ŠTEVILKA 179
LETO XVI
31. AVGUST 1982
brestov
obzornik
glasilo delovne organizacije
Dogovori—osnova za usklajen razvoj
BRESTOVE GOSPODARSKE POVEZAVE V NOTRANJSKI REGIJI
O vsebini prizadevanj za boljše gospodarjenje na Brestu smo v zadnjem času razpravljali in sklepali na najrazličnejših strokovnih, družbeno političnih in samoupravnih ravneh. Sprejeli smo vrsto ukrepov, od katerih jih je veliko kratkoročnega pomena, vendar pa tudi dolgoročno vplivajo na naš prihodnji razvoj. Skupno izhodišče vseh teh ukrepov je zmanjševanje vseh vrst stroškov, večja učinkovitost dela — večji ostanek dohodka. Te ukrepe naši delavci prav gotovo poznajo.
Manj pa smo do sedaj pisali o dejavnostih in prizadevanjih med Posameznimi delovnimi organizacijami v naši regiji za boljše medsebojno povezovanje in katerih končni cilj je tudi boljše gospodarjenje. Te dejavnosti vsekakor sodijo k ukrepom za naše dolgoročnejše Poslovne odločitve. V tem smislu usklajujemo naš prihodnji razvoj z Gozdnim gospodarstvom Postojna, Javorjem in Lesonitom.
Tako smo letos še pospešili dogovarjanja z omenjenimi delovnimi organizacijami, s kate-r'nii naj bi podpisali ustrezne samoupravne sporazume. Med Javorjem, Gozdnim gospodarstvom Postojna in Brestom bo-?ta naše skupne in posamične interese opredeljevala zaenkrat dva samoupravna sporazuma.
S samoupravnim sporazumom o dolgoročnem poslovno-tehnič-nem sodelovanju opredeljujeta Brest in Javor najprej osnovna izhodišča, na katerih bosta obe delovni organizaciji v prihodnje razvijali medsebojno dolgoročno sodelovanje. V bistvu gre pri tem samoupravnem sporazumu za osnove skupnih ciljev na po-
dročju usklajevanja in usposabljanja proizvodnih kapacitet, doseganja večje produktivnosti ter racionalnejše izkoriščanje lesne surovine.
DELITVE PROIZVODNIH PRO GRAMOV
S tem sporazumom bodo nakazane tudi rešitve za nekatera dosedanja nerešena vprašanja na področju delitve proizvodnih programov. Javor bo v skladu s tem sporazumom tudi v prihodnje nosilec proizvodnje opažnih plošč, medtem ko naj bi v Bre-, stovi temeljni organizaciji Jelka predelovali vso drobno oblovino, ki napade na območju Gozdnega gospodarstva Postojna. Brest pa naj bi Javorju zagotavljal določene količine ustreznega jelovega žaganega lesa za proizvodnjo opažnih plošč.
Javor naj bi s svoje strani združeval določena sredstva za razvoj toplotne energije in sušilnic v Brestovi Žagalnici v Starem trgu.
V samoupravnem sporazumu so opredeljena tudi izhodišča za
prihodnji usklajen razvoj ognjevarnih programov na osnovi Ne-gor plošč, programov na področju strojne opreme in končno, programov pohištva.
DRUGE OBLIKE SODELOVANJA
Poleg omenjenih področij sodelovanja opredeljuje samoupravni sporazum tudi izhodišča za sodelovanje na drugih področjih poslovnega procesa (nabave, prodaje in podobno). Predvideno je, naj bi vse neposredne oblike sodelovanja na posameznih področjih opredeljevali s posebnimi samoupravnimi sporazumi.
V omenjenem sporazumu so predvidene tudi osnove in oblike združevanja dinarskih in deviznih sredstev za uresničitev skupnih in samostojnih naložbenih projektov na osnovah skupnega prihodka.
Ta samoupravni sporazum je po poprejšnjem usklajevalnem postopku na Javorju in Brestu v prečiščenem besedilu sedaj v postopku sprejemanja na ustreznih samoupravnih organih obeh delovnih organizacij. Po dogovorjenem programu naj bi še letos obe delovni organizaciji sporazum tudi podpisali.
ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
Z drugim aktom, samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev za rekonstrukcijo v temeljni organizaciji Ža-galnica, pa gre v bistvu za dogovor med Javorjem, Gozdnim gospodarstvom Postoja ter Brestom o združevanju sredstev za rekonstrukcijo kotlovnice in sušilnih kapacitet v Brestovi Žagalnici v Starem trgu na osnovah skupnega dohodka.
Tako naj bi po dosedanjih razgovorih Javor in Gozdno gospodarstvo Postojna sovlagala finančna sredstva. Temeljna organizacija Gozdarstvo Snežnik pa bo tudi usmerila vse napadlo lubje v rekonstruirano kotlarno za proizvodnjo toplotne energije.
Žagalnica pa naj bi dolgoročno oskrbovala temeljno organizacijo Gozdarstvo — Snežnik s potrebno toplotno energijo. Podobno je predvidena tudi oskrba Javorja z določenimi količinami ustreznega jelovega žaganega lesa za proizvodnjo opažnih plošč.
Ta samoupravni sporazum je v obliki osnutka sedaj v razpravah v Javorju in Gozdnem gospodarstvu Postojna, v katerih naj bi uskladili vse morebitne pripombe. Za dokončno sprejemanje samoupravnega sporazuma na ustreznih organih in pod-
pis je prav tako predvideno, da se opravi še letos.
SODELOVANJE S KARTONAŽO
Za sovlaganje v Brestovo Ža-galnico pa kaže določene interese tudi Kartonaža. Skupni in posamični interesi obeh partnerjev se kažejo v tem, da bi Kartonaža dolgoročno oskrbovala Brest z ustreznimi količinami kartonske embalaže, Brest pa naj bi se v prihodnje odpovedal proizvodnji kartonov v Žagalnici.
Za razvoj nadomestne proizvodnje je pripravljena Kartonaža sovlagati v Brestu določena denarna sredstva in odkupiti sedanjo opremo za proizvodnjo kartonske embalaže za svoje potrebe. Zaenkrat od Kartonaže še nismo dobili določnejšega stališča o vsebini sporazuma, ki smo ji ga pred časom poslali.
SPORAZUM TUDI Z LESONITOM
Tudi med Lesonitom in Brestom so opredeljeni dolgoročni cilji obeh partnerjev s samoupravnim sporazumom o medsebojnih odnosih pri ustvarjanju in razporejanju skupnega prihodka. Na osnovi omenjenega samoupravnega sporazuma, katerega so nosilci skupnih interesov v obeh delovnih organizacijah že podpisali, so si posamezne Brestove temeljne organizacije zagotovile oskrbo z neople-menitenimi in surovimi vlaknenimi ploščami s tem, da so združile določena finančna sredstva v Lesonit. Ta sredstva bo Lesonit uporabil za dokončanje naložbe v proizvodnjo vlaknenih plošč po suhem postopku.
Čeprav vsi omenjeni samoupravni sporazumi še niso podpisani, lahko že sedaj ugotavljamo, da so poglavitna vprašanja med partnerji razčiščena. Zato lahko upravičeno sklepamo, da bodo tudi preostale nejasnosti v naslednjih mesecih razčiščene in tako izpolnjeni pogoji za podpis sporazumov.
Vsekakor se s temi dogovori odpirajo nove možnosti za sodelovanje, ki pomenijo korak naprej pri prizadevanjih za usklajen razvoj vseh nosilcev lesne dejavnosti v naši regiji. Obenem pa bodo z njimi odstranjene tudi posamezne težnje, ki bi lahko peljale k podvajanju kapacitet in drugih neracionalnih rešitev.
Vsekakor pa bodo dogovori, predvideni s samoupravnimi sporazumi, prispevali tudi pomemben del k skupnemu in pomembnemu cilju naše regije, k boljšemu izkoriščanju lesa in lesnih ostankov ter k višji stopnji oplemenitenja lesa, ki napada na tem območju.	D. Mazij
Odraz splošnih gospodarskih gibanj
GOSPODARJENJE V NAŠI OBČINI
V	PRVEM LETOŠNJEM POLLETJU
Tudi v prvem letošnjem polletju so se nadaljevali zaostreni pogoji gospouarjenja. Nedvomno pa so jim osnovni ton dajali plačnno onaiic. ni pogoji. jMeugouna gospodarska gibanja na področju blagovne menjave s tujino, zlasti pa manjši izvoz oa načrtovanega in potrebe po zagotovitvi odplačevanja tujin kreditov, so prisilili zvezni izvršni svet, da je sprejel dodatne ukrepe na področju blagovne menjave s tujino.
V	organizacijah združenega dela se je to odrazilo na zmanjšanju deleža deviznih sredstev oziroma pravic, s katerimi lahko posamezna organizacija razpolaga. Se ob enkrat večjem deležu deviz (kot je bilo prvotno predviuenoj so nekatere organizacije imele težave pri zagotavljanju potrebnih repromaterialov iz uvoza. Ob tako zmanjšanem deležu pa je bilo potrebno spremeniti tudi proizvodne programe.
sledica prvega četrtletja, ko je znašal izvoz 235.U/8.UUU din, v drugem p asamo 130.506.000 din. je
Vzrokov je več:
Gradnja rezervoarja za cerkniški vodovod
Neposredno vezana na zunanjetrgovinsko menjavo pa je oskrba na domačem trgu. Zmanjšane možnosti za uvoz so povečale povpraševanje na domačem trgu, kjer pa zmogljivosti za dodatno povpraševanje ni. Hkrati morajo dobavitelji surovin in repromaterialov tudi sami izvažati, kar zmanjšuje ponudbo na domačem trgu, manjše možnosti za uvoz pa zmanjšujejo tudi njihovo proizvodnjo.
Visoka rast cen se je nadaljevala tudi v prvem polletju, tako da je bilo že doseženo predvideno celotno povečanje cen. Pri tem pa so neusklajenosti med cenami še ostale in je težko oceniti, kakšni bi bili rezultati gospodarjenja ob večji usklajenosti med cenami posameznih proizvodov.
Hitrejša rast potrošnje od
možnosti gospodarstva se še nadaljuje, kar velja tudi za Slovenijo, čeprav v manjši meri. Pri tem še vedno padajo realni osebni dohodki in s tem kupna moč. Tako je prišlo do prestrukturiranja osebne potrošnje v smeri večjega deleža za prehrambene proizvode in za ogrevanje ter manjšega deleža za trajne po-trošne dobrine.
Naj omenimo samo še likvidnost, ki se stalno slabša in je ponekod že kritična. Pri tem so možnosti za pridobivanje kreditov od bank praktično izčrpane.
V	takšnih pogojih je vrednostni obseg proizvodnje v občini v I. polletju dosegel 2.726.980.000 din, kar je 26 % več kot v enakem obdobju lani in 48 % letnega plana. Ob dejstvu, da je bilo v prvem četrtletju doseženo 25 % plana, je bila v drugem četrtletju manjša dinamika. Na to so nedvomno vplivali prej omenjeni ukrepi na področju zunanje trgovine.
V	vseh temeljnih organizacijah so imeli težave z oskrbo z re-promateriali. Ob manjših možnostih za uvoz je bilo pomanjkanje tudi na domačem trgu. Pri tem so bili repromateriali na domačem trgu večkrat slabše kvalitete. V nekaterih primerih je prihajalo celo do takšnega pomanjkanja, da je bilo potrebno popolnoma spremeniti proizvodne programe. Planiranje na krajši rok ter dnevno prilagajanje proizvod-
nje možnostim nabave pa je postalo že praksa v vseh temeljnih organizacijah. Da bi premostili pomanjkanje repromaterialov, so bili potrebni nekajkrat tudi kolektivni dopusti.
Vrednostno nižjo proizvodnjo kot v enakem obdobju lani sta dosegli temeljni organizaciji Pohištvo in Mineralka. V prvi je bil vzrok poleg težav z oskrbo tudi zamenjava programov, ki so cenovno nižje ovrednoteni. V drugi pa je zmanjšanje proizvodnje posledica zavestnega omejevanja zaradi manjše prodaje. Zato proizvodnja poteka v skladu s sanacijskim programom, ki ima bistveno manjšo proizvodnjo kot plan. Naj večji porast izkazuje Avtomontaža TOZD TTN zaradi aktiviranja nove naložbe.
Nižje doseganje plana je v TOZD Mineralka posledica prej omenjenih vzrokov in v Novolitu zaradi pomanjkanja repromaterialov. Večje preseganje plana v TOZD Žagalnica ima vzrok v večji dobavi hlodovine zaradi mile zime, v Avtomontaži TOZD TTN pa zaradi različne dinamike nedovršene proizvodnje.
Celotni prihodek je dosegel višino 4.213.126.000 din. Če pogledamo indeks porasta v prvem četrtletju (142) in za celotno polletje (135), pa vidimo, da je dinamika ob izločitvi sezonskih vplivov manjša v drugem četrtletju. To kaže na zaostrovanje pogojev gospodarjenja, kar potrjuje tudi indeks porasta zalog gotovih proizvodov (v prvem polletju 131, v prvem kvartalu 119).
Sicer lahko ocenimo porast celotnega prihodka kot zadovoljiv. Pri prodaji repromaterialov in surovin na domačem trgu ni bilo težav, kar je ob omejevanju uvoza razumljivo. Tudi del prodaje proizvodov za končnega potrošnika je potekal še kar zadovoljivo kot posledica povečanih naporov za prodajo in večjega povpraševanja zaradi bojazni po povišanju cen in spremembi pogojev prodaje. Ob tem posamezne organizacije ugotavljajo, da se povpraševanje umirja, kar velja celo za nekatere repromateriale in surovine.
K večjemu celotnemu prihodku je v dobršni meri prispeval večji izvoz, saj je indeks kar 174. Vendar je tak porast predvsem po-
—	nadaljevanje recesije v svetu,
—	drobljenje naročil, manjše serije m več različnih izdelkov,
—	odpovedi že sklenjenih poslov ah tudi nenarocanje scaimn kupcev,
—	pomanjkanje kvalitetnih materialov na domačem trgu oo omejevanju uvoza ne omogoča izdelavo proizvodov za izvoz,
—	zakonsko skrajšanje plačilnih rokov na 6U dni,
—	neprilagojenost opreme za iz-deiavo izvoznih proizvodov ...
Zmanjšanje izvoza se odraža tudi v manjših možnostih uvoza, tako da je uvoz repromateriala minimalen.
Če izločimo vpliv spremenjenega tečaja, je realen porast izvoza z5 % in realen padec uvoza repromateriala 31 u/o. Vsekakor to odraža napore združenega dela po izboljšanju plačilne bilance. Vendar bo potrebno izvoz še povečati, da bo možno izpolniti potreben uvoz, odplačila tujih kreditov in združevanje deviz v re-proverigi.
Hitrejša rast porabljenih sredstev se nadaljuje tudi v tem obdobju, saj je indeks porasta 142. Na to vpliva tudi povečanje amortizacije po predpisanih minimalnih stopnjah, kjer je indeKs 202. Na povečanje porabljenih sredstev vpliva povečanje cen repromaterialov in surovin, pa tudi večji delež izvoza.
Dohodek se je povečal za 18 %. Ustreznejša j e primerjava družbenega proizvoda, ki se je povečal za 24 %. Zato lahko porast v sedanjih pogojih ocenjujemo kot zadovoljiv, čeprav gre za velike razlike med posameznimi temeljnimi organizacijami. To je lahko posledica različnega položaja na trgu, pa tudi različne uspešnosti poslovanja.
V	razporeditvi čistega dohodka so se razporejena sredstva za osebne dohodke povečala za 20,4 %. Takšen porast je v celoti v skladu z določili dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1982. Seveda pa bo potrebno ugotoviti, katere TOZD se dogovora niso držale.
V	porastu poslovnega sklada z indeksom 130 je tudi dosežena hitrejša rast sredstev za razširjeno reprodukcijo.
Mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega so se povečali za 29 % in so znašali 12.341 dinarjev mesečno na delavca.
Število zaposlenih po stanju konec meseca se je povečalo za 26 glede na preteklo obdobje in stagnira glede na prvo četrtletje.
Če upoštevamo, da v podatkih niso upoštevani zaposleni delavci SGP Gradišča pri izvajanju del v tujini, je porast še večji, čeprav je del teh delavcev zaposlen začasno.
Izgubo so izkazale tri temeljne organizacije:
—	TOZD Mineralka v višini
22.768.000	din,
—	Nanos TOZD trgovina Rakek v višini 3.297.000 din,
—	Komunala Cerknica v višini
1.318.000	din.
Izguba je manjša kot v prvem četrtletju. Razlogi za izgube so v glavnem naslednji:
—	v TOZD Mineralka manjša prodaja od načrtovane,
—	V Nanos TOZD trgovina Rakek padanje realnega obsega prometa in aktiviranje nove naložbe,
Kmetje — kooperanti Kmetijske zadruge Cerknica so se letos uspešno pridružili akciji »bitke za kruh« — zasejati čimveč površin s pšenico. Kmetijska zadruga je dobila lansko jesen nalogo in obvezo, da pridela na površini 70 hektarov 140 ton tržnih viškov pšenice. Te obveze so bile letos izpolnjene. S površin družbeno organizirane proizvodnje in z njiv zasebnih kmetov je že prevzetih 150 ton pšenice.
Pogoji za odkup in zamenjavo pšenice so bili zelo ugodni, ker je bila pšenica prevzeta takoj po žetvi izpod kombajna. Pšenico je moč prodati ali zamenjati za koruzo ali moko. Zelo ugodna je zamenjava pšenice s koruzo. Namen te menjave je prevzeti vse tiste količine pšenice, ki bi jo pokrmila živina.
V okviru zadruge so ustanovljene štiri strojne skupnosti žitnih kombajnov (Grahovo, Loška
— v Komunali Cerknica upadanje gradbene aktivnosti in nizke cene komunalnih storitev v prvem polletju.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da poleg izgubašev še 7 temeljnih organizacij ni razporedilo sredstev v poslovni sklad, nekatere pa le minimalne zneske.
Da gre za zaostrovanje pogojev gospodarjenja, nedvomno kažejo tudi kazalci gospodarjenja. Medtem ko smo bili včasih vajeni indeksov porasta kazalcev gospodarjenja okrog 140, pa jih je sedaj kar precej manjših od lanskega leta, pa tudi mejo 120 malokateri preseže. Zato tudi bitka za izboljšanje rezultatov gospodarjenja zdaleč ni. parola, temveč prvo vodilo in naloga vseh zauo-slenili.
P. Oblak
dolina, Cerknica in Nova vas), ki imajo 390 članov.
Letošnja žetev se je začela 22. julija na 43 hektarih družbene organizirane proizvodnje na Marofu, kjer so želi vsi kombajni. Po končani žetvi na Marofu pa so kombajni nadaljevali žetev na svojih zadružnih enotah. Poprečni doseženi pridelek na površinah družbeno organizirane proizvodnje je bil 32 stotov na hektar.
Za proizvodno leto 1982/1983 so se obveze s 70 hektarov tržne pšenice povečale na 109 hektarov. To so zelo velike obveze in naloge, ki zahtevajo trdno povezovanje in sodelovanje med zadrugo in združenimi kmeti. Le tako in pa z boljšo tehnologijo, ki pogojuje večji hektarski pridelek, bo mogoče doseči zastavljene cilje.
M. Mele-Petric
Letošnja žetev nad načrtovano
Prizadevanja za še večji Brestov izvoz
se moramo usposabljati
URJENJE OSNOVNIH VOJAŠKIH VEŠČIN
Pri uresničevanju sprejete zasnove splošne ljudske obrambe, je trajen interes družbe, da razvije in praktično uveljavi koncept najširšega organiziranja, usposabljanja in sodelovanja vseh dejavnikov v splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Pri tem je oborožen boj glavna in odločilna oblika ter vsebina upiranja oboroženi agresiji.
Za to obliko obrambe naše dežele se moramo pripravljati vsi, ki smo za to sposobni in ne samo tisti, ki so kot vojaški obvezniki vpoklicani na služenje vojaškega roka. Za to se nam odpirajo različne možnosti v organizaciji strokovnih ustanov.
Eno izmed takih usposabljanj organizira v sodelovanju občinske konference ZSMS tudi štab za teritorialno obrambo v Cerk-
nici in je namenjeno predvsem mladinkam-prostovoljkam od Izleta starosti dalje, ki z 18. letom postanejo vojaške obveznice, ter mladincem-prostovoljcem od 16-leta starosti do odhoda na služenje vojaškega roka.
Na tem urjenju se naučijo osnovnih vojaških veščin, ki so j)0-goj za kasnejše uspešno vključevanje v enote teritorialne obrambe. Kakor so do sedaj vsa urjenja te vrste, bo tudi letošnje v vojaškem taboru izven naselij ifl sicer v času od 8. do 12. septembra pod vodstvom rezervnih vojaških starešin iz naše občine.
Vsi kandidati, ki izpolnjujejo omenjene pogoje in se odločijo za takšno usposabljanje, se lahko prijavijo do 6. septembra do £ ure na občinski konferenci ZSMf ali pri občinskem štabu teritorialne obrambe Cerknica.
F. Skril
Negor plošče v ladjedelništvo
Ognjeodporna mineralna plošča je namenjena za vsestransko uporabo v ladjedelništvu in ustreza osnovnim načelom o požarni varnosti na osnovi mednarodne konvencije o zaščiti človekovega življenja na morju SOLAS 1974. V ladjedelništvu je mogoče plošče Negor uporabljati za izdelavo ognjeodpornih predelnih sten, stropov in vrat, za izolacijo proti ognju odpornih jeklenih predelkov kot so navpični protipožarni odseki za ločevanje bivalnih od strojnih, družbenih, gospodarskih prostorov in podobno — tipa A, za konstruiranje prosto stoječih predelnih sten, za obloge bokov, opaže, izdelavo stropov, vrat in negorljivega pohištva — tipa B in C.
Negor plošča ne vsebuje azbesta, je zdravju neškodljiva, ne sprošča dima, vnetljivih in strupenih plinov, uporabna je za konstrukcijo samonosilnih delov, nudi možnost za različne površinske obdelave in pri oplemenitenju ne povzroča težav. Zaradi vseh teh kvalitet, ki so pogoj za uporabo naših plošč v ladjedelništvu, nam je bila prižgana zelena luč v vseh jugoslovanskih morskih in rečnih ladjedelnicah. Začeto sodelovanje z ladjedelnicami 3. maj, Uljanik, Trogir in Split, kjer je bila naša plošča Prvič vgrajena, je opravilo praktični izpit in s tem smo si pridobili zaupanje še v ostalih ladjedelnicah in remontnih delavnicah.
Ko smo prodrli v rečne ladjedelnice, kjer so našo ploščo v celoti osvojili, je vprojektirana v vse plovne objekte njihove proizvodnje. Ladjedelnica 3. maj je Uašo ploščo prva sprejela in je Postala nepogrešljiva pri proizvodnji vrat, pregrad in stropov. Z njimi poskušamo sodelovanje čimbolj razširiti in še tesneje sodelovati. Sodelovanje se je že začelo na področju oplemenitenja Negor plošč.
V ladjedelnici Split pa so še vedno težave z uporabo naših plošč. Načelno so se odločili, da vgrajujejo plošče Negor za stro-pove in vrata, za ostalo pa uporabljajo gips plošče.
Ladjedelnica Trogir že v celoti vgrajuje naše plošče.
Ladjedelnici Kraljeviča smo prvo dobavo posredovali ob koncu lanskega leta, letos pa bodo opravili pet remontnih del z našimi ploščami.
Ladjedelnica Viktor Lenac Ri-jeka je naša največja remontna ladjedelnica, poraba Negor plošč pa je v celoti odvisna od vrste remontnih del. Naš izdelek je zanje zelo zanimiv in ga bodo gotovo uporabljali. Konec leta začnejo s ploščami za črpanje nafte, kjer pridejo naše plošče v poštev v velikih količinah.
Z ostalimi manjšimi ladjedelnicami in remontnimi ladjedeln:-
GABER je imel v planu za leto 1982 načrtovan izvoz v višini
400.000	dolarjev. Ta znesek je tudi uresničljiv z dosedanjimi programi otroških postelj in de-montažnimi kuhinjami. Ker pa so potrebe po deviznih sredstvih za normalno obratovanje tovarne večje kot bi jih ustvarili samo z izpolnitvijo plana, smo z izvozno službo intenzivno iskali nove izvozne programe.
cami sodelujemo prek njihovih stalnih dobaviteljev, tako da jim oni drže plošče na zalogi in jih po potrebi odpremljajo uporabnikom.
Iz tega kratkega sprehoda po jugoslovanskem ladjedelništvu je videti, da vsa naša prizadevanja niso bila zaman in da se tudi naši temeljni organizaciji Mine-ralka obetajo boljši časi.
Mi pa moramo še naprej razvijati nove konstrukcije, pridobivati ateste in se čim prizadevne j e vključevati v tiste proizvodnje, kjer naj bi naša plošča nadomestila uvožene materiale, tako kot v ladjedelništvu. Z uporabo domačih kvalitetnih materialov lahko privarčujemo naši skupnosti prenekatero prepotrebno devizo.
J. Komidar
sebno pa še ob sedanjem stanju na nabavnem trgu.
Da bi zagotovili dogovorjeni rok za prve odpreme, 16. avgust, smo se dogovorili s temeljno organizacijo Pohištvo, da nam izdela posamezne elemente garderobne omare. Takoj so nam priskočili na pomoč in se držijo dogovorjene kvalitete in dobavnih rokov.
Kontrola kvalitete uspela
PRIZADEVANJA ZA IZVOZ TUDI NA GABRU
Nekaterim Brestovcem je že znano, da se je tudi GABER uspešno pridružil izvoznim prizadevanjem BRESTA in širše družbene skupnosti. Za tiste, ki s povečanim izvozom GABRA še niso seznanjeni, pa nekaj več v tem zapisu.
. Ladjedelnica ULJANIK Pula lrna trenutno v svojem proizvodnem programu serijo ruskih ladij s Posebnimi zahtevami (teža, grez do 4,5 metra). Pri tem smo naleteli na velike težave, saj je bila zahteva, da Negor plošče ne smejo biti težje ocf 180 do 200 kg/m3. . tesnim sodelovanjem med projektantom ladjedelnice in nami smo uspeli razviti ploščo, ki je celo lažja od zahtevane teže in z boljšimi značilnostmi od tistih, Kl so jih uporabljali do sedaj.
.. S temi ploščami so že naprav-Jeni poprejšnji poizkusi v naših laboratorijih in čakamo samo še uradno testiranje. Tako naj bi si a naslednje leto zagotovili proizvodnjo ene izmene za omenjeno adjedelnico.
V aprilu smo navezali stike z angleškim kupcem in zelo hitro je prišlo do ponudbe in izdelave vzorca. Gre za garderobne omare iz iverice, oplemenitene z ul-trapasom, kar vsekakor ustreza tehnologiji na Gabru.
Moram poudariti, da je kupec zelo zahteven, kar zadeva kvaliteto obdelave, predvsem pa kvaliteto okovja in dobavne roke. Tako smo ves mesec maj usklajevali nadrobnosti in šele v juniju začeli nabavljati potrebne materiale, nekatere pa smo naročali šele v juliju, ker prej niso bili opredeljeni. Tako je razumljivo, da so nastale ogromne težave pri zagotovitvi rokov za dobave posameznih materialov zaradi tako kratkega roka, po-
li. avgusta nas je obiskal kupec in pregledal omare iz prve serije. Najprej si je ogledal proizvodnjo vrat v Pohištvu. Dobro je ocenil tehnologijo obdelave vrat, pa tudi kvaliteto končanih vrat. Na Gabru si je nato ogledal že sestavljeno omaro z vsem okovjem in tudi nanjo ni imel bistvenih pripomb. Zatem si je ogledal še faze obdelave posameznih elementov omare.
Skratka, kupec je ugodno ocenil tehnologijo obdelave in kvaliteto izdelka, posebno pa še našo pripravljenost za zagotovitev dogovorjenih dobavnih rokov.
Omeniti moram še, da odprem-Ijamo omare v kontejnerjih in sicer na paletah, kar je novost pri kontejnerskem transportu. V tem času smo prve kontejnerje že odpremili, v proizvodnji pa intenzivno pripravljamo nove odpreme.
Bistveno, kar moram v tem zapisu še omeniti je, da tudi ob povečanem izvozu odpreme za domači trg ne bodo zmanjšane. Morebitne izpade bomo namreč reševali z delom ob sobotah, pa tudi z nočnim delom.
B. Klešnik
Proizvodna hala v TOZD MINERALKA
Stvari se premikajo
PRIDOBIVANJE ATESTOV ZA NEGOR PLOŠČE
Če želimo uspešno prodajati Negor plošče, moramo pridobiti ateste in sicer za material, nato pa še za konstrukcije. Le-te so različne oziroma specifične glede na način uporabe. Tako v ladjedelništvu uporabljajo povsem drugačne konstrukcije kot v gradbeništvu.
Pri izbiri oizroma načrtovanju določene konstrukcije je važna pravilna izbira debeline plošče, lepila in vrste oplemenitenja.
Material, pa tudi konstrukcije za mineralne plošče testiramo v skladu z mednarodno konvencijo (SOLAS), z IMCO priporočili, pa tudi z britanskim standardom za področje ladjedelništva.
Konstrukcija, ki je izpostavljena normalnemu požarnemu poizkusu, mora v določenem času zadržati prehod ognja, poprečna temperatura na plošči pa lahko naraste za 139° Celzija nad začetno temperaturo. Običajno pridobivamo za neko vrsto plošče atest za predelno steno, strop in vrata.
Omenjene požarne poizkuse opravljamo v zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. K vsakemu testiranju pokličemo predstavnike registrov, ki pri preizkusu sodelujejo in na osnovi uspešno opravljenega testa in poročila, ki ga izda omenjeni zavod, izdajo ustrezni atest.
Letos smo testirali ploščo GL-1 v Ljubljani in pridobili že ateste za predelno steno in dve vrsti stropov. Atest so nam izdali naslednji registri:
Jugoslovenski registar brodo-va, Lloyd’s Register of Shipping, Det Norske Veritas, USSR Register of Shipping, The National Swedish Administration of Shipping and Navigation.
Veliko truda smo vložili pri pridobivanju atesta za angleško administracijo (Department of Trade). Omenjena administracija nam ni hotela priznati testiranja v Ljubljani. Zato smo testirali material v Londonu in konstrukcije v danskem inštitutu.
Posebne težave so nastopile pri testiranju konstrukcij, ker smo morali na zahtevo administracije uporabljati neoplemeniteno ploščo.
Na osnovi tega testiranja nam je angleška administracija že izdala ustrezne ateste, istočasno pa tudi Norvežani.
V zadnjem času tečejo priprave za pridobitev atestov v Zvezni republiki Nemčiji. Njihova administracija nam ne prizna testiranja v Ljubljani in na Danskem, ampak zahteva, da opravijo testiranje v nemških inštitutih. Tako smo v Hamburgu uspešno ponovili testiranje materiala. Ustrezni atest smo že prejeli. V pripravi so sedaj še konstrukcije za steno in strop.
Sodelujemo tudi z italijansko administracijo (RINA) in računamo, da bomo v kratkem času tudi pri njih opravili teste za material.
Računamo, da bomo s pridobitvijo nemškega in italijanskega registra omogočili predvsem izvozu uspešnejšo prodajo naših mineralnih plošč.
C. Godeša
Prodaja primarnih izdelkov
Rezultati, ki smo jih dosegli v letošnjem prvem polletju, nam kažejo, da je bila prodaja primarnih izdelkov v mejah načrtovane rasti. Tako kaže tudi še v prihodnje, vendar različno pri posameznih vrstah izdelkov. Zato je treba prodajo primarnih izdelkov ocenjevati s treh vidikov.
I verne plošče prodajamo le podpisnicam posebnega samoupravnega sporazuma, le-te pa so se dogovorile, skupaj zagotavljati nemoten proizvodni proces v temeljni organizaciji Iverka. V zadnjem času se srečujemo s težavami, ker nekatere podpisnice pozabljajo na svoje obveznosti in poravnave le-teh odlagajo. To seveda vpliva na preskrbo z iver-nimi ploščami za podpisnico, ki ni poravnala svojih obveznosti, prizadete pa so tudi druge, ker proizvodnja ne teče po zastavljenih načrtih. Vse to pa tudi nam kot proizvajalcu povzroča dodatne stroške.
Prodaja oplemenitenih plošč je skoraj v celoti po naročilniškem sistemu. Spričo pomanjkanja fo-
lije si prizadevamo pridobiti takšne porabnike, ki nam zagotavljajo folijo sami.
Prodaja žaganega lesa je brez večjih težav, vendar je tudi na tem področju čutiti rahlo umirjanje. Nekoliko se je zmanjšalo povpraševanje po tanjših deskah, izredno povpraševanje pa je po gradbenih deskah debeline 48 milimetrov in po tramih. Ob tem pa velja povedati, da proizvodnja ni usklajena s tem, kar domači trg zahteva.
Seveda so prizadevanja za čim večji izvoz močnejša kot želje domačega trga, vendar se je treba zamisliti, ali je družbeno koristno izvažati surovino, ki jo lahko uporabimo v proizvodnji primar-(Konec na 4. strani)
iverka ob polovici leta
VRSTA UKREPOV ZA USPEŠNEJŠE POSLOVANJE
Poslovanje Iverke je bilo v preteklem polletju le delno uspešno. Sicer ni poslovala z izgubo, saj je ustvarila 4.130.000 dinarjev ostanka čistega dohodka in izločila v poslovni sklad 1.881.000 dinarjev, vendar so doseženi rezultati pod predvidevanji. Glede na letni plan je bil celotni prihodek dosežen s 44,6 odstotka, dohodek s 44,3, čisti dohodek s 44, ostanek čistega dohodka pa s 37,5 odstotka. Pri tem je bilo 44,7 odstotka porabljenih sredstev od letnega plana.
Glavni vzrok za takšne rezultate je manjša proizvodnja od predvidene, saj smo v prvih šestih mesecih dosegli vrednostno 47,5 odstotka letnega plana. Zelo občuten primanjkljaj je bil v proizvodnji oplemenitenih ivernih plošč, saj je bilo v primerjavi z letnim planom izdelanih samo 29,8 odstotka plošč. Vzrok temu je nezadovoljiva oskrba zaradi pomanjkanja deviznih sredstev. V zadnjih mesecih se je oskrba s folijo nekoliko izboljšala, vendar še vedno ni bila zagotovljena proizvodnja v dveh izmenah, vsekakor pa ni bilo mogoče nadomestiti primanjkljaja iz začetka leta.
Proizvodnja neoplemeni tenih plošč je bila motena z občasnimi zastoji, ki so posledica štiri-izinenskega dela in sorazmerno velike iztrošenosti ključne strojne opreme. Večje okvare so bile predvsem na sušilniku, mehanskih transporterjih, jeklenem transportnem traku in v kotlovnici. Občasno so se pojavljale tudi težave z dobavo lepila in mazuta, kar je povzročilo nekaj dni zastoja v mehanizaciji.
Seveda to niso edini vzroki za manjšo proizvodnjo. Precej je tudi subjektivnih vzrokov, pa tudi posledica neustrezne organiziranosti. Da bi zmanjšali oziroma čimbolj odstranili te vzroke, je bilo predlaganih več ukrepov.
1. Da bi dosegli načrtovano proizvodnjo ivernih plošč bo potrebno v drugem polletju uresničiti naslednje ukrepe:
—	zaostriti delovno disciplino;
—	spremeniti odnos do dela in delovnih sredstev;
—	preventivno vzdrževati naprave pred okvarami in stroje-lomi;
—	uvesti nekatere spremembe v poslovanju skladišča materiala;
— prerazporejati delavce iz proizvodnje, ko je stroj, s katerim sicer delajo, v okvari, na druga dela v proizvodnji oziroma na čiščenje in vzdrževanje naprav;
—	sestavljati takšne operativne plane proizvodnje, da bo čim manj menjav debelin, pa vendar ne bo okrnjena ponudba plošč po debelinah;
—	vzdrževati najugodnejše zaloge gotovih izdelkov; vsak presežek, ki ga ne bo mogoče prodati doma, bo potrebno izvoziti,
—	proizvajati bo potrebno čim več plošč takih debelin (večjih), ki v proizvodnji ne povzročajo
težav in se naročajo v večjih količinah (manj menjav debelin).
2.	Izpada proizvodnje oplemenitenih plošč v prvem polletju ne bo mogoče več nadomestiti, zavzemati pa se bo treba — v okviru objektivnih možnosti — za izpolnitev plana v drugem polletju. Ker bo nabava folije za oplemenitenje težavna tudi v prihodnje, bo potrebno uresničevati naslednje ukrepe:
—	za -kupce — podpisnike sporazuma je nujno treba dosledno zahtevati dogovorjeni devizni delež;
— TOZD Prodaja naj za izboljšanje prodaje oplemenitenih ivernih plošč zadolži delavca, ki bo stalno in sproti skrbel za izvajanje sporazuma s kupci glede devizne udeležbe, sprejemal naročila, usklajeval s proizvodnjo operativne plane in opravljal prodajo oplemenitenih plošč;
—	za boljšo organiziranost in izkoriščenost pri razrezu plošč so potrebna tedenska naročila, da bi bilo možno kar najbolje načrtovati razrez;
—	za izvozne programe, kjer je folija reeksport, ali za kupce, ki nabavijo folijo sami, je treba predvideti celoten način materialnega poslovanja in določiti ceno za oplemenitenje;
—	ob pomanjkanju folije za oplemenitenje se delavce začasno prerazporedi v druge oddelke ali pa se prerazporedi delovni čas.
3.	Na področju vzdrževanja, ki
je še pomembno in mu je potrebno posvetiti kar največjo pozornost, so predvideni naslednji ukrepi:
—	izpeljati je potrebno že predvideno reorganizacijo, tako da bo vodenje vzdrževanja enotno;
—	zaradi sprotnega odpravljanja zastojev v proizvodnji in nadaljevanja že začetih del je treba uvesti dvoizmensko delo v mehanični delavnici in delo ob sobotah; temu ustrezno je potrebno uvesti tudi dvoizmensko delo v skladišču rezervnih delov in materiala;
—	dosledno je treba izpolnjevati preventivne ukrepe in preglede strojev in naprav;
—	na najpomembnejših strojih in napravah je potrebno zagotoviti dnevne preglede, čiščenje in menjavo delov (noži pri iverilnikih, podložne plošče pri stiskalnici, čiščenje lepilnih strojev, sušilnik);
—	v skladišču materiala je treba zagotoviti večjo urejenost, izboljšati evidenco materiala in rezervnih delov;
—	med zastoji je treba zagotoviti čiščenje strojev in delovnega okolja;
—	organizirati moramo in-štruktažo delavcev o posluževa-nju, delovanju in negi posameznega stroja.
4.	Odnos do dela in delovnih sredstev je slab. Izboljšanje stanja na tem področju pa lahko veliko vpliva na boljše poslovanje. Prav tu je mogoče najti še mnogo notranjih rezerv. Opozarjanje na kršilce delovnih dolžnosti naj ne ostane še naprej zgolj naloga vodilnih in odgovornih posameznikov in disciplinske komisije.
Kratkovidni in škodljivi so sedaj dokaj razširjeni nojavi lažne solidarnosti. V zavest slehernega zaposlenega mora priti spoznanje, da s takim ravnanjem legalizirajo malomarno in nepravočasno opravljanje delovnih nalog in planskih obveznosti. Odklanjanje različnih delovnih nalog in opravil ob začasnih prerazporeditvah, poškodovanje in uničevanje surovin, materiala ali delovnih sredstev, neopravičeno izostajanje in zapuščanje dela neposredno zmanjšujejo poslovni uspeh temeljne organiza-
Dela nri remontu na naši Iverki
cije, njen dohodek in osebni dohodek vseh zaposlenih.
Zato je potrebno spoznati, da pravega urejanja delovne discipline in uporabe disciplinskih norm ne smemo razumeti kot neke nrisile, ampak kot težnjo delavcev, da se naša skupna in družbena lastnina zavaruje pred nesamoupravnim in škodljivim obnašanjem posameznikov.
Spoznajmo, da so rešitve vseh težav na plečih nas vseh in da je naše gospodarjenje v naših rokah.
A. Drobnič
Izdelek po meri kupca
OB PRODAJI NAŠIH TAPETNIŠKIH IZDELKOV
Iz vseh vrst teorij o trženju, ki jih je življenje že ničkolikokrat potrdilo, gre sklepati, da je izdelek najmočnejši in najucinkovitejsi pospeševalec prodaje. Seveda mora biti narejen po »meri kupca«. Izdelan mora biti v skladu z zahtevami tržišča, v soglasju z življenjskimi utripi, ki iz njega prihajajo. Le-tem se mora proizvajalec, če želi uspešno poslovati, tudi prilagoditi. Vendar je tržišče zelo velik in zapleten model, ki mu ni lahko »vzeti mere«. Prava mera pa je le dober izdelek.
Za temeljno organizacijo Tapetništvo smo dolgo iskali takšen izdelek — izdelek po meri. Še v preteklem letu smo imeli velike težave s prodajo tapetniških izdelkov. Gotovo je bilo vzrokov za slabše prodajne uspehe več, vendar je bil eden izmed pomembnejših neustrezen proizvodni in prodajni program.
Z uvedbo sedežne garniture PETRA so bile težave s prodajo oblazinjenega pohištva v glavnem odpravljene. Uspeh je sedaj očiten. Prodaja celotne proizvodnje je zagotovljena in temeljna organizacija komaj uspe pokriti vsa naročila. Že v aprilu je proizvodnja PETRE pokrila nad petdeset odstotkov celotne proizvodnje. Prodaja te garniture pa ni zastala niti v počitniških mesecih.
Postavlja se vprašanje, kaj kupce v takšni meri vleče k omenjenemu izdelku. Odgovorimo lahko: predvsem njegova funkcionalnost in prijetna oblika. Tro-
sed je mogoče spremeniti v udobno ležišče, dodatne uporabne prednosti pa imata tudi dvosed in kot.
Pripomniti tudi velja, da se prodaja ni zmanjšala niti po dvakratni zamenjavi dekorativnega blaga (na slabše) zaradi težav pri nabavi prvotnih vzorcev. Prav nabava blaga pa predstavlja glavno težavo v proizvodnji, pa tudi v prodaji.
Zanimivo je tudi, da PETRO ugodno prodajamo na vsem jugoslovanskem trgu, najbolje pa v Bosni in Hercegovini.
V zaostrenih pogojih gospodarjenja, ki se bodo še stopnjevali po najnovejših ukrepih zveznega izvršnega sveta (intervencijski zakoni za zmanjšanje vseh vrst porabe. zvišan polog pri nakunu pohištva na potrošniško posojilo na 60 odstotkov ...), bo potrebno politiki izdelka posvetiti še posebno pozornost. Doseženi usoehi kažejo pravo not. Še naprej je potrebno izdelovati izdelke »po pravi meri«.
\t n,-;m
Remont na Iverki
V	avgustu je bil na Iverki redni letni remont tovarne. Za takšen čas remonta smo se odločili na željo naših kupcev, saj so tudi pri njih v tem obdobju dopusti in remonti, zato je tedaj tudi povpraševanje po ivernih ploščah manjše.
V	letnem planu je bilo predvideno, naj bi remont trajal 23 dni, od 1. do 23. avgusta. Zaradi zoženih gospodarskih pogojev pa smo se odločili remont skrajšati na 14 dni, tako da je remont trajal od 9. do 22. avgusta. Da je bilo to možno, je bilo potrebno vložiti veliko truda v organizacijo in pripravo remonta, nekoliko povečati (vendar ne bistveno) število izvajalcev del pri remontu in opustiti nekatera dela, za katera je bilo strokovno ugotovljeno, da njihova izvedba ni nujna, zahtevajo pa sorazmerno veliko časa (na primer zamenjava tesnil pri stiskalnici).
Povedati pa moramo, da je bil letos prvič od začetka obratovanja tovarne očiščen rezervoar za mazut in bile zamenjane grelne cevi v njem. Prav tako je bilo letos potrebno zamenjati vse grelno olje, kar je tudi treba opraviti po nekaj letih.
Pri remontu je poleg delavcev iz Iverke sodelovalo nad 40 delavcev INA-Nafta Lendava ter samostojne skupine iz naših temeljnih organizacij Pohištvo, Masiva in Mineralka. Pri remontu je aktivno sodelovala tudi nabavna služba, pa tudi nekateri delavci iz razvojne službe Skupnih dejavnosti.
Lahko rečemo, da je remont potekal brez bistvenih zapletljajev in težav, kar je prav gotovo zasluga primerne organizacije in prizadevnosti vseh delavcev pri remontu. Ker je delo potekalo 12 ur dnevno (le v nedeljo 8 ur), moramo pohvaliti vse, ki so ves ta čas zavzeto delali. Večjih primerov nediscipline ni bilo-Nekaj spodrsljajev, ki so se pripetili, je za tako obsežno delo razumljivih in opravičljivih. Truditi se moramo, da se na podlagi izkušenj, ki jih pridobivamo, le-ti ne bi ponavljali tudi v pri; hodnje.	A. Drobnič
S prodajo (in izvozom) žaganega lesa ni večjih težav
Prodala primarnih izdelkov
(Nadaljevanje s 3. strani) nih izdelkov. Tudi te namreč lahko izvažamo, vendar pri takšnem načinu izvažanja sodeluje več temeljnih organizacij. Takšna prizadevanja na Brestu so in jih velja pozdraviti ter nadaljevati v tei smeri.
Prodaja mineralnih plošč je v skladu z načrtom, ki je zastavljen v sanacijskem programu temeljne organizacije Mineralka. Na tem področju so naša prizadevanja največja, tako da bi v letu 1983 Mineralka delala v dveh izmenah. Poleg ladjedelništva kot stalnega odjemalca surovih plošč iščemo tudi druga področja, kjer bi lahko vgrajevali mineralne plošče. Tudi gradbeništvo se je
začelo bolj zanimati za te izdelke, ki jih lahko uporabijo za strope, pode, predelne stene in zavarovanje konstrukcij.
V ta namen smo na Brestu ustanovili oddelek inženiring oprema, ki sodeluje z razvojno službo pri reševanju zahtev projektantov ali naših lastnih _P°' nudb. Ugotavljam, da je nujno treba še naprej iskati področja, kjer se ta izdelek lahko uporabi-
Na koncu bi želel povedati, da je nujno potrebnega več razum-;' vanja pri kooperacijskih poslih med temeljnimi organizacijami in preseči miselnost, da na Brestu nismo sposobni izdelati se česa drugega, razen pohištva.
M. Mlinar
BRESTOVI KOMUNISTI PO KONGRESIH:
Osnovna naloga-stabilizacija gospodarstva
Kongresi jugoslovanskih komunistov so se iztekli. Delegati so kritično ocenili minulo obdobje in oblikovali razvojne cilje. Prihodnost nedvomno ne bo rožnata in njeno ustvarjanje terja od komunistov in od vseh naših delovnih ljudi, da s kar največjo zavzetostjo prispevajo svoj delež k izboljšanju težkega gospodarskega položaja.
Pogovor o odmevnosti kongresov med Brestovimi komunisti in o njihovih prihodnjih nalogah smo pripravili z BOŽOM BAJCEM, koordinatorjem dela osnovnih organizacij zveze komunistov na Brestu.
— Katere poglavitne naloge ste si zastavili po kongresih?
V	glavnem vse naše naloge temeljijo na stabilizacijskem obnašanju. V grobem jih bom strnil v nekaj skupin; v prvo sodijo naloge, ki naj bi pripomogle k stabilizaciji delovne organizacije. Predvsem želimo čimbolj povečati izvoz tako, da izrabimo vse notranje rezerve in znižamo ceno naših izdelkov. Le tako bomo konkurenčni tudi na svetovnem trgu.
V	drugo skupino bi uvrstil naloge, da bi z vrsto ukrepov kar najbolj povečali produktivnost. Velik poudarek dajemo boljšemu izkoriščanju delovnega časa. podpiramo tudi inovacijsko delavnost, ki lahko veliko pripomore k boljši proizvodnji.
V	tretjo skupino nalog sodi skrajševanje sestankov, konferenc in podobnega. Zavedamo se, da so sestanki nemalokrat razvlečeni, večkrat se ponavljajo Celo iste teme. Strnjenost in jedrnatost gradiv bi marsikdaj Prihranila dragoceno uro, za katero pa vemo, koliko nas stane.
Pod četrti sklop nalog smo si Zastavili uresničevanje sprejetih Ukrepov v zoženih pogojih gospodarjenja. Malo bo namreč na-mjenega, če bodo ostali le na Pnpirju.
R'— Kakšno je sodelovanje med brestovimi in drugimi komunisti v občini?
.Komunisti Bresta smo povezali z drugimi komunisti v občini Prek občinske konference. Na tej ravni pa je povezovanje še vedno prešibko. Predvsem mi-slim pri tem na tesnejšo poveza-,v°v na dohodkovnih osnovah z riško Kovinoplastiko in GG Po-tojna, saj smo z njimi tesno Povezani v tako imenovani re-Proverigi.
v. Druga vezna nit med Bresto-..lmi in drugimi komunisti v ob-im pa se vleče prek družbenopolitičnih organizacij v občini, Prek organov družbeno političnih o samoupravnih interesnih skup-°sti. Tudi na teh področjih se vzemamo za stabilizacijska pričevanja. Na različnih posvetih
in sestankih, kjer se srečujemo, se pogovarjamo o sprotnih zadevah, kot je gospodarski položaj občine ter izmenjujemo mnenja in izkušnje.
— Ali je način koordiniranja dela osnovnih organizacij na Brestu primernejši kot v preteklosti in ali menite, da ustreza današnjemu položaju Bresta?
Novi način je po eni strani v redu, vendar je žal vse odvisno od koordinatorja. Moje, komaj nekajmesečne izkušnje, niso dovolj, da bi lahko objektivno ocenil uspešnost takšnega načina dela. Trenutno ni še ničesar zapisanega, kako naj bi potekalo koordiniranje in kakšne nar loge naj ima koordinator. Po kongresu slovenskih komunistov se je sicer govorilo, da bo izšel poslovnik, ki bo opredelil osnovne naloge koordinatorja. Zaenkrat pa s tem ni še nič in včasih človek res tava v temi, ker ne ve, kako ukrepati.
— Menite, da je potrebno sodelovanje med osnovnimi organizacijami poglabljati?
Vsekakor bi moralo biti sodelovanje med komunisti iz temeljnih organizacij večje kot je. Srečevanje komunistov samo na skupnih sestankih, kjer govorimo o vprašanjih celotne delovne organizacije, je premalo. A še
vedno je to več kot je bilo v bližnji preteklosti, ko so se komunisti ozko zapirali le v okvire svojih temeljnih organizacij. Dostikrat tudi sam ne vem, kaj se dogaja po posameznih temeljnih organizacijah oziroma zvem po povsem drugih virih in kanalih kot bi moral. Sekretarji mi največkrat ne pošiljajo niti zapisnikov s sej, medtem ko jih na občinsko konferenco pošiljajo redno.
— Kakšno pozornost namenjate usposabljanju komunistov?
Usposabljanje teče prek občinske konference. Vsako leto organizirajo seminarje za novo sprejete člane. V okvire usposabljanja sodijo tudi občinska marksistična šola, občinska politična šola in trimesečno usposabljanje komunistov v Postojni. Skušamo se držati načela, naj bi se vsak komunist udeležil vsaj ene izmed možnih različic usposabljanja. Iz izkušenj vidimo, da si komunisti tako dejansko pridobijo neko znanje, ki jim pomaga pri kasnejšem delovanju.
— Kakšna je obveščenost po osnovnih organizacijah in kako poteka?
Osnovne organizacije so o vseh dogajanjih v občini obveščene prek občinske konference, edino novice iz sestavljene organizacije jim posredujem sam. Vsaka osnovna organizacija informacije po svoje obravnava. Odmevnost naj bi se zbirala pri meni, čemur pa zaenkrat še ni tako. V zadnjem času se aktivnost osnovnih organizacij odraža prek njihovih sekretarjev tudi izven temeljnih organizacij in tako prihaja do hitrejšega oblikovanja stališč oziroma informacij.
Za konec pa še kaj takega, česar nisem vprašala?
Menim, da moramo komunisti posvetiti več pozornosti kadrovanju in da v zvezo komunistov ne bi sprejemali ljudi le zaradi števila, temveč zaradi njih samih. Njihovo delo in uspehi naj bodo merilo in temelj za sprejemanje novih članov. Tudi v samih vrstah komunistov moramo ljudi izobraževati in jih dodatno usposabljati. S posebno pozornostjo moramo spodbujati mlade komuniste k večji aktivnosti. A ne le v okvirih zveze komunistov, temveč tudi v zvezi socialistične mladine, sindikatu in drugih družbeno-političnih organizacijah, skupnostih in društvih.
Čeprav se bom morda preveč ponavljal, vendar je res, da moramo biti komunisti drugim za zgled. Sicer nismo tisto, za kar se imamo.
Pripravila V. Lavrič
temeljne organizacije POHIŠTVO — delo pri brušenju
NAŠI LJUDJE
Življenjska nit ANTONA LAVRIČA se je pričela leta 1934 v Ret j ah, revni vasici ob Loškem potoku na robu Dolenjske.
Zaradi težkih življenjskih razmer se je podal s trebuhom za kruhom na še vedno ubogo Bloško planoto, kjer pa ni bilo dovolj zaslužka za ustalitev. Zato ga je pot vodila naprej, v Cerkniško dolino, kjer se je takrat že pričela intenzivneje razvijati lesna industrija. Tako je leta 1956 prišel v takratni lesno industrijski kombinat BREST Cerknica, v Tovarno pohištva Martinjak.
Tam se je končno ustavil, si ustvaril družino in še sedaj prebiva v Grahovem.
V tovarni je opravljal najrazličnejša dela, od skladanja desk, nakladanja kamionov, montažnih del, do del v strojnem brušenju. Najdalj je opravljal dela v strojni, saj je bil v tem oddelku kar štirinajst let.
Zaradi posledic svetovne vojne, takrat je namreč postal civilno-vojni invalid, za kar ima priznano invalidnost III. kategorije, je šel na opravljanje lažjih del — popravljanje izdelkov in polizdelkov, kar dela še sedaj.
Kljub invalidnosti, ki je pestila Toneta še iz vojnih časov, je opravljal dela z vso vestnostjo in zagnanostjo že od prihoda v to-
varno, čeprav je moral marsikdaj vložiti vse napore; za to mu gre še posebno priznanje. Omeniti je potrebno tudi to, da je bil Anton Lavrič vseskozi delaven član v samoupravnih organih, pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah.
Letos — v letu Brestovega razvojnega jubileja — je Tone Lavrič predlagan za dodelitev priznanja — medaljo dela, za kar mu vsi iskreno čestitamo ter želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov.
V. Jerič
Iz drugih lesarskih kolektivov
JELOVICA je v začetku avgusta slovesno odprla novo žago ter mehanizirano skladišče lesa in lupilnico hlodov. Na novi žagi ne bodo razžagali bistveno več hlodovine kot na stari (9.000 kubičnih metrov na leto), vendar bodo predelovali tudi doslej manj vreden les listavcev. Z novimi stroji pa bodo precej olajšali fizično delo zaposlenih in povečali produktivnost. Naložba je veljala 111 milijonov dinarjev, od česar je Jelovica prispevala 59 milijonov dinarjev, ostalo pa sovlagatelji. Na novi žagi bodo zgradili še sušilnico, energetski center in nekaj drugih objektov.
Tudi TOVARNA MERIL bo sodelovala na zimskih olimpijskih igrah v Sarajevu. Do začetka iger bodo izdelali okoli 950.000 različnih simbolov olimpijade. Izdelki bodo iz kakovostnega bukovega lesa. Poleg miniaturnih smuči in zastavic z znakom olimpijskih iger in maskote volkca vsebuje program tudi druge izdelke. Del spominkov bodo izročili kupcem v Zahodni Nemčiji in Avstriji, pogovarjajo pa se o prodaji tudi v drugih državah.
SLOVENIJALES — trgovina je z otvoritvijo novega prodajnega skladišča v Ostružnici (na jugozahodnem beograjskem območju; bogatejši še za en velik objekt. Le-ta je namenjen predvsem za skladiščenje in prodajo lesnega in gradbenega materiala, pa tudi za prodajo pohištva. Zazidalna površina novega prodajnega skladišča meri 865 kvadratnih metrov, etažna (razvita) površina pa 1622 kvadratnih metrov. Skupna naložbena vrednost skladišča, ki so ga financirali iz lastnih sredstev, je bila 2 milijardi 100 milijonov starih dinarjev.
Tudi MEBLO je razstavljal na ljubljanskem sejmu lesno-obdelo-valnih strojev in opreme — tako kot večina vodilnih lesarskih podjetij. Razstavljal je stroj za razrez laminatov, kanal za nakrče-vnnje poliestilenske folije, vrečasti filter in stroj za ročno bru-
šenje masivnih elementov. Razstavni program se ni prekrival s programi drugih razstavljalcev, kar kaže, da so zadeli smer, ki predstavlja določeno vrzel v strukturi jugoslovanske proizvodnje lesno-obdelovalnih strojev.
Delovna organizacija TRIBUNA se je z referendumom odločila, da se priključi sestavljeni organizaciji Uniles in tako je postala njena enajsta članica.
LESNINA vse bolj širi svojo dejavnost in ponudbo na področju inženiringa in opreme — novost so ponudbe za usluge pri organizaciji in izvajanju celotnih obnovitvenih del posameznih objektov. Ponudbe obsegajo projektiranje, gradbena dela, najrazličnejša instalacijska in obrtniška dela ter opremo (dobavo in montažo izbrane in projektirane o-preme za vse namembnosti ter dobavo in montažo tehnološke opreme).
V	JAVORJU uspešno izpolnjujejo letošnje izvozne obveznosti. Najbolj je narasel izvoz opažnih plošč in žaganega lesa, naj slabše pa je z izvozom pohištva (odpovedana ali preložena so bila naročila za ZDA, prodor na nova tržišča pa ni v celoti uspel). Kljub slabšim dohodkovnim učinkom se zavedajo, da je izvoz nujen, ker za mnoge njihove izdelke (opažne plošče, sedeže in naslone, panel-ke) na domačem tržišču ni prostora in bi večji izpad izvoza pomenil celo ustavljanje proizvodnje.
V	GLIN Nazarje so ob ponovni oceni stanja proizvodnih, razvojnih in prodajnih možnosti izdelali popravek srednjeročnega načrta. Ta temelji predvsem na dveh izhodiščnih polizdelkih •— žaganem lesu in ivernih ploščah (ostala predelava lesnih izdelkov je obdelana po posameznih stopnjah); poseben poudarek pa je dan izvozu kot osnovi za zagotavljanje potrebnih deviznih sredstev, potrebnih za nabavo reprodukcijskih materialov in rezervnih delov.
Morje je lahko tudi manj slano
RAZGOVORI O LETOVANJU BRESTOVIH DELAVCEV
Je že tako, da si poletja ne moremo zamišljati brez dopusta ali počitnic. Vsi več ali manj sanjarimo, kaj bomo počeli v dneh, ko nas ne bo dramilo iz sna predirljivo zvonjenje ure. Marsikdo si dopusta ne more predstavljati brez morja in med njimi je tudi okrog osemsto Brestovih 'delavcev in članov njihovih družin. Kje so letovali, kakšne vtise so si nabrali in kaj jim je (ni) bilo všeč, vse to smo povprašali nekaj delavcev, ki so se že naužili bolj ali manj slanega morja. Še to je treba poudariti: vsi naši sogovorniki so letovali v Brestovi organizaciji, v naših počitniških prikolicah.
Jožica Pavlič (Skupne dejavnosti)
Z možem sva prebila dopust v Primoštenu. Kamp mi je bil zelo všeč, morda še toliko bolj zaradi urejenih sanitarij in okolice. Z nakupom hrane in drugih potrebščin nisva imela večjih težav. Seveda pa sva morala po marsikaj v Primošten, ker trgovinica v kampu ni bila najbolje založena. Skratka, bilo nama je všeč in želiva si, da bi se imela tako tudi na prihodnjem letovanju.
Franc Štrukelj (Prodaja)
Z družino, pet nas je bilo, smo letovali v Novem gradu v Brestovi prikolici. Kraj je zelo miren in veliko je možnosti za aktiven oddih. Plaža sicer ni najlepše urejena in v morju kar mrgoli ježkov, ki so nam pustili tudi nekaj bridkih spominov. V slabo voljo nas je spravila tudi prazna plinska bomba in to, da
so nam dvakrat izpulili priključni kabel za elektriko.
Takšen način preživljanja dopusta mi je ne glede na nekaj pomanjkljivosti zelo pri srcu. Tudi stroški niso veliki, saj dejansko nismo potrošili več kot bi doma. Pripomnil bi pa še eno, morda kar malce smešno: močno me je začudilo, da nismo nikjer mogli kupiti svežih rib, pa čeprav smo bili ob morju.
Stane Intihar (Masiva)
Z ženo in otrokoma smo letos letovali na Krku. Na otok smo se odpeljali že 26. junija, ko se je sezona komaj dobro začela. Kuhali smo si sami, a meso je bilo bolj redek gost v našem loncu. Tudi ob morju je namreč meso težko dobiti.
Vreme smo imeli lepo in plaža je dobro urejena. Jezil pa nas je pod pred prikolico, ki je bil močno nagnjen v eno stran in bi ga slej ko prej morali izravnati.
Za prihodnje leto si želim, da bi dopust podobno preživel. Izbrati pa bi želel kateri drug termin in ne že junijski.
Ana Komidar (Gaber)
Z družino smo preživeli dopust v prikolici na Krku. Reči moram, da smo bili zelo zadovoljni. Lani smo letovali v Novem gradu in zdi se mi, da je bilo v primerjavi s Krkom slabše. Predvsem mislim na čistočo kampa in urejenost sanitarij. Tudi plaža na Krku mi je bila bolj pri srcu kot v Novem gradu.
Kuhali smo si sami. Nekaj hrane smo prinesli s seboj, drugo pa smo sproti kupovali. Če je človek bolj skromne sorte, lahko lepo preživi dopust tudi z manj denarja, a vseeno se porabi nekaj več kot doma.
Želim si, da bi dopust tudi v prihodnje preživljali tako, saj smo se na prikolico že kar navadili.
Alenka Maček (Delavska restavracija Cerknica)
Letos sem že drugo leto skupaj z možem in otrokoma preživela dopust v Novem gradu. Ker sem zaposlena v kuhinji in sem nenehno med lonci, sva z možem sklenila, da se jih vsaj med dopustom rešim. Tako smo hodili za kosilo ven, le zajtrk in
včasih večerjo smo si pripravljali sami. Veliko časa sem imela za počitek, sprehode in našli smo si tudi nove prijatelje. Želim si, da bi prihodnje leto prišli prav sem, vendar mož pravi, naj bi šli raje kam drugam, da bi spoznali še kakšen drug kraj.
Franc Brenče (Pohištvo Cerknica)
Z družino sem preživel dopust na Krku, v prikolici za štiri člane. Kuhali smo si sami, vendar smo imeli precej težav z nakupom živil. Dolge vrste in slaba založenost trgovin predvsem z mesom, pa nam počitnic niso preveč zagrenile. Čisto morje in plaža sta odtehtala tudi to. Malo več razvedrila bi imeli, č" bi bilo
(Konec na 7. strani)
Vrste tudi ob morju; tokrat pred tušem
M.KA6AJ
CERKNIŠKO JEZERO /N OKOLI C4
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
ZGODOVINA, USTNO IZROČILO IN PRIPOVEDKE
Zaradi redkih prirodnih prikazni je Cerkniško jezero znano po vsem svetu. Kakor smo že omenili, so ga opisali že razni pisatelji. Valvasorju se imamo zahvaliti tudi za opis trga in bližnje okolice. Že Rimljani so napravili mimo jezera ob Javorniku veliko vojno cesto, ki je držala do rimskega mesta Terpo pri Ložu in odtod dalje do mesta Metullum (Metlje v bloški župniji). Rimljani so imenovali jezero »lacus lugeus«, to je žalostno jezero, ali tudi »palus lugea«, to je žalostno močvirje.
Okolica je bila že zdavnaj obljudena, kajti našli so v bližini ostanke naselbin starih narodov. Na Gorenjem jezeru so našli mnogo hrastovih brun iz časa mostiščarjev. Vero so razširjali misionarji iz Ogleja med prebivalci cerkniške okolice. Sezidali so tukaj cerkvico že v devetem stoletju. Ustno izročilo pa pravi, da je stal trg v pol ure oddaljenem Vi-ševku.
Ko so sovražniki razdejali ondotna bivališča, so sezidali cerkev in nova bivališča na sedanjem mestu. Skoraj gotovo je bila ta cerkev takrat glavna cerkev za vso okolico. Po cerkvi sta potem dobila trg in jezero svoje ime. Imena cerkniških duhovnih pastirjev je čitati večkrat v starih pismih oglejskih patrijarhov.
Trg je dobil svojo faro v 13. stoletju. Prvi župnik je bil Leopold 1261. leta. Ravno sto let pozneje je izročil patrijarh Ludovik I. cerkniško župnijo menihom kartuzijancem v oskrbovanje. Upravljali so jo nad 400 let. Leta 1660. je bil cerkniški župnik Gregor Črvič. Bil je najimenitnejši bistriški prelat, apostolski misijonar in naslovni škof. Ljudje so ga imeli za svetnika. Pokopan je pod stran-
skim oltarjem sv. Ane v farni cerkvi v lastnem grobu.
Ko so začeli Turki napadati, požigati in pleniti po naših deželah, so prišli meseca marca 1472. leta prvikrat v Cerknico. V cerkvenem voglu poleg stranskih vrat je vzidan kamen z latinskim napisom: »Anno Domini 1472 die domenico ante annuntiationem combusta est titu-laris ecclesia beatae Mariae Virgi-nis per manus indomitorum Turco-rum.« Torej ravno v nedeljo pred Marijinim praznikom v postu so Turki požgali cerkev. Po njih odhodu so jo prebivalci zopet začeli graditi v lepem gotičnem slogu in deset let pozneje je bila dozidana. Takrat so postavili v obrambo proti Turkom tudi tabor okoli cerkve. To je bilo močno zidovje s petimi stolpi. Dva stolpa in del zidu je videti še danes. Pravijo, da sta zidala dva brata,
eden cerkev, drugi tabor okoli nje.
Skoraj gotovo je bil zgrajen tabor tudi v Begunjah okoli cerkve sv. Jerneja takrat ali kmalu potem. O tem taboru danes ni več nobenega sledu. Podrli so ga in iz kamenja sezidali zvonik pri cerkvi, kar ga je ostalo, so pa ljudje zidali hiše z njim.
Turki so prišli po ustnem izročilu dvakrat v Begunje. Pri zadnjem napadu so brambovci s tabora metali čebele nanje. Čebele so jih pikale, da so bežali z zabuhlimi obrazi in kričali, da so muhe sv. Jerneja hude. Škoda, da so lepo obokano klet v taboru poleg sedanje stare šole zasuli s kamenjem. V to klet so ljudje ob turških navalih shranjevali živež, orodje, semenje, pa tudi sami so imeli tu zavetje, ker je bila cerkvica premajhna za nebojevnike.
Tudi pozneje je Cerknica veliko trpela od Turkov. Njih napadi so znani in dokazani iz let 1476. (dvakrat), 1480., 1491., 1507., 1522., 1528. Posebno hudo so gospodarili leta 1559. in 1560., ker so opustošili trg in prizadeli sosednjim vasem veliko škodo.
Leta 1578. in 1644. je razsajala v trgu kuga, zato so zadnje leto sezidali cerkvico v čast sv. Roku, pri-prošnjiku zoper kugo. Stare župnijske knjige so se ohranile do današnjih dni. Krstna knjiga sega nazaj do leta 1600.
Trg je bil veliko stoletij v oblasti oglejskih patrijarhov, pred dve sto leti pa je prišel pod graščino hasber-
1
l v
'40
... " ■
Iz Cerknice pred šestdesetimi leti
ško pri Planini. V starih časih je slovel zaradi kupčije s soljo, katero so Čiči in Kraševci tvorili iz Kopra in Pirana sem vsak teden. Tu so jih čakali prekupci, ki so jo dalje raznašali po deželi. Zaradi tega je bil trg precej obširen in obljuden.
Župnija, takrat podložna kartuzijanskemu samostanu v Bistri in na Loškem, je bila zelo obširna, imela je 29 podružnic.
Danes sta cerkvi naše ljube Gospe v Grahovem in sv. Jerneja v Begunjah samostojni župniji. Od 29 podružnic jih je danes še 22, sedem je podrtih.
V tistem času so imeli v Cerknici bratovščino sv. rožnega venca, v katero je bilo vpisanih 80.000 oseb, kakor piše Valvasor.
Ne daleč od Dolenje vasi proti jezeru in Zelšam je bila na kame-nitem griču Tržišču prazgodovinska naselbina. Baje so tu stanovali še stari pogani, pozneje Rimljani, ki so pridno trgovali in se bavili tudi z obrtom. Priča temu so izkopano orodje, lišpi in druge znamenitosti, ki so jih posebno veliko našli pri gradbi pota na Javornik leta 1877.
Nekaj jih je shranjenih v deželnem muzeju v Ljubljani, druge in najvrednejše pa v dunajskih muzejih in veliko v drugih večjih mestih. Še vedno nalete na vse polno starin, ako le malo kopljejo. Tudi lonce in različne posode iz gline, napolnjene
s pepelom, najdejo večkrat, znak, da so ljudi sežigali in devali njih pepel v žare ter jih skrbno zavarovali, da bi imeli mir na onem svetu. Zato so bila grobišča na bolj varnem kraju in tako je tudi tukaj grobišče, ki leži na griču, obrnjenem proti jezeru. Iz poznejše dobe so našli tudi sulice in cele oklepe. To kaže, da je bila tu tudi velika trdnjava. Še sedaj je možno razločevati močno zidovje, ki je bilo jako pripravno za odbijanje sovražnika.
Na griču Tržišču je brez dvoma še mnogo prazgodovinskih zakladov, ki bi jih bilo treba iz zgodovinskih in etnografskih ozirov dvigniti ter shraniti v posebnem muzeju v Cerknici, O tem se je osebno prepričal akademski slikar Franjo Sterle, ki je pred leti kopal za nekega ravnatelja etnografa iz Trsta in ne brez uspeha.
Enaka zgodovinska naselbina je tudi na zahodni višini Slivnice, imenovana Gradišče. Tu se vidijo še sedaj mogočni okopi in zidovi. Gotovo so tudi tukaj bogati zakladi 'z preteklih časov, ki bi obogatili pre; potrebni muzej v Cerknici. Omenit' moramo, da je to Gradišče baje zvezano s podzemeljskim rovom i*1 hodnikom z vzhodnim delom cerkniškega trga. Pri Šerkovi vili je cel° prostoren podzemeljski rov, po katerem se baje pride precej daleč * hrib.	(Se bo nadaljevalo)
Ko smo pričeli v našem glasilu objavljati kot podlistek delo Mihaela Kabaja, smo avtorja poskusili tudi na kratko predstaviti. Žal V? smo o njem lahko dobili le skope podatke. Pred dnevi pa nam j6 njegova hčerka poslala ljubeznivo pismo in nam z njim nekolik0 osvetlila osebnost avtorja, čigar delo naši bralci z zanimanjem sprer°' ljajo.
Zato omenjeno pismo v celoti objavljamo.
V »BRESTOVEM OBZORNIKU«, glasilu delovne organizacij6 BREST Cerknica, sem prečitala v podlistku sestavek Mihaela KABAJA »Cerkniško jezero in okolica«. Sem zadnja še živeča hčerk*1 Mihaela KABAJA, ki je bil dolga leta šolski upravitelj, nadučitelj v osnovni šoli v Begunjah pri Cerknici in je z velikim zanimanje01 raziskoval posebnosti Cerkniškega jezera ter leta 1924 napisal knjig? »Cerkniško jezero in okolica«. To knjigo pa je ilustriral njegov prl' jatelj Fran Sterle, akademijski slikar, doma ob Cerkniškem jezeri*-
Moj oče se je rodil 6. 12. 1856 v Belem v Brdih, moško učiteljišče j6 končal v Kopru leta 1883, nato pa je služboval na Vojskem, v Hotej dršci in Begunjah, kjer je bil leta 1924 tudi upokojen. Ker je mor?1 iz šolskega stanovanja, se je z ženo preselil v Komendo na Gorenjskem, kjer je 1. 5. 1930 umrl. Istega dne je umrl tudi njegov prijatelj Fran Sterle v Londonu v prometni nesreči.
Zelo sem vesela, da objavljate njegovo delo, ki ga je napisal k?1 izreden ljubitelj kraja, v katerem je služboval in vse slovenske zernlje’ zato pa je bil že kot učitelj v Avstroogrski monarhiji kot zaveden Slovenec pri oblasteh slabo zapisan. Upam, da sem vas nekoliko seznanila z avtorjem vašega podlistka.	,
Lepo vas pozdravljam!	Anica KABA-*
Pred vhodom v naše malo mesto stoji opozorilna tabla z znakom, da je dovoljena hitrost do 50 kilometrov na uro. Toda, vozniki pozor! Prav v središču preži na vas in vaše vozilo pravcata Past. Zgodi se lahko, da vam tovor z vozila sfrči v zrak, kot so Pred nedavnim steklenice coca cole s tovornjaka, čeravno je voznik ustrezno zmanjšal hitrost. V središču našega malega mesta je namreč cestišče tako valovito, da vas skupaj z vozilom lahko že pri dovoljeni hitrosti vrže v zrak.
»Vse za nečisto in nezdravo okolje« bi lahko rekli čistilni napravi v Dolenji vasi, ki iz svojega trebuha pošilja v vodo Cerk-niščice takšno nesnago, da poginjajo ribe in ostali vodni prebivalci. Tudi sosedje tožijo o neznosnem smradu, ki se širi iz odtočne cevi. Predzadnjo besedo bo verjetno izrekla analiza vode, ki je dana v preiskavo na republiški zavod za ribištvo.
Pri tem je treba še omeniti, da strokovnjakinja zavoda le ni Progi a verjeti, kakšna nesnaga teče v jezero in se je prišla sama Prepričat o zadevi na kraju samem.
v Nič bolje ni z otvoritvijo nove struge Cerkniščice od Krajčeve žage do mostu pri mlinu. Nekdanje nogometno igrišče in Komunala res ne bosta več plavala ob večjem deževju. Po široki strugi Se namreč voda kar izgubi, da je že ogrožen obstanek še živečih Postrvi v rezervatu ob tovarni pohištva.
^erkniška idila — pred najnovejšimi bloki
M°RJE JE
LAHKO TUDI MANJ SLANO
^adaljevanje s 6. strani)
ali . kampa kakšno igrišč inišče- Tako pa razen mii g0«a ni ničesar, odri Pa bi malo pokritizir; Mri u Brestovcev do prikoli ličkaj je pokvarjeno, polor skratka, kot da ne bi bil ja-Se- Zares, nekateri se obn Jo skrajno neodgovorno. l konec pa lahko rečem, č m dopust še preživel tako, č bo ie dalo Judi drugim Br ovim delavcem priporočam, n; . med dopustom odpeljejo c °ma, pozabijo na vse in se z res spočijejo.
Tako razmišljajo o letovanju v naših prikolicah Brestovi delavci. Vsi so izrazili željo, da bi dopust tudi v prihodnje preživeli podobno. Zdi se jim prijetno in poceni.
Zaimanje za Brestove počitniške prikolice se je povečalo v lanskem in v tem letu in tako bi kazalo iz namenskih sredstev dokupiti še nekaj prikolic. Postavili bi jih v nove, še neznane kampe in delavci bi tako spoznali tudi nove kraje.
Pripravila V. Lavrič
(Iz številke 59 — 31. avgust 1972)
NOVI STABILIZACIJSKI UKREPI
Za letošnja gibanja našega gospodarstva so še naprej značilni stabilizacijski ukrepi. Očitno je, da sedanje gibanje proizvodnje, zunanjetrgovinske menjave, gibanje cen, problemi nelikvidnosti, izgube v gospodarstvu in drugo zahtevajo novi stabilizacijske ukrepe. Zlasti velja to za nekatere pereče probleme gospodarstva, kot sta primer nelikvidnosti in izgube, ki se kažejo letos še ostreje kot lani. Prav gotovo terja sedanji gospodarski položaj še vrsto ukrepov, od katerih bodo nekateri gotovo sprejeti še po letošnjih počitnicah.
Najnovejši sklep zveznega izvršnega sveta o oblikovanju cen določa, da se cene lahko spremenijo le sporazumno — z medsebojnim dogovorom med proizvajalci in potrošniki — pri čemer pa je potrebno tudi soglasje zveznega zavoda za cene. Ta postopek zahteva dolgotrajen proces, ki pomeni za lesno industrijo, v kateri se cene več kot dve leti niso spremenile, novo odlašanje glede prave rešitve cen. Vedeti moramo, da so se v času od zadnjega spreminjanja cen v lesni industriji pogoji gospodarjenja zelo zaostrili (predvsem podražitve nekaterih surovin, reprodukcijskih materialov in uslug), hkrati pa je sklep o zamrznitvi cen obdržal zatečeno stanje.
PREMAJHNA SKRB ZA ODDIH
Ne mislim, da bi morali sedaj ob morju graditi svoje domove. Spominjam pa se, da so bila pred leti tudi na Brestu letovanja bolj organizirana, da je bil določen stalni kraj z gotovim številom ležišč, regresiran pa je bil tudi dnevni penzion.
Ne bi bilo odveč, če bi naše politične organizacije, predvsem sindikat, za prihodnjo sezono to vprašanje bolj resno zastavile, da bi poiskali primernejšo obliko letovanja Brestovih delavcev.
OB POČITNIŠKI PRAKSI NAŠIH ŠTIPENDISTOV
V vsej zadevi odnosa nas do študentov in študentov do nas odseva konflikt dveh generacij, ki sta v zelo različnih pogojih in z zelo različnimi možnostmi pridobivali svoj osnovni poklic. Mnogi med delavci, deset let starejši od sedanje študirajoče generacije, so ostali na stopnji osnovne ali kvečjemu poklicne šole samo zaradi takšnih razmer, zaradi materialne nemoči njihovih družin in takratne družbe. Tisti, ki so si pridobili kakršnokoli višjo izobrazbo, so jo pridobivali z neverjetno voljo, z neverjetno odgovornostjo in životarjenjem pogosto na meji takratnega življenjskega minimuma. Sicer ima mladina za takšno pridigo, ki jo vse prevečkrat poslušajo, vselej svoj odgovor: »Živeli ste v drugačnih razmerah, nočete menda, da gremo mi skoz enake razmere, kot ste šli vi
BO PRI NAS RIBOGOJNICA?
Cerkniški ribiči se že dolgo časa ukvarjajo z mislijo, kako bi prišli do ribogojnice. Ta želja je živa že nekaj let. Vse do letos so o tem tekle samo razprave in to še te običajno v ožjem krogu nekaj posameznikov. Spomladi letos pa smo imeli člani družine posvet, na katerem smo sklenili, da se akcije lotimo, če bodo za to realne možnosti. Okrog možnosti pa moram povedati to, da je gradnja ribogojnice povezana s precejšnjimi denarnimi sredstvi, ki jih družina sama ne premore in pa z lastništvom zemljišč, na katerem bo ribogojnica stala.
Ali bo Cerknica dobila ribogojnico ali ne, torej ni odvisno samo od ribičev in njihove dobre volje, ampak tudi od denarnih in materialnih sredstev.
Tisoč kilometrov po Sloveniji
CERKNIŠKI KOLESARJI SO OPRAVILI PRAVCATI MARATON
Lani ustanovljeni Kolesarski klub Gradišče Cerknica si je v svojem delovnem programu zastavil predvsem dejavnosti rekreativnega in manj tekmovalnega značaja. Rekreativci redno dvakrat tedensko kolesarijo po cestah v občini, pa tudi izven nje, navezali so stike s kolesarskimi krožki po osnovnih šolah, s kolesarsko prireditvijo so sodelovali ob lanskem občinskem prazniku in še bi lahko naštevali.
Tako zastavljeno delo je pripeljalo najbolj vztrajne k odločitvi, da se odpravijo na pot po Sloveniji, na kolesarski maraton, dolg tisoč kilometrov. Razdeljen je na sedem etap; vsaka od njih je dolga nad 140 kilometrov.
Peljal jih je iz Cerknice, kjer so startali v petek, 20. avgusta zgodaj zjutraj v smeri proti Kočevju. Cesta jih je vodila po vseh pokrajinah Slovenije, osvojili pa so tudi Ptujsko goro, Vršič in za nekaj kilometrov obiskali tudi zamejske Slovence na Tržaškem. Zadnja etapa jih je pripeljala prek Kopra in Postojne domov, kjer so bili sprejeti v Cerknici, pred Mercatorjevo blagovnico, v četrtek, 26. avgusta ob 19. uri.
Ob prihodu so jim bile podeljene kolajne in spominska darila pokrovitelja IMOS SGP GRADIŠČE iz Cerknice. Utrujeni, toda zadovoljni so bili kolesarji, vtisi še neurejeni, vsi napori skoraj že pozabljeni; stiski rok svojcev, prijateljev in znancev so bili krepkejši kot sicer. Spremstvo je oskrbelo avto-moto društvo Cerknica. Kolesarje Franceta Levca, Slavka Kranjca, Tonija Polaka, Janeza Zakrajška, Petra Vesela in Franceta Udoviča je z vozilom AMD Cerknica spremljal Dominik Zabukovec.
III. LESARIADA V OČEH DRUGIH
Logaške novice (KLI Logatec):
... Organizacija lil. lesariade je pripadla našemu sosedu Brestu iz Cerknice. Že iz priprav je bilo razvidno, da je organizator dal od sebe vse in še več, kakor je mogoče. Vsak član delovne skupnosti Bresta in Cerkničan je imel konkretno nalogo, iz uspeha pa je vidno, da noben člen te verige ni Cerknica in bližnja okolica je bila na dan prireditve eno samo igrišče, prebivalci pa tekmovalci in organizatorji. Organizatorju je uspelo celotno prireditev speljati v enem dnevu z nevsiljivo hitrim tempom. Tekmovanje je povsod spremljala urejenost kraja, športnih objektov, odlična preskrba, zato organizatorju še enkrat čestitke . . .
»Srečno!« izrečen na startu je na cilju zamenjal: »Čestitamo!«. Zaslužili so si ga vsi po vrsti.
Vtise s sedemdnevnega vrtenja pedal po Sloveniji bomo poskušali dobiti za prihodnjo številko našega Obzornika, saj so dnevnik na tem »potovanju« kar najbolj skrbno pisali. Marsikaj lepega in tudi neugodnega je zapisano v njem.
I. Urbas
Se ena uspela prireditev
OB LETOŠNJEM VELIKEM SREČANJU KMETOV V NOVI VASI
Kmetijska zadruga Cerknica je 15. avgusta priredila peto srečanje kmetov in delavcev v Novi vasi, ki je postalo že tradicionalno. Prireditev predstavlja eno izmed največjih prireditev v naši občini (okrog 3000 obiskovalcev).
Srečanje kmetov-kooperantov ter vseh kmetijskih proizvajalcev ima poseben pomen za popularizacijo kmetijstva in kmetijske proizvodnje, saj v času gospodarske ustalitve priznavamo kmetijskim proizvajalcem tisto mesto v družbeni skupnosti, ki ga resnično zaslužijo.
Raznolik program kmečkih iger in lepa sončna nedelja sta še posebej obogatila to veliko srečanje v Novi vasi.
Program kmečkih iger se je začel že dopoldne. Tekmovalne ekipe so zastopale vse naše zadružne enote: Unec, Cerknica, Begunje, Žilce, Grahovo, Nova vas in Loška dolina. Pričelo se je s štafetnim tekom koscev z osovniki, napolnjenimi z vodo, sledila je hoja s hoduljami, pa vlečenje vrvi in tekmovanje mladih traktoristov. Prireditev se je nadaljevala popoldne s slavnostnim sprevodom vseh tekmovalnih ekip
zadružnih enot. Veliko pozornosti so obiskovalci posvetili zloščenim nošam, konjskim vpregam, zapravljivčkom, ki so predstavljali imenitnost kmečkega življenja.
Tekmovalne ekipe zadružnih enot — kosci, grabljice, žanjice, sekači-gozdarji pa so prikazale nekdanje veščine pri kmečkih opravilih.
Starejšim obiskovalcem so kmečke igre obujale spomin na težaško in trdo delo za tanek kos -kruha, ki ga je nudila skopa notranjska zemlja, mlajšim obiskovalcem pa naj bi prikazali, kako so nekdaj cenili kruh in kako ga naj tudi danes.
Tekmovanje težkih delovnih in športnih konj je zbudilo še posebno zanimanje in občudovanje plemenitih živali, ki so bile nekdaj glavna delovna, prevozna in vlečna sila.
Žal danes to že vse premalo cenimo in skrbimo, da bi se konjereja in te plemenite živali ohranile.
Na srečanju je Kmetijski zavod iz Ljubljane podelil zlate medalje rejcem plemenskih telic si-vorjave pasme, ki so jih dobile na razstavi novosadskega sejma. To priznanje je vsekakor ponos za živinorejce in vzpodbuda za prihodnje delo. Po programu kmečkih iger so bile podeljene tudi nagrade in priznanja tekmovalcem, za skupne uvrstitve pa so bili podeljeni prehodni pokali zadružnim enotam.
L Nova vas, 2. Cerknica, 3. Žilce, 4. Unec, 5. Loška dolina, 6. Grahovo, 7. Begunje.
Za prijetno počutje sta poskrbela napovedovalec novinar Tone Urbas in ansambel Metronomi.
Po tekmovalnem programu kmečkih iger so se v prijetnem razpoloženju kmetje in drugi obiskovalci poveselili in pozabili na vsakdanje skrbi ob domačih vižah. Vsi obiskovalci in prireditelji si želimo, naj ostane srečanje kmetov res tradicija in privlačnost Bloške planote.
Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni letošnji prireditvi.
J. Markovčič
V okviru praznovanj 35-Ietnice BRESTA je bilo 14. avgusta tekmovanje v balinanju. Sodelovalo je enajst moštev in sicer predstavniki Brestovih temeljnih organizacij, ekipa IP BREST, gostje iz Padrič in Titovega Velenja ter upokojenci in balinarski klub Brest. Prvo mesto je zasedla ekipa TOZD Prodaja, druga je bila ekipa IP BREST, tretja pa TOZD Žagalnica. Za prva tri mesta so moštva prejela pokale, vse ostale ekipe pa posebna priznanja za sodelovanje.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V CERKNICI
Kegljaški klub Brest bo pod pokroviteljstvom delovne organizacije BREST ob njeni 35-letnici organiziral slovensko prvenstvo v kegljanju za posameznike. Prvenstvo bo na kegljišču v Cerknici v soboto in nedeljo, 25. in 26. septembra s pričetkom ob 9. uri. Nastopilo bo 61 tekmovalcev, ki so si priborili pravico do nastopa kot najbolje uvrščeni v vseh 18 regijah v Sloveniji. Med njimi bodo vsi sedanji in nekateri nekdanji državni reprezentantje iz Slovenije.
CERKNICA : OLIMPIJA
Vse ljubitelje košarke še posebej opozarjamo, da bo v sredo, 1. septembra ob 19. uri v telovadnici osnovne šole v Cerknici pokalna tekma med ljubljanskim prvoligašem Olimpijo in Cerknico.
»Nova« Olimpija bo nastopila v najmočnejši postavi z reprezentantom Vilfanom na čelu, Cerkničani pa bodo pokazali, kaj lahko pričakujemo od njih v prvi slovenski ligi.
LETNE ŠPORTNE IGRE V OKVIRU SOZD SLOVENIJALES
V okviru SOZD Slovenijales — proizvodnja in trgovina bodo odslej tudi letne športne igre. Letos bodo organizirane prvič in sicer 2. oktobra v Celju. Seveda se je prijavil tudi BREST. Organizator oziroma pokrovitelj iger je LIK Savinja iz Celja.
Tekmovanje bo v naslednjih panogah:
—	mali nogomet — moški
—	odbojka — moški, ženske
—	kegljanje — moški, ženske
—	namizni tenis — moški, ženske
—	streljanje — moški, ženske
—	šah — moški, ženske.
Vsi tisti, ki so pripravljeni sodelovati v omenjenih panogah, naj se prijavijo pri tov. Miri Drobnič v Skupnih dejavnostih, da bi čimprej začeli s pripravami — treningi.
Filmi v septembru
2. 9. ob 20. uri — ameriška srhljivka TEROR EKSPRES.
4.	9. ob 20. uri in 5. 9. ob 16. uri — italijanski akcijski film PAR —
NEPAR.
5.	9. ob 20. uri — ameriški glasbeni film — VRTNICA.
6.	9. ob 20. uri — ameriška komedija VSI SMO BILI HIPIJI.
9. 9. ob 20. uri — japonski akcijski film BOKSAR.
11.	9. ob 20. uri in 12. 9. ob 16. uri — ameriški pustolovski film LE-
DENI PEKEL.
12.	9. ob 20. uri — ameriška komedija SEDEČE RAČKE.
13.	9. ob 20. uri — francoska komedija JAZ NISEM, ON JE.
16. 9.	ob	20. uri	—	francoski erotični film KRALJ ZAPELJIVCEV.
18.	9.	ob	20. uri	in	19. 9. ob 16. uri — italijanski pustolovski film
KARA MURAT.
19.	9. ob 20. uri — francoska drama ODSEV ŽENSKE.
20.	9. ob 20. uri — italijanska komedija TEMPERAMENTNA ROSI. 23. 9. ob 20. uri — francoska kriminalka INŠPEKTOR NERODA.
25 9. ob 20. uri in 26. 9. ob 16. uri — ameriški akcijski film KASKADER.
26.	9.	ob 20. uri	—	ameriški pustolovski film JETNIŠNICA.
27.	9.	ob 20. uri	—	španski ljubezenski film SKUPNO ŽIVLJENJE.
30 9	ob	16. in	20.	uri — hongkonški akcijski film BRUCE LEE,
SUPER ZVEZDA.
Športni portreti
Tokrat vam predstavljamo DARKA OŽBOLTA, zaposlenega v Brestovi temeljni organizaciji Žagalnica, kjer opravlja naloge obratnega elektrikarja. Darko je za svoje neumorno delo na področju organiziranja športne rekreacije dobil pred leti priznanje osvobodilne fronte, letos pa še bronasto Bloudkovo značko. V svojem več kot dvajsetletnem delu na področju športa je opravljal vrsto odgovornih funkcij, v tem mandatnem obdobju pa je tudi predsednik zbora izvajalcev temeljne telesnokulturne skupnosti.
— Kdaj si se prvič srečal s športom?
»Moja športna pot se začenja z odhodom v poklicno šolo. Tam sem se prvič srečal s košarko in to igro sva skupaj z nekim sošolcem tudi prinesla v Loško dolino. Na Gabru so nam naredili table, v Kovinoplastiki pa obroče in konzole, kar vse smo potem postavili v domu TVD Partizan in začeli igrati. Poleg košarke sem igral tudi odbojko, vendar je prav v teh letih odbojka v Loški dolini propadla zaradi pomanjkanja denarja. To pa je bila velika škoda za vso našo občino, saj se odbojka še danes ne mora postaviti na zeleno vejo. V teh šolskih letih sem igral tudi šah za svojo šolo na športnih igrah jugoslovanskih elektro šol v Sarajevu. Po razgibanih letih je prišlo v Loški dolini do športnega mrtvila, ki je trajalo celih deset let.
V sedemdesetih letih so se začele pojavljati prve večje smučarske tekaške prireditve, ki so me kmalu pritegnile med svoje redne udeležence. Doslej sem nastopil na vseh Bloških tekih, pa tudi na mnogih drugih tekih po Sloveniji in Italiji.«
— Kaj pa športno tekmovalni uspehi?
»Če se človek začne ukvarjati s športom šele pri tridesetih letih, potem pač ne moreš pričakovati nekih vrhunskih rezultatov. Zame je bil velik uspeh, da sem prvič premagal bloške planjave in to brez vsakega tekaškega znanja in kondicije. Toda led je bil prebit in do danes sem osvojil tudi nekaj medalj, seveda v občinskem merilu.«
V SPOMIN
18. julija smo se poslednjič poslovili od. našega sodelavca — mladinca Janeza ŽNIDARŠIČA iz Kozarišč. 16. julija nas je presenetila novica, da se je kmalu po končanem delovnem času v Žagalnici smrtno ponesrečil pri upravljanju traktorja. V temeljni organizaciji je bil zaposlen od leta 1976 na skladišču žaganega lesa kot snremljevalec viličarja. Bil je marljiv in vesten delavec, vedno pripravljen pomagati sodelavcu in tovarišu. Takega se bomo vedno spominjali.
Delovni kolektiv TOZD Žagalnica
BRESTOV OBZORNIK — glasilo delovne organizacije BREST Cerknica, n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik Božo LEVEC
Ureja uredniški odbor: Vojko HARMEL. Viktor JERIČ, Srečko KNAP, Jože KOROŠEC, Darko LESAR, Božo LEVEC, Franc MLAKAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA, Vanda ŠEGA in Franc TURŠIČ.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni organ unravlianja. Predsednik odbora:	Anton
PERČIČ.
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani. Naklada 2800 izvodov.
G’asilo sodi med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov (mnenje sekretariata za informiranje izvršnega sveta SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1974).
— Znano mi je, da si tudi eden izmed voditeljev najmlaj-ših pri smučarskem klubu Loška dolina. Kako ocenjuješ delo s tekaškimi sekcijami v naši občini?
»Načrtnega dela z najmlajšimi v naši občini razen v Loški dolini skorajda ni. Mislim, da bi morali tudi po drugih krajevnih skupnostih organizirati tekaške sekcije. Tega lepega in koristnega športa ne smemo zanemariti, saj nam starejšim nudi prijetno rekreacijo, mlajšim pa omogoča, da se lahko uvrstijo celo v republiške ali državne selekcije. Predvsem na Blokah bi mladi lahko posvetili več pozornosti smučarskim tekom, saj imajo tako lepe terene, pa tudi svoje Bloške teke. Zakaj ne bi bil enkrat zmagovalec tega teka tudi domačin?«
— Kaj pa športna rekreacija na Brestu?
»Ob tem vprašanju bi človek lahko veliko govoril. Dokler so bile lesarijade, so bile priprave vseh ekip na to tekmovanje zelo resne, tako da je bilo več kot pol leta zelo živahno na vseh igriščih. Mislim, da osveščenost Brestovih delavcev še ni tolikšna, da bi se sami zavedali pomena in vloge športne rekreacije. Ne strinjam se tudi s tistimi, ki mislijo, da z nastopanjem za posamezne ekipe Bresta koristijo le svoji delovni organizaciji, saj ukvarjanje s športom koristi predvsem njim. Dokler bomo tako gledali na re-
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE
MONI KOVAČIČ, ANGLOMA-NIJA, RT, OPEL, KES, TARNANJE, KT, IRAK, ASTA, NISAN, REEVE, OL, OT.AG, JOŠT, MADRAS, GNITI, CI, ELEKTROMOTOR, BIK, HIT, NAZARETH, ANA, AGOGIK, RASTLINA, NAMAKALEN, OER, ITON, AL, NK, KORALA, AONIJA, AR, ARP, PELE, EB, TAOIST, OTVA, EBEN, ONSTRAN, RIM, APERTURA, AJAC-CIO, ELAN, NA, HORN, RASA.
IZID ŽREBANJA
Tudi tokrat so reševalci križank nekoliko razočarali, saj je do roka prispelo le 80 rešitev. Izmed njih je komisija izžrebala naslednje nagrajence:
—	po 100 din dobijo Ana Ličen, 61380 Cerknica, Gerbičeva 19, Majda Batistič, 61381 Rakek, Ljubljanska 16 in Damjan Krajc, 61380, Dolenja vas 12 c;
—	300 din dobi Marko Dolničar, 61380 Cerknica, Videm 41;
—	drugi zvezek NOTRANJSKIH LISTOV pa dobita Ivanka Rožanc, 61380 Cerknica, Videm 2 a in Slavko Obreza, Begunje pri Cerknici 115.
Denarne nagrade lahko dvignejo v blagajni Skupnih dejavnosti ali pa jih jim bomo poslali po pošti, Notranjske liste pa dobijo osebno pri uredniku glasila.
NAŠI UPOKOJENCI
5.	julija je od nas odšla v pokoj dolgoletna sodelavka Jožefa ALMAJER iz Kozarišč. V naši temeljni organizaciji je bila zaposlena od leta 1965 v enoti stolar-na. Delala je skoraj na vseh opravilih in nalogah v tej enoti, nazadnje pri »prebiranju elementov po kvaliteti in barvi«.
Konec julija pa je našo temeljno organizacijo zaradi invalidske upokojitve zapustil Vinko JANEŽ iz Babnega polja. Pri nas je bil zaposlen od leta 1977 na delih in nalogah skladiščenje žaganega lesa, nakladanje elementov za sušilnico in pomoč pri krožnih Škarjah v kartonaži, od koder je tudi odšel v pokoj.
Obema se delovni kolektiv TOZD Žagalnica zahvaljuje za dolgoletno sodelovanje in jima želi še veliko veselih in zdravih let.
Delovna skupnost TOZD ŽAGALNICA
kreacijo, bo stanje takšno kot je sedaj. Najprej mora človek sam začutiti potrebo po gibanju, pa naj si bo v naravi ali v dvorani.«
Naš sogovornik je med izgradnjo športnega parka v Starem trgu večino prostega časa prebil na igrišču z lopato v roki, skupaj še z nekaterimi navdušenci, ki so z udarniškim delom pripomogli, da ima tudi Loška dolina lep nov objekt. Darku in ostalim pa bi bil njihov trud najbolje poplačan, če bi bila športna igrišča in atletske steze vedno polni.
Za naslednjega sogovornika pa je Darko predlagal predsednika gradbenega odbora za izgradnjo športnega parka Franca Levca iz Kovinoplastike.
Pripravil F. Gornik
Prizadevni
košarkarji
PRIPRAVE KOŠARKARJEV NA NOVO SEZONO
Cerkniški košarkarji, novi člani I. slovenske košarkarske lige, so se že začeli pripravljati na novo tekmovalno sezono. Prvi skupni trening so imeli 16. avgusta, do takrat pa je vsak igralec že opravil vsaj osem posamičnih treningov, poleg tega pa smo odigrali že dve pokalni tekmi in sf tako kot lani uvrstili med 16 najboljših v Sloveniji. Višja uvrstitev nam verjetno ne bo uspela, saj v nadaljevanju tekmovanja igramo 1. septembra ob 19. uri V Cerknici z Olimpijo, ki bo nastopila v najboljši postavi z reprezentantom Vilfanom na čelu.
Treningi so trikrat na teden, od 22. do 28. avgusta pa smo imeli skupne priprave na MašunU, kjer smo predvsem pridobivali telesno moč, medtem ko sta tehnika in taktika igre na programu kasneje. V načrtu imamo tudi 14 prijateljskih tekem, da se bomo do prvenstva, ki se bo začelo v začetku novembra, kar najbolje pripravili in uigrali. Naš letošnj1 cilj je, zaradi odhoda treh najboljših igralcev na služenje vojaškega roka, zgolj obstanek v lig1-kar pa nam bo uspelo z veliko truda in samoodpovedovanja.
Seveda pa v klubu ne zanemarjamo tudi mlajših, saj se zavedamo, da bomo le tako dobili kvalitetno člansko vrsto. Tako so ss letos kadeti (do 15 let) uvrstili v I. slovensko ligo, v kateri pa so v prvem delu izgubili vse tekme-mladinci (do 17 Tet) so po prvem delu notranjsko primorske lige na drugem mestu za Postojno; kadetinje (do 16 let) in mladinke (do 18 let) pa so se že uvrstile v republiško polfinale. Iz vsega tega je moč videti, da se za prihodnost cerkniške košarke ni treba bati.
Upam tudi, da bo naše teki»e spremljalo veliko več ljubitelj* 5 6': košarke kot doslej, ko v Cerknie' ni bilo kakšnega večjega navija-nja.
Torej, vidimo se v sredo, . septembra ob 19. uri na tekmi Olimpijo!
D. Jernejčič