlcolaj: Parole, parole Gledališče Koper/ Teatro Capodistria Manziolijev trg, Izola / Piazza Manzioli, Isola 20.00 ■ Predstavitev slikarja Bojana Berna / Prcsenta-zione del pittore Bojan Bern Obalne galerije Piran in Primorski poletni festival / Gallerie cosliere e Festival estivo del Litorale Gledališče Koper / Teatro Capodistria 21.30 ■ Ana Tonkovič Dolenčič, VIalko Broz, hran Leo Lemo: Marlene Dietrich Glasbena monodrama s Ksenijo Prohaska, Split / Mono-dramma musicale con Ksenija Prohaska, Spalato “Circolo”, Vrt Skupnosti Italijanov Koper/ "Circolo", Estivo della Comunita degli Italiani Capodistria 21.30 ■ Splro Sclmone: Koli / Pali Slovensko stalno gledališče. Trst/ Teatro Slabile Sloveno di Trieste Soline, Sečovlje / Saline. Sicciole Kresna noč v Kortah Ob dnevu državnosti in praznovanju solsticija Občina Izola in Krajevna skupnost Korte vabita na prireditev Kresna noč v Kortah , ki bo v soboto, 21. junija, pred zadružnim domom v Kortah. Med 10.00 in 14.00 bo na balinišču v Kortah potekala Balinarska tekma državne lige dečki U-14 in mladinci U-18 med B.K. Korte in BK Krim Ljubljana. Ob 17.00 bo sledil nastop lovskih pevskih zborov in rogistov pred zadružnim domom. Osrednji del prireditve se bo pričel ob 19.00 s pesmijo Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Korte. Sledil bo nastop učencev Podružnične šole Korte in nagovor župana Občine Izola, mag. Igorja Kolenca. Ob tej priložnosti bo namenu predana tudi nova kanalizacija v Kortah in podeljena nagrada zaslužnemu krajanu Krajevne skupnosti Korte prof. dr. Timiju Ečimoviču. Sledil bo še nastop kvarteta 7 Plus. Ob 21.30 se prične že četrto tradicionalno praznovanje solsticija ali kresne noči. Z glasbo nas bo v najkrajšo noč v letu popeljala skupina Orange Juice, ob 22.30 pa sledi prižig kresa pri vodovodu nad Zgornjo vasjo. Za organizacijo Kresne noči v Kortah so moči združili Kulturno društvo Korte, Kulturno društvo Malija, Turistično društvo Šparžin, Društvo za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore, Prostovoljno gasilsko društvo Korte, JP Komunala Izola d.o.o., Center za kulturo, šport in prireditve Izola, učenci Podružni ne šole Korte, Lovski pevski zbor Dekani in Lovska družina Izola. Muzej dobi dvorišče V soboto, 21. junija bodo v Muzeju Parenzana na ulici Alme Vivode kot uvod v Noč muzejev odprli tudi muzejsko dvorišče, kjer bo predstavljena bogata razstava fotografij, ki pričajo o izolskem ribištvu in konzervni industriji. V sklopu Noči muzejev pa bosta tudi dve predavanji: ob 20.00 Vedno okusne ribe iz Izole, ob 21.30 pa bo govora o zgodovini Izole in njeni prihodnosti. Praznik Vino, olje, ribe in je fešta Praznik, kije v petek in soboto doživel že svojo dvanajsto izvedbo in čeprav je že tradicionalen se ga Izolani nekako še nismo naveličali. Pravzaprav smo ga vzeli za svojega celo bolj kot Ribiškega, ki je pač fešta za turiste, praznik oljk, vina in rib pa je naš praznik. Tudi tokrat je minil brez slabe volje. Praznik je bil oba dneva zelo dobro obiskan, tudi glasbeni programi so bili zanimivi, ponudba pa raznovrstna, prebijanje skozi ozke ulice s stojnicami pa daje še poseben draž. Bilo je za vsako generacijo dovolj zanimivega. Eni so uživali ob Mužiki iz Boršta, drugi ob Terramistici, tretji ob TRiu Turn in spet drugi ob petju zborov. Še najbolj tiho je bilo na Manziolijevem trgu, kjer so nekateri imeli čas za spremljanje nogometnih tekem na steni Marije Alietske. Sicer pa so v petek razglasili tudi letošnje Županovo vino. Ocenjevalno komisijo je najbolj prepričala malvazija lanskega letnika iz kleti Robi & Dorjano Korenika, ki je letos pobrala že več nagrad. Drugo mesto je zasedel cipro > •* ) <"Z M 2012 iz kleti Slavec, tretje mesto pa malvazija 2011 iz kleti Božič. Na natečaju za izbor Županovega vina je letos sodelovalo sedem izolskih vinarjev (Steras, Slavec, Robi & Dorjano Korenika, Žaro, Božič, Ivančič in Korenika & Moš-kon. Županovo vino ter prvi in drugi spremljevalec, bodo tako promovirali občino Izola v letošnjem letu. STEPS - nova generacija V soboto, 14. Junija je potekal 18. Adria classic rally starodobnih vozil za prvenstvo zveze SVS in l.Valterjev memorial. Proga je bila začrtana od Lucije, preko Sečovelj v Buje, nato pa preko Dragonje v Koper, Izolo in nazaj v Portorož. Sodelovalo je 86 vozil vse od tovornih, osebnih do motorjev. Vsa vozila so bila starejša in so pri ljudeh sprožila veliko zanimanja. Po prevoženih 69 km in po vseh spretnostnih preizkušnjah se je tekmovanje zaključilo. Najboljšim smo podelili pokale, najzaslužnejšim pa priznanja. Seveda ima vsako tekmovanje zmagovalce in tokrat so bili najboljši tekmovalci iz Adria Classic iz Kopra, 2. iz Vipavske doline Ajdovščine in 3. iz Moto kluba veteranov iz Murske sobote. Mirko Maglica Gledališče Steps je včeraj premierno uprizorilo predstavo za otroke Mali strahec. V predstvi igrajo naj mlajši Stepsi: Matic Puterle, Maya Butkovič, Luka Kralj, Živa Hrovatin, Brina Lakošeljac, Eva Skok, Astja Ludvik, Ana Furlan Sfarčič, Ana Ludvik in igralka starejše skupine, Katarina Milutinovič. Predstavo je zrežirala Zvonka Radojevič. Igralce je občinstvo nagradilo z bučnim in dolgim aplavzom. Do jeseni se mladi gledališčniki poslavljajo od odrskih desk, saj gredo na zaslužene počitnice. m r- / Topel petkov večer je bil živ tudi v Tartinijevi ulici. Ponovno so se zbrali stanovalci te ulice, kakor so se že mnogokrat, povabili tudi nekaj drugih svojih prijateljev, prinesli na svoje dvorišče mize, stole, ro-štilj, domači kruh, pecivo, posode, ....in mnogo dobre volje. Zadišalo je po pečenju, nazdravili so si z domačim vinom, voščili sosedi tudi rojstni dan, si povedali marsikaj zanimivega in zapeli so skupaj tudi kakšno domačo pesem. Bodo pa tak večer kmalu spet ponovili, pravijo v Tartinijevi. Čistilni sctvts Biljana Pajič s.p., Ulica svobode 99, 6330 Pitan Tel. 040 435 260 Filip Kravanja Veljak in Zlati violinski ključ Visoke temperature in vabeče morje že krepko opozarjajo, da se šolsko leto nagiba k zaključku. In po tako uspešnem letu je potrebno tiste najbolj marljive in zagnane še posebej pohvaliti.. Že deveto leto zapored je Glasbena šola Koper na zaključnem koncertu podružnice v Izoli podelila najvišje priznanje glasbene šole »Zlati violinski ključ«. Ravnatelj Iztok Babnik ga je izročil učencu, ki je ne le v preteklem letu, ampak vseh letih poprej s svojo prizadevnostjo in požrtvovalnostjo napredoval v mladega perspektivnega glasbenika, ki ga bomo najverjetneje še velikokrat srečali na glasbenih odrih. Govorimo o Filipu Kravanji Veljaku, učencu 6. razreda trobente na Glasbeni šoli Izola. Svojo glasbeno nadarjenost je v času izobraževanja na izolski šoli večkrat pokazal na številnih šolskih in drugih nastopih, z izjemnimi uspehi na glasbenih tekmovanjih ter tudi kot solist s Pihalnim orkestrom Izola. Svojo glasbeno pot je pričel pred sedmimi leti v razredu profesorja Zlatka Tote. Njegov glasbeni talent in trdo delo sta ga leta 2011 popeljala na Regijsko tekmovanje mladih glasbenikov, kjer je prejel zlato priznanje s tem pa si je priboril uvrstitev na državno tekmovanje TEMSIG. To je bil njegov prvi veliki uspeh, ki ga je okronal s srebrnim odličjem. Od šolskega leta 2012/13 je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval v razredu profesorja Borisa Benčiča, katerega razred obiskuje še danes. Nov izziv je bilo letošnje regijsko in državno tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije TEMSIG. Na obeh je strokovno žirijo s svojim nastopom prepričal, da so mu podelili zlato priznanje. Potrditev njegovega glasbenega potenciala pa je bila vsekakor zaslužena 3. nagrada na TEMSIG-u v izredno zahtevni konkurenci njegovih vrstnikov iz cele Slovenije. Filip s svojo trobento aktivno sodeluje tudi v Pihalnem orkestru Izola pod vodstvom profesorja Mirka Orlača, kjer je večkrat nastopil tudi kot solist. Svoje orkestralno znanje redno izpopolnjuje na poletnih šolah. Na eni od teh je očaral tudi mednarodno priznanega trobentača italijanskega rodu Marca Pierobona, ki je bil nad njegovim igranjem vidno navdušen. Proslava ob priključitvi Primorske bo letos v Izoli Občina Izola bo letos gostila proslavo ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini, ki ga obeležujemo 15. septembra. Ta se bo pod sloganom Skupaj v novo življenje odvila v soboto, 13. septembra, na prizorišču Lonka. Predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Izola in Občine Izola so na torkovi novinarski konferenci predstavili okvirni potek proslave. Kot je povedal predsednik izolskega borčevskega združenja Slobodan Ra-dujko bo prireditev ob 67. obletnici priključitve Primorske matični domovini, na kateri pričakujejo okoli 10 tisoč ljudi, potekala med 11. in 17. uro. Med 11. in 12.30 bo potekal uradni del proslave z neposrednim prenosom na nacionalni televiziji, pred samim uradnim delom in po njem pa bodo izolska športna in kulturna društva ter različni glasbeni izvajalci poskrbeli za družabni program. Po besedah Zvonke Radojevič iz območne organizacije JSKD bo v programu sodelovalo približno 400 nastopajočih iz vse Primorske, tudi z onstran meje. “Primorska je in ostaja simbol združevanja, zato bomo v program vključili izvajalce različnih starosti iz različnih koncev Primorske”, je še dodala. Slavnostni govornik na proslavi bo Janez Stanovnik, častni predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB. Stroški celotne proslave so ocenjeni na približno 60 tisoč evrov, od tega bo Občina Izola zagotovila 20 tisoč evrov, na prošnjo za sofinanciranje so se že odzvale tudi nekatere druge primorske občine, približno 5 tisoč evrov pa organizatorji pričakujejo od Ministrstva za kulturo. Preostanek stroškov bo pokrit s pomočjo sponzorjev in donatorjev. V letošnjem šolskem letu je postal tudi redni član Trobilnega ansambla Glasbene šole Koper pod vodstvom svojega profesorja, kar kaže na Filipovo veliko željo po odkrivanju in spoznavanju novih načinov glasbenega ustvarjanja in izražanja. »Filip si je pri svojih komaj 14-ih letih nabral veliko glasbenih izkušenj. in že razmišlja o tekmovanjih v prihajajočem šolskem letu ter o največjem trenutnem izzivu, ki si ga je zastavil: sprejemni izpit na umetniški gimnaziji Koper, torej nadaljevanje glasbenega šolanja na srednji stopnji,« je o svojem učencu zapisal njegov profesor Boris Benčič. V naslednjem letu si torej lahko obetamo novih uspehov in izjemnih glasbenih trenutkov, ki bodo z dodatno merico motivacije lahko še izjemnejši, Filipu pa odlična odskočna deska v glasbeno prihodnost. ur KS staro mesto o svetilniku V sredo, 18. junija, je potekala korespondenčna seja Sveta Krajevne skupnosti, na kateri so člani sveta oblikovali skupno stališče glede urejanja Svetilnika. Predlog sklepa navaja, da se svet Krajevne skupnosti od začetka delovanja v obstoječi sestavi zavzema za izboljšanje ureditve starega mestnega jedra. Poudarja tudi, da pri izvajanju projekta urbane ureditve občinska uprava in projektant niso upoštevali na javnih predstavitvah izraženih potreb krajanov. Tudi obe predstavitvi Svetu KS Staro mesto sta se zgodili na pobudo Sveta KS oziroma, glede ureditve svetilnika pa predlagajo, da se pri urejanju Svetilnika, do konca junija 2014 preveri naslednje: - kamnite poti na zelenici se ali odstranijo ali uredijo tako, da bodo funkcionalne in »brez stopnic« varnejše oz., da se zelenica uredi kot pohodna trata, kar je želja večine krajanov; - ležalniki in klopi naj čez poletje ostanejo a naj se, najkasneje jeseni, preveri njihova funkcionalnost; - namesto tlakov na zelenici predlagamo vsaj delno tlakovanje nujnih drugih površin (tudi ulic v starem mestu, ki so bile s strani Sveta KS že predlagane) v okviru možnosti prilagajanja v okviru obstoječega projekta. Člani sveta KS v svojih prizadevanjih vseskozi delujejo tako, da pri predlaganju izboljšav kakovosti bivanja v starem mesnem jedru izpostavljajo stične točke, ki povezujejo in ne razdvajajo. k.b. 'MOŠKON' Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Sečovlje Stran v razmislek Lionsi tudi na fešti in ob stojnici Lions klub Izola-lsola je bil ustanovljen februarja 2012 in je kar dolgo doživljal porodne krče, saj je bil ustanovljen nenavadno hitro. A letošnje Lionistično leto je pomenilo pravi preporod-vrsto uspešnih akcij in donacij. Ko se konec junija izteče Lionistično leto, ki teče na enak način kot šolsko leto, je čas za inventuro. Poleg vrste uspešnih akcij smo dobili kar 5 novih članov in nazadnje, na majski skupščini kluba še mednarodno Lions priznanje za Odličnost dela kluba-CLUB EKCELLENCE PROCESS, ki nam ga je podelila guvernerka Alenka Marter. Tako se je majhen klub iz majhnega mesta postavil na svetovni zemljevid dobrodelnosti. Pisati o samih sebi nikakor ni enostavno, še posebej, če pišeš pozitivne, lepe novice. Kaj hitro bi lahko zdrsnili v samohvalo, a si tega ne želimo, niti nam ni potrebno. Saj smo v tem letu resnično presegli sami sebe. Naši projekti so bili številni in odmevni po svoji srčnosti, inventivnosti in medijski prisotnosti, v različne dobrodelne namene pa smo do-nirali več kot 6000 Eur, vse leto smo se dobro družili in medse sprejeli kar 5 novih članov. To so: Suzana France, Elen Batista Štader, Dušan Mes, Dario Cosich, Dean Peršič. Vsi našteti so imeli čast, da jim je na skupščini 15.maja na Belvederju v Izoli, značko pripela guvernerka, Alenka Marter. Guvernerka je posebej nagradila našega botra Deana Žigona, ki ob naših uspehih vidno cveti, člana njenega kabineta Aleša Lipnika, za njegovo uspešnost pri pridobivanju sredstev iz svetovne Lionistične vreče za prizadete v vremenskih ujmah, vse pa nas je zelo razveselila z mednarodnim priznanjem Club excellence process - za odličnost dela kluba, ki smo ga ponosno prišili na našo zastavo. Akcija Tečem, da pomagam, je bil tudi naš projekt, saj ga je 25.maja soorganiziralo 6 obalnih klubov in s prispevki udeležencev zbralo okrog 1000 Eur, ki jih namenjamo prizadetim v poplavah v Bosni in Srbiji, kamor smo vsi Slovenski Lionsi tudi sicer donirali 1400 parov gumijastih škornjev, 55 raz-vlažilcev in veliko denarja, ki gre v roke neposredno tamkajšnjim Lionsom. Ti bodo na terenu najbolje vedeli kaj z njim. Akcija zbiranja posteljnine na slovenski ravni še poteka. Zbrano bo šlo na pot konec junija. 25. Maja smo Viške hrane prvič pripeljali tudi na Rdeči križ Izola, ki smo mu pred tem z malo organizacije pomagali do hladilnika in skrinje, da hrano sploh lahko prejemajo. S podpisi proti eko-otoku V parku ob čistilni napravi oziroma Kosovelovi ulici se je Komunala lotila gradnje ekološkega otoka, kjer naj bi stanovalci sosednjih hiš ločevali odpadke. Toda projekt je naletel na jezo bližnjih stanovalcev, saj jim vs-hodni veter prinaša v stanovanja vonjave bližnje čistilne naprave, zdaj pa bi se jim pridružil še smrad iz ekološkega otoka. V Komunali zatrjujejo, da bodo otok ozelenili in da vonjav ne bo, vendar se nekateri stanovalci ne dajo in so zbrali 42 podpisov proti umestitvi tega objekta na to mesto. Kot alternativo predlagajo lokacijo, ki je prav tako blizu, vendar ni neposredno odprta proti njihovim stanovanjem. O tem se bodo z direktorjem Komunale pogovarjali danes ob 17.00 uri in želijo si, da bi jim prisluhnil. Tu gre velika zahvala gostincu Igorju Božiču, ki je doniral hladilnik in skrinjo. Viški hrane je projekt, ki je v Celju zaživel pred dvema letoma, v aprilu pa se je preselil tudi k morju. Obalni Lionsi / 6 klubov/ smo podpisali pogodbo z Mercatorjem in vsak dan zvečer, ko se Hipermarket Mercator v Kopru zapre, tam nekdo od nas prevzame hrano in jo dostavi na Rdeči križ Koper, po novem pa enkrat tedensko tudi na Rdeči križ Izola. Na majski skupščini so nagrado predsednice kluba za prizadevno delo prejeli člani: Miro Vanič, Branko Miklobušec in Igor Bordon, ki je bil izvoljen za novega predsednika kluba. Na nedavnem Prazniku oljk, vina in rib v petek, 13.junija, smo že tretje leto zapored sodelovali tudi mi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se ustavili ob naši stojnici saj tokrat donacijo namenjamo Rdečemu križu Izola in Društvu prijateljev mladine Izola. Z vašo pomočjo smo zbrali 640 Eur. Predsednica LC Izola-lsola Nataša Benčič Na Kaštelirju je gorelo... V soboto 14, junija 2014 ob 11.30 uri je zagorelo v gozdu na hribu Kaštelir nad vasjo Korte. Takoj po obvestilu so na kraj požara odhiteli gasilci iz Gasilske brigade Koper in Prostovoljnega gasilskega društva Korte. Ugotovili so, da se požar hitro širi v smeri zaselka Morgani in Gucana, zato so o nevarnosti širitve požara takoj obvestilu poveljnika društva. Poveljnik je na sedežu Prostovoljnega gasilskega društva organiziral operativno poveljstvo in preko Republiškega centra za obveščanje poklical na pomoč sosednje gasilsko društvo Izola. Kljub pomoči gasilcev iz PGD Izole se je požar še vedno nezadržno širil, zato je poveljnik ponovno zahteval pomoč več gasilski enot. Takoj za tem pa je določil prostor pred osnovno šolo v Kortah za zbirno mesto gasilskih enot, ki bodo prišle v pomoč. Klicu na pomoč so se takoj odzvali še gasilci PGD Sečovlje, PGD Krkavče in PGD Nova vas nad Dragonjo. Vodja intervencije se je glede na trenutno stanje in večji obseg požara odločil in delovanje gasilskih enot razdelil na tri sektorje oziroma območja delovanja in sicer, Kaštelit, Gucan in Morgani. K sreči je bil to le scenarij gasilske vaje gašenja požara v naravnem okolju večje razsežnosti. Gasilci, ki so sodelovali v vaji so urili postopke v primeru požara večje razsežnosti. Vaji je sledila analiza, kjer smo ocenili, da so gasilci na vaji delovali usklajeno, disciplinirano in racionalno komunicirali po UKV zvezi. Problem je nastala le pri uporabi UKV zvez, ker so na določenih frekvencah slabo delovale. tajnik PDG Korte, Zlatko Kristančič Predzadnja Dobrodelna akcija Adriatic- Slovenice (AS), v kateri so za družino Žu-žič iz Izole zbrali 1000 eurov, se bo nadaljevala. V prvi humanitarni akciji, ki združuje zavarovalne zastopnike Kopra, Izole in Pirana, so se po tehtnem premisleku odločili, da izmed sedmih predlogov podarijo finančno pomoč v vrednosti 1000 eurov družini iz Izole. O humanitarni akciji, ki je potekala aprila in maja letos, sta izolski Rdeči križ obvestila Zoran Ivančič in Ecio Babič, izolska zastopnika zavarovalnice AS, ki sta si prizadevala, da bi nagrada prišla v Izolo, v družino z več otroki. In komu bo denar še kako prav prišel? Otrokom Luki, Kristini in Stelli ,ki so še šoloobvezni in bodo z denarjem lažje prišli do učbenikov in drugih šolskih potrebščin. Povejmo še, da v družini Žužič dela le oče, mama Elena zaradi bolezni ostaja doma. Pobuda zavarovalnice AS je obrodila sadove. In ko so na slovesnosti v prostorih RKS- OZ Izola dejali njihovi predstavniki, bo tudi v prihodnje zajela vso državo. Za dobro ljudi v stiski. Rdeči križ PRODAJA MONTAŽA SERVIS KUMA NAPRAVE Viking Y toplotne Črpalke Cankarjev drevored 54, 6310 Izola UGODNI PLAČILNI POGOJI DO 36 OBROKOV GSM: 041 650 671 www.viking-klima-sp.si Privezi za začasne navtične goste Naš sodelavec, Dušan Ambrož, je pred dnevi, Draga Turka, vodjo DE Pristaniška dejavnost, vprašal, koliko dnevnih privezov in kje so ti privezi, je namenjeno dnevnim obiskovalcem našega mesta? Znanec mu je namreč potarnal, da so njegovi prijatelji z dvema barkama, želeli v eno od naših gostišč pa ob Sončnem nabrežju niso našli prostora za privez...? Dobil je naslednji odgovor: V akvatoriju občinskega pristanišča Izola imamo predvidenih 15 komercialnih privezov različnih dolžin za dnevne, tedenske in izjemoma mesečne potrebe. Umeščeni so na plavajočem pomolu G, ki je v neposredni bližini Velikega trga ter na Malem pomolu ob Mandraču. Zasedenost je ob vikendih in ob lepem vremenu v času od aprila do septembra velika in presega naše kapacitete, kljub temu, da večja plovila usmerjamo tudi na carinski pomol. Žal tovrstnih kapacitet ne moremo povečevati, ker je naše pristanišče v prvi vrsti namenjeno komunalnim in ribiškim privezom. Večja ponudba tovrstnih, torej komercialni privezov je praviloma v komercialnih marinah, ki so temu tudi namenjene ne pa v komunalnih pristaniščih, ki so, kot rečeno v prvi vrsti namenjena potrebam lokalnega prebivalstva. Posluževanje dvojnih vezov v primerih začasnih postankov ni priporočljivo zaradi prehoda ljudi čez palubo drugega plovila (izstopanje in vstopanje na plovilo). Ne glede na zgoraj navedeno ugotavljamo v zadnjih letih zavidljivo število dnevnih postankov plovil ter potnikov, ki verjamemo, da doprinesejo našemu mestu oz. turizmu lepo dodano vrednost. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino, Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968 - Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tel. 070 902 430 - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z gara-žo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948 NAJAMEMO - V starem delu Izole najamem garažo za daljše obdobje. Tel.: 041 960-961 - Štiričlanska družina išče ena in pol ali dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Cena do 400eur. Tel: 070 377-211 - Najamem garsonjero ali enosobno stanovanje v Kopru ali Izoli. tel 070 530781- ODDAMO - Oddam garsonjero v centru Izole za daljše obdobje. Tel.: 040 861 936 - Oddam dvoinpol sobno stanovanje v Izoli v obrtni coni za daljše obdobje. Lastno parkirišče. 040 451 123 - Oddam enosobno stanovanje v Jagodju s parkirnim prostorom za daljše obdobje. Tel.: 05 641 72 24 - Oddam opremljeno dvosobno stanovanje (56 m2) v Livadah (2 nadstropje). Tel.: 041 402 187 - V Izoli oddamo v najem garsonjero (24m2) za daljše obdobje. 040 861 936 - V obrtni coni oddam lokal (115 m2) za wellness, frizerstvo, kozmetično ali podobno dejavnost. Tel. 041 512 783 - Oddam garsonjero za daljše obdobje. Tel. 041 512 783 - Prodamo kvaliteten električni invalidski skuter, odlično ohranjen in primeren tudi za težje osebe. Močan električni pogon, nastavljiva tako volan kot tudi sedež, opremljen s prednjimi in zadnjimi lučmi, smerokazi in zavorno lučjo. Informacije na 041 613 299 - Prodam oljčni nasad velikosti 5.000 m2 z 80 oiljkami, na pobočju nad Mehanom. Tel.: 031 764 316. - Prodam velik hladilnik z zmrzoval-no skrinjo Nofrost Bosch. Cena po dogovoru, tudi na obroke. Tel.: 040 88° 565 - Posredujem INŠTRUKCIJE matematike, fizike, kemije in angleščine, kakor tudi VARSTVO OTROK na domu. Za vse informacije sem vam na voljo na 041 345 634. Zagotovite si ugoden termin. Pokličite! - Nudim pomoč pri učenju, in-štrukcije italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.Imam dolgoletne izkušnje.Tel. 040 351 249 - Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483 - Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013 - Hišna popravila in manjša mizarska dela. Pokličite na 031 630 716 - NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894 Te ni... pa vendar si! Ne slišimo tvoj glas... A čutimo, da tvoja duša boža nas! Naš angel si... Za vse trenutke hvala ti! V 81. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, nona, pranona in sestra VALERIJA P0R0PAT, roj. Ceglar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Izola, g. župniku za lepo opravljen pogreb, pevcem in pogrebni službi. Hvala tudi vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hči Marica in sin Boris z družinama ter brat Frenk in sestre Vida, Amalija, Marija in Silva z družinami +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 7,00 € prava nedeljska KOSILA 7,5 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. .umm že. im začele ŠOLSKE PAČ1TRICE... ^OŽTE Z PROŽIMO $LI KAJ NA DOPtlžI. ...SEVEDA.. žAMO..LETO^RLMfl VžAK PO ŽVOJE...ZENA 4KE V TUJIMA.. JAZ AREM V HRIBE... h!i na taborjenje ... m pa HA POPRAVNI IZPIT... X . V->. 1 I MEF NARODNOOSVOBODILNI BEND DESETI BRAT ŽPZ KOMBINAT JARI IN JARCI NAJBOLJŠA LETA V ARRIGONIJU predprodajo »lopnil: , IZOLA: Galerija Alga, Kino Odeon, Evenlim, Petrol, Kiosk Delo, Pošta Izola KOPER: Pošta, Menator, KŠOK, Palma Koper, Big Bang itd.