Najveiji slovanski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto * . . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Zrn. New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA lisi _ slovenskih .delavcev y Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Imied every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as B«cond Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3879 NO. 180. — STEV. 180. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 3, 1933. — ČETRTEK, 3. AUGUSTA 1933 VOLUME XT.I. — LETNIK XL! DIKTATOR H. JOHNSON BO SKUŠAL PORAVNATI SPOR INDUSTRIJALNI DIKTATOR NE BO TRPEL PRELIVANJA KRVI IN ZAHTEVA OTVORITEV ROVOV Pred zastopniki premogovnih baronov je imel govor, ter jih je pozival k sodelovanju. — Gover-ner Pinchot bo konferiral s predsednikom Fri-ckove družbe. — Število stavkujočih premogar-jev znaša sedaj nad petintrideset tisoč. — Štirinajst Frickovflh premogovnikov zaprtih. HARRISBURG, Pa., 2. avgusta. — Medtem, ko je razpostavila milica v premogovnem okrožju strojne puške, je govoril industrijalni administra-tr Hugh S. Johnson pred tisočerimi podjetniki ter jih pozival, naj ne pozabijo duha Višnjevega orla*. V času, ko se ves svet skuša dvigniti iz mizerije ter napraviti konec depresiji, prepiri nikakor niso namestu. Podjetniki so tej njegovi izjavi navdušeno ploskali. Omenil je tudi nekatere premogovne barone, ki se nočejo pogajati s štrajkarji ter dejal: — Jaz bi S solznim plinom proti mlekarjem PREDSEDNIK V jURSCHEL BOJU PROTI 0DVAJALCEM Posvetoval se je z državnim podtajnkom zaradi nastopa proti odvaja U cem. — Zvezne oblasti bodo sodelovale z državnimi. Hyde Park, N. Y., 2. avgusta. Predsednik Roosevelt je izdelal načrt za vojno proti odvajaleem in raketirjem. O tem se je posvetoval iz državnim podtajnikom Raymondom Molev, ki je izvede-j nee v zločinskih zadevah in sta skupno porabila vse zvezne po-. z . . v , : , stave kot pomot« za takojšnjo se magari s hudičem pogajal, ce bi vedel, da bom s kampanjo proti zločincem, tem peklo nekoliko ohladil. Po Johnsonovem mnenju je prelivanje krvi ne-oprostljivo. Odločno je zahteval, naj gospodarji zopet odpro zaprte premogovnike in prično z obratovanjem. Industrija mehkega premoga v Pennsyl-vaniji se mora pridružiti vso deželo obsegajočemu gibanju ze zmanjšanje nezaposlenosti. Zvečer se je podal pennsylvanski governer Pin-cho-: z letalom v Washington, kjer bo pojasnil zvezni administraciji položaj v premogovnem okrožju. Konferenca med delavskimi voditelji in governer-jem se bo najbrž vršila v Washingtonu. OBGLAVLJENE PLAČAL VISOKO , KOMUNISTOV ODKUPNINO! V NEMČIJI Njegova žena je plačala Obglavljeni so bili štirje $200,000. — Imel jej vedno zavezane oči. — Vozili so ga 14 ur iz mesta. komunisti, ki so streljali na nazijce. — Avstrija za zaplenila fašistov-ske znake. Altona, Nmčija, 2. avgusta. — Štirje komunisti so bili obglavljeni, ker jim je bilo dokazano', da so ubili več nazijeev pri nazij- Z velikim zaupanjem gleda na novo ill (1st rijsko poestavo in je odločen. da vztraja pri tem. da se njene določbe natančno izpolnjujejo. zlasti, tla se zatre vsaka sila Tulsa, Okla., 2 avgusta. — J. C. Catlett. ki je bil posredovalec med odvajalci Cl arlesa F. Ur-.sehela in l^rsehfc'ovo družino, pravi, da so odvaja'ci prejeli 200 demonstraciji 17. julija. 1932. tisoč dolarjev odkupnine. j 'Do največjiih političnih iz«yre- Odlkodnina je bila plačana v d*»v v Nemčiji je prišlo 17. julija nedeljo ponoči v Kansas City, i lanskega leta v Altoni, blizu Catlett se je v nedeljo nastanil v' Hamburga, ko so se nazijci bori-nekem hotelu v Kansas City. Po j li za posest nemške vlade. V ko-telefonu je prejel naročilo, da «no-' munističnem delu mesta je bilo ra iti v nek drug hotel in sledeč j streh in podstrešja his oddanih vsem zahtevam odvajalcev, je več .strelov na 6000 na*ijcev. ki plačal odkupnino. | so priredili demonstracije po me- Ko je odkupnino izročil, mu je bilo naročeno, naj gre domov in v 24 u- DRŽAVNI MILIČARJISTRAŽIJ0 MLEKARNE IN ŽELEZ. POSTAJE BOONVILLE, N. Y.f 2. avgusta. — Do nameravanega štrajka Emipre Dairymen Association je prišlo samo v štirih izmed 62 okrajev, toda s tem večjo silo, do so morali priti truperji za varstvo mlekarn in vlakov, ki so vozili mleko. VOJNA V AZIJI JE NEIZOGIBNA Rusija in Japonska gradite železnice in ceste. — V okrajih Oneida, Ilerkimer, Chemango in Lewis so štrajkarji položili čez ceste drevje in hlode, so ustavili nekaj trukov in razlili mleko ter s tem več ur ovirali dovoz mleka v mesta. V spopadu s truperji v Holland Patent. Al der Creek in Gl.-nfield je bilo VI . nezavesti pobitih pet farm o rje v. I majhnih skupin, ki hočejo doseči jda bo llItii 1'isehel prišel ne postavne sporazume. i dumov. Da zatre odvajanje. računa naj ^^rsehelma s* z odlajalei ni po-višjo policijsko silo. ki je že orga-J za odkupnino. temveč je nizi rana in že tudi na delu. da so- iblla ti,ko-j pripravljena plačati deluje z d ržaviikini oblastmi. kar no zahtevali. BROWNSVILLE. Pa.. 2. avgusta. — Po sosed- njih gričih so razpostavili miličarji strojne puške ter jih namerili v dolino, kjer so včeraj divjali vroči boji, tekom katerih je bil neki štrajkar ubit, nad dvajset jih je bilo pa težko poškodovanih. Nocoj se je posrečilo governerju Pinchotu pregovoriti Thomasa Mosesa, da se bo posvetoval ž njim. Moses se noče pogajati s štrajkarji, dočim bo na konferenci governer štrajkar je zastopal. Frickova družba je zaprla svojih štirinajst premogovnikov, češ, da stavkokazi niso bili zadostno zaščiteni. Zaprti so bili tudi premogovniki v Ellsworth in Bentleyville. V Ellsworth je včeraj vprizo-rilo tri tisoč Strajkarjev demonstracijo, ki se je povsem mirno končala. - Število štrajkarjev v okrožju mehkega premoga cenijo na 35,000. PHILADELPHIA, Pa., 2. avgusta. — Mrs. Cornelia B. Pinchot, žena governerja države Pennsyl-vanije, se je danes pridružila tukajšnjim štrajkujo-čim izdelovalkam nogavic ter je piketirala pred tovarnami. Proti večeru je telefonirala policijskemu načelniku, naj opozori svoje ljudi, da veljajo tudi v državi Pennsylvanije določbe glede svobodnega govora in zbiranja. Pritožila se je, da so policisti na konjih neusmiljeno pretepli neko žensko v Cambria. — Policijskemu načelniku sem sporočila, — je rekla pozneje, — da so njegovi ljudje ravno tako slabi kot so pomožni šerifi v Lansdale in v okrožju mehkega premoga LaFayette okraja. Dostavila je, da se mora policija istotako ozirati na delavce kot na delodajalce. Na nekem zborova-4 nju stavkarjev je rekla: — Štrajkar jem bom pomagala na vse mogoče načine, kajti bore se za pravično stvar. Delavci so morali prenašati vsa bremena depresije, dočim so podjetniki izrabili krizo s tem, da so delavce še bolj izkoriščali. V Reading, Pa., štrajka deset tisoč izdelovalcev nogavic. ^ Urez dvoma računa predsednik J * pripoveduje, dogovorjenega (kraja, kjer je bil izpuščen. Washington, D. C., 2. avgusta. Zajela dnišk i department je naročil izdelati 'bankovce s srebrne valuto v vrednosti $10,000.000. Za pokritje služi 20,000,000 unč sre-i btu. •Ko so fašisti korakali po ulicah. so knmiuilst i postavili barikade čez ulice in prišlo jo do resnih spopadov med pristaši obeli strank. Tedaj je bilo ubitih 12 o seb. nad petdeset pa ranjenih. Line, Avstrija, 2. avgusat. — Policija je snela več sto nazijskih znakov suastike s treh posebnih vlakov, v katerih so .ar pa jim državni mlekarski odbor n«* dovoli. Mlekarski odbor je določil za farmerje najnižjo ceno. toda je odločno zavrnil zahtevo, da bi farmerji dobili 45 odstotkov prodajne cene. dita železnice in cMe in nlrje- j XaJVečj» izgredi so bili v Boou-ne postojanke po ceh Mančukuo viIr.. kjer je farinerjev ki .bili oboroženi « sekiranni in pole-Japonska je rz ^o tajnostjo ni /i|pHo trukwu 1>airvm, Washington, D. C., 2. avgusta. Danes je odstopil Robert Carl bra, katerega > Okuženim'drla* > ^f'. vam plačala Anglija na možni tajnik v delavskem depart račun . „ „ . . «. vojnega dolga, ki je zapadel 15. Za Poznega tajnika ga Junija '•le »menoval predsednik Hard- GOZDNI POŽARI V _WISCONSIN!) Milwaukee, Wis., 2. avgusta.— Na več krajih v severnem delu države Wisconsin se gozdni požari izelo naglo širijo. Več sto pro stovoljcev in gasilcev se trudi o-mejiti požar, toda do sedaj so imeli le malo uspeha. V celem je okoli 40 posameznih požarov. V okraju Lincoln je pogorela ena šola, več farmerskih poslopij in koč nekaterih naseluHcov. Na več farmaih so se morali lju- POMOŽNI TAJNIK WHITE PIJAČA, KI JE RESICNIRAL OHRANJA MLADOST Nemški kemk se je vrnil z dragocenim receptom Jivaro plemena. — Pijačo delajo iz opičjih žlez. Guayaquil, Ecuador, 2. avgu-ChicagO, 111., 2. avgusta. — Da-'sta- — Ivaro Indijanci, kojih .ple-nes so tukaj aretirali George-a' m*1 nahaja v divjinah Eeuado-Grave, ki je poročen s tremi žen- J uživajo pijačo, ki človeka po-skaimi. Izgovarjal se je, da je že mladi in ga reši raznih nadlog stavec mesecev brez dela ter da si je rosti. ing. TRIKRAT SE JE POROČIL. KER NI IMEL DELA hotel na ta način za vsak slučaj preskrbeti hrano in stanovanje. P0P0US1UIVA ŽENA Chicago, HI., 2. avgusta. — dje izseliti iz hiš. Gozklni čurvaji (Patrick V. LLnton je že 61-krat dolžijo ljudi, ki so hodili v gozd eapustil svojo ženo Mary. Za to na piknike ali pa nabirat jagode,' ga je tožila za podporo. Toda je' i" da so zanetili najmanj 25 poza-j prosila sodnika, naj tožbo * usta- j otrok. 'vi, ako ji mož obljubi, da je ne I Indijanskj glavarji izpijejo vsa- Ta 'zatrjuje nemški kemik Hermann Huth, ki je preživel tri leta med .njimi. Pijačo delajo iz zmletih opičjih J žlez, katarim primešajo razne rastline, vsebujoče arzenik. Recept za pijačo je dal inžinir-ju glavar Jennz Matanza, ki je i?tar sedemdeset let ter ima sederm-c. ;emlnsedemdese t rov V MOSKVI PRIMANJKUJE PETROLEJA bo več erji so nastopili na odr lie. governerja Lehniana. ki je rekel, da morajo truperji ščititi vsakogar. ki opravlja postavno trgovino. Farmerji so se umaknili 111 truki so peljali mleko dalje. Tekom dopoldneva je anlckar-ski odbor po telefonu prejel ^varilo. da bodo farmerjli razstrelili mlekarno v Boonville in tla bodo ustavili vlak, ki vozi mleko v X«-\v York. Državna in železniška policija je za&tražila železniško progo in mleko je nemoteno šlo proti New Yorku. Pri Bonville so farmerji usta-vfli tri truke z mlekom in so razlili 285 posod mleka. Od 70,000 faranerjev je zaštraj-kalo samo 1000 farmerjev in niso poslali mleka na trg. Albany, N. Y., 2. avgusta. — Župan .mesta Boonville E. II. Douglas je poslal governerju Lehma-11 u brzojavko,, v katero protestira proti surovosti truperjev. Župan pravi, da bo truperji brez kakega povoda surovo ravnali z mnogimi meščani m prosi governerja, da kaj ukrene, da ne pride do prelivanja krvi. Governer Lehman mu je odgovoril, da more vsak farmer obdržati mleko doana, da pa mor i biti dovoljeno farmer jem voziti m'leko v mesto, ako ga hočejo v postavni trgovini' in da jih pri tem rte sme nikdo' ovirati. Governer obenem naznanja županu, da je poslal v BonnVille poveljnika državnih trupenrjev. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ČEBULA IN MED — SREDSTVO ZOPER PLEŠO Washington, D. C., 2. avgusta. Neki koledar iz leta 1782, ki je bil podarjen muzeju v Wakefield, Va., ro>stnemu mestu George-a Washin-gtona. vsebuje navodilo za pleSce. Plešasti ljudje naj si vsak večer nadrgnejo glavo s čebulo,-potem naj pa namaže jo z medom. HlOPr ^ NSW YORK, ■ —.......-■- THURSDAY, AUGUST 3, 1*33 TWF. LARGEST SLOVENE DAILY is U. S. JL tr+t OwmA and PobUabed by K4)TIN10 PUBLISHING COMPANY |i fctrt l^tA ^ W fca New York aa celo lefio......97M 2a pot lata....................$8 M Za lnoaeautvo aa ealo late ...... $7DO Ka pol leta..............................WW tfobecrlpUon Yearly $000 Advertisement oa Agreement "Glas Naroda1* labaja ?hU dan lifxemlt nedelj In prtnltof. _ Popial brea podplaa In oeebnovU ee ne prloMoJejo. Denar naj ao bla#oreU fl1j«tl po Money Order. Prt apremembi kraja naročnikov, gfomlmo, da ae tndl pre J in J e blfallMe oasnani, da hitreje najdemo naslovnika. Dooisi. Hew York City. Že več let zaporwknaa sem obiskala svoje drage prrjateFje ~Ln znance v Chicagu, pa tudi letos sem se podala tja in sicer v drnž-bi M rs. Keršmane. nj^nfga sina franka m pospodičen Kathi Za-nodkar in He-len Iva pij a. Kakor vselej prej. sem bila tudi letos vsepovsod prijavil« in gostoljubno sprejeta in skoro ne "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street, New Yerfc. N. Telephone: CHcUea 8—8878 PRED DEVETNAJSTIMI LETI Prve diii avgusta pred devetnajstimi leti se je lotila evropskih držav vojna histerija. .Napetost med Srbijo in Avstrijo je bila na višku. — 1. avgusta je napovedala Nemčija Rusiji vojno. Par dni pozneje sta bila pa tudi Francija in Anglija zapleteni v .vojno vihro. Italija se je se nekaj časa obotavljala in kolebala, karieri stranki bi se pridružila, slednjič se je pa odločila za zaveznike, ker so ji ponujali nekoliko več kot sta ji nudili Nemčija in Avstrija. J,eta 1917 so se tudi Združene države odločile in stopile na stran zaveznikov. Več kot štiri leta je trajala strahovita borba. Brez -pomoči Združenih držav bi zavezniki nik'dar ne zmagali. Ko je bilo pa poslanih v Francijo na milijone ameriških vojakov ter silne množine inunieije in živil, se je nasmehnila vojna sreča zaveznikom. Izza onega časa je minilo skoro dvajset let, narodi pa fse vedno niso deležni blagoslova miru. Po silni moritvi so se le meje nekaterih držav izprer menile, najvažnejši proglemi so pa ustali nerešeni. Skoro bi rekli, da so povojne pogodbe povzročile več gorja, nego ga je povzročilo svetovno klanje. Državniki so navdani s sovraštvom, nezaupanjem, po-JJepom in željo po liadvlafcTi. Narodi si stoje sovražno nasproti. Vsepovsod je opasati ščuvanje in nezaupljivost. Mir se vzdržuje le iz strahu pred novo svetovno katastrofo. Državniki vodijo narode za nos, ko jim govore o svetovnem 'bratstvu, v resnici pa zasledujejo sebične <*ilje in ;jim ni nič drugega' mar kot kako bi drug drugega oei-ganili. LonKonska konferenca je , Mr. in Mrs. R. Schroif. Mr. in Mrs. Stern, Mr. in Mrs. P. Narobe te Mr. in Mrs. J. Kepic, f'e bi iiotela slehernenega. ki so skrbeli. da se nismo niti minuto dolgočasili. omeniti, bi vzelo preveč prostora. Na povratku smo se ustavili v Clevelandu, kjer so naši rojaki kar tekmovali in hoteli drug drugega -prekositi. kdo nam bo bolje postregel. Največ j presenečenje za nas je bilo, ko naau je Mr. Pa vli r.aznanil, da bosta Mr. P. Kogoj in .Mr. A. G r din a priredila nam na čast kinematografsko predstavo. Predvajala sta najbolj zanimive slike iz življenja tukajšnjih rojakov in rojakov v starem kraju. Tisti večer nam bo ostal zavedno v spominu. I Vsakemu bi se rada posebej zahvalila in mu še enkrat stisnila roko v-slovo, ker mi pa to ni mogoče. jjrn na tem mestu izrekam prav prisrčno in iskreno zahvalo. Če pridete v New York, boste 7 mojem domu vedtio dobrodošli in vam bom skušala vrniti po svojih skromnih močeh. Pozdrav! 1 • R-ozalija Ovca, Ij. Eni so rekli, da to in to, drugi pa so bili mnenja, da je bila kriza vzrok, da ga v Evropo sploh nikakor .niste pošiljali. Naj bo že - , - «■-.-to ali ono, saj da bi sedaj, spet»^ skuSa delati bedastega ___1___ a__________' . 1 i ♦ in hodi no nkrJini lrnf /1» 'Vi» hil keF: nik** t Taka je šel naš^tric v "Jawwtko". Nekje doli v Brodefc ne mu je čoln prikuenil, in revež se je komaj rešil na kleč sredi Sore. Ker je bil že mrzel december-ski večer, je pričel kmalu klicati na pomoč. Slišali so ga mimo •vozeči vozaiki. ki se ga tepea rešili, poiskali čoln in ?ga ran mzbi-li, da je bil vsaj enkrat mir. Ko je .mož prišel k -sebi, pričel se je hudovati nad rešitelji in bi bil gotovo nav čofci napravil, če bi le. bil imel sredstva za to. Za to so zvedeli tudi časopisi, ki si kaj hitro poročali o našem Robinsonu. Danes nima dolarjev in ne dinarjev. Mislimo, da je prišel k sebi šele sedaj, ko je prepozno. Da bi pa malo zakril svoje pre- Peter Zgaga NAJBOLJ CITANA KNJIGA. Pa uganite, katera knjiga je najbolj čitana med ameriškimi »Slovenci? — Masne bukve — bodo rekli nekateri — Marxov "Kapital" — bo zatrjevala druga stranka. Pa nimajo prav ne ti in ne oni. Tisti, ki čitajo mašne bukve, jih znajo že na pamet in jilf jim torej ni treba čitati. Koliko je Marxov "Kapital" raz- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUG O8LAVUO Din 200 ...........................) VI5 Din 300 ............................$ 6.25 Din 400 ......................... $ 8.20 Din 500 ............................$ Iff. 20 Din 1000 ............................$20.10 Din 5000 ............................$96.75 V ITALIJO Lir . 100 ........................... $ 7.90 Lir 200 .......................... $15.35 Ur 300 ......... $22.85 Lir 400 ............................ $35.40 Lir 500 ............................ $37*0 Lir 1000 ........................... $75.20 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO -NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar j in ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. STLAČILA V AMERIŠKIH DOLABJIH Za taplačtfo $5.00 morate poslati__$ 5.19 » " CIOJOO " " ______.$10.89 $15 00 " " _JM.— r* M «20.00 »' » ____ " »» $40.00 »» " »__$BL50 ______T ftanm krajo y ^trffh Nojna nakadla larrtujemo po Gabilo Utter M pristojbino' $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Naroda" M WW8T im B*»EMt, JTXW JOSX, W J. Barberton, Ohio. V nedeljo okoli devele ure dopoldne pride k meni moj prijatelj. Jaz ga začudeaio gledam, češ, kaj pomeni njegov obisk? Ko se Pridružili » pogovarjava o delavskih razmerah. prileti muha in mu sede na nos. — To pa pomeni izlet — mu pravim. In tako sva se odpravila v Wooster obiskat naše stare prijatelje. To je mesto nebeških kri-latcev. Ni veliko, pač pa prijazno. Tovarni sta v njem samo dve. V prvi izdelujejo lestvice za nebesa. v drugi pa opeko za babilonski stolp. Toda opekama počiva. ker so se. podali zidarji na počitnice. t Slovencev je tam saimo par dru-ini. Midva sva obiskala dobro in daleč neokoli znano družnio Vi-čič. kateri se zahvaljuje-va za sprejem in postrežbo. Ponovno gva bila povabljena od Vičičeve družine in in se 'bova vabilu vkratkem odzvala. 'Xasvidenje! Poročevalec. Hamburg, Pa. 30. julija mi j<* naročnina za Glas Naroda potekla in vam zopet pošljem 2 dolarja za list. ki mi jako ugaja, posebno lepi romani in kolona Peter Zgage. O11 je jako raasoden človek. Pismo, ki ga je pisal mlademu fantu, še hranim in sem ga trikrat preči-tal. O, kako malo vedo otroci, kaj so stariši. Želim Petru, da bi obhajal stoti rojstni dan. Če ravno rwrnm-r- "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročili za tvoj« sorodnik« ali prijatelje, to lahko stori« Naročnina za stari kralj stane $7. V Italijo Ksta m po-ill jamo. med nas Ajnerikanee redno pri lufjal. Nekaj bi vani rad poročal in sem tudi že dalj časa čakal na to. Nekateri (naši Am-erikanci, ki sem pridejo z velikimi denarji, nam ne delajo čast:. Hodijo okrog po gostilnah in plačujeja pijačo vsem, kateri jih hvalijo in so drugače z njimi. Seveda da pri tem t-iKli sami pijejo, tako da nase pozabijo in mečejo proč denar, kot bi ga bili tam v Ameriki v loteriji dobili. 3»eveda tega ne delajo več danes, ker tudi sem nobenega, ni. ampak pred par ali več leti, ko je v Ameriki bilo še dosti denarja, so hodili taki strici pogosto sem na obisk. Tako dolgo so ga bili, da so se celo nase pozabili da morajo iti nazaj, če hočejo, da jih bo Amerika spet za svoje vzela. Ti so reveži in se dan?s' greva jo za svoje gTelie. Četudi v Ameriki ni nič, je tukaj še manj. in marsikdo kaže s prstom nanj: "Vidiš ga, Amerikamca. danes pa ne sedi več prevzetno za litrom, kot je takrat, ko sano ga "ženili" Ln ga tudi posušili". Eden takih tepcev, ki so prišli sem in so denar po neumnosti zapravili. je bil tamkaj v Ameriki z domačim imenom znaoii Klofir. Bil je v Ameriki in delal v Penn-ty Ivani ji in v Kan«asu. vsega skupaj 25 let. Bil je Č4a.n S. N. P. J., ki rnu je izplačala celo smrt-nino 600 dolarjev sza neko neozdravljivo. "bolezen". Ko je prišel tse.m, ime! je vsega denarja o-krog 90,000 Din, kar je bila in je še danes lepa vsota denarja za tukaj. Pričel je polagoma popivati. so ae mu "prijate4ji" in znanci, ki so ga hvalili in mu svetovali, kako naj si pomaga, da bo prišel s tolikim denarjem, ki ga ima, naprej, -da mu ne bo treba saditi krompirja in nositi guo-ja .na hrbtu gori v Vol a »ki gra]) i in pri tem jesti velikokrat neslan ook. v Ker takrat avtomobil še ni bil tako znan v dolini kot je danes, svetovali so mu. naj si sam ustanovi tvornico avtomobilov. Ite3 si je dal napraviti pri nekem kovaču nekak :wto, katerega jie gonil z noga.mi, in vselej, kadar ga je prišel poskušat, moral ga je s pijačo zalivati, da. je tekel, ko so ga pivci od zadaj porivali in tepec je mislil, da njegov avtomobil že sam od sebe tako gre. Ko se je tega naveličal, Ln videl, da ne.'bo nič, zbil je vse skupaj kil porinil v grapo, kamor so ga otroci hodili ogledovat in drugi. če je še kaj porabnega zelenja proč -aa potrgati. Na to si je omislil aeroplan. | S-pravili so ga mu na neko seno» žet, od koder je samega spustil navzdol, ker se mu je izdelo, če bj ga. sam krmaril, bi ga morda zadnjikrat. Tudi pri tem krstu je morala .biti pijača v veliko veselje tistih, ki ga radi pijejo na tuj Taeun. Naposled si je omislil čoln, e katerim jo bo mahnil po Sori v Savo in dalje na morje ter slednjič v Ameriko, kjer je upal dobiti še veliko nagTad-o. •Dal je »biti iz desk dolgo korito, vzel je dolg drog in hajdi na Sero. PripopMndti pa tmoram, da tedaj je bil že suh in je že gledal, da 'bi mu bili ti&ti. ki so poprej psi in jem pili,, vračal L •Povedati moram tudi, kako »e je bil za na dolgo pot pripravil. Obesil si je na že strgamo obleko nebroj pločevinastih škatelj, za klobuk pa pisanih trakov io knrjega perja. Tako je nad Ame-rikanec "jadral"' doli po Sori. SpremjevaTa ga je pa po obeh atraaob velika množica otrOk in fudj odraslih pametnih 'ljudi'. Nikogar pa ni bilo, da bi nra bil re- jn hodi po okolici kot da 'bi bil pri nas vedno predpust. Seveda, drugače ne more med ljudi, posebno med tiste, ki so mu svetovali, da naj "pamet nuea". a jim je odgovarjal: — Sedaj bom "nu-cal" denar, potem pa bom pameten. Rojaki. Amerikanci. bodite previdni, ko prihajate sem, posebno če imate kak denaT. Ne poslušajte nikogar in tudi dru-l žiti se n*- z nikomur, ker vsak bo le gledal, da vas bo oskiibil ali p;i drugim pomagal pri tem. Ko je 'prepozno, pa pravijo: — Vidite ga. imel je, zakaj je pa zapravil. 'Dela imamo pri nas dosti. Sedaj .smo ob košnji, ki pa se je nam radi denarja malo izapoznela. Potem pride žetev in drugo. Čeprav smo nekateri lepe prihranke sem •prinesli, nismo pa še toliko, da nam bj -sp ne bilo treba še nadalje za. .življenjski obstoj pehati. Pet let sem že tukaj, pa do sedaj smo vedno slišali streljanje in butanje z onstran meje. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI ! S POR OČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Velika nesrečo je doletela 31. julija družino Rudolf Dedek Worcester, N. Y. Med osmo in de-veto nro zjutraj je začelo v pod strešju goreti in v kratkem časti je ostal le kup pepela. Rešili so le par malenkosti. Zavarovan je bil le za malo vsoto. To je v tem kraju že tre t ji Slovenec to leto. da mu je hi ha pogorela. — V Clevelandu je Frank Bar bič zapustil bolnišnico in zdaj se zdravi iloma. Njegovo stanj? se je veliko izboljšalo. — V Presto. Pa. je lunrta Katarina Hafner, rojena Gardes, v j starosti 38 let. Pokojnica je bila »^j. . . . i popoldne odpeljana v bolnico, zve- Kdor ni vajen tega. se mu je • ___^ - i D • t- j s«, o u..i j*Mt.er pa jp ze l>mria Rojena je bila v Presto, Pa., kjer zapušča soproga in sedem otrok. res težko zdelo kot se je meni. Vsako lieto so fpričeli že zgodaj spomladi in nehali pozno jeseni; vse dni od zore do mraka, (.'lovek bi zato ne porajtal, ko bi ne vedel, da je to namenjeno nam. Sedaj hvala Bogu, od Velike noči sam imamo mir in ni čuti tistega neprijetnega butanja, kot so rekli, da so ga čutili med vojsko. da se je vse treslo. Velikokrat smo že mislili, da se bo svet onkraj podrl. 'Sicer je pri nas vse dobro in v redu. Ni za vse in tudi tedaj ni bile. ko so nam go^padarili tisti, ki bi tudi danes radi imeli prvo besedo. •Konično se vam zahvaljujem za poslane liste f«. N.. ki sem jra 'vedno obrajtal. Se se s|w>minjam. kako udobno .sam rajža'1 spomladi 1<>28 a "lie de France" pod vašim vodstvom. Pozdravljam vse naše rojake, pasebnji,Gorenjce in Tratarče in druge Poljance v Imperial, \Vil-loek in Broughtonu :n tudi vašega Petra, ki nam je vedno kaj lepega na-pisal, kar je posebno ženski svet zanimalo. Prosim pa vas g; urednik, da poučite rojake, ki bodo sem prihajali. da se 'bodo drugače ravnali, kot 2ve je oni, ki se je s čolnom po Poljanski Sori vozil. — 24. julija zjutraj je v St. Ma rv's bolnišnici v Milwaukee, kamor se je pred 14 dnevi podala iskat pomoči, umrla Nellie Tra-tar. znana agilna društvena delavka v West Al listi. Zatekla seje prepozno k zdravniški pomoči v bolnišnici, in ji niso mogli več pomagati. Poleg soproga zapušča .^e 11. letnega sinčka Tonija ter mater in dve sestri. — V sredo 10. julija je na do-•nnt svojih starišev v Milwaukee po daljši 'bolezni umrla Angeline Svigelj. stara komaj 20 let. Zapušča poleg staršev še več sorodnikov. Pozdrav vsem slovanskim lavcem sirom Amerike. de Bivši Amerikauec. Sir jen med amSam. naprednim.-et*-■bentom, mi pa'ni mno. Znan mi je pa slučaj, ko je tekom debat* e "kapital*" vzkliknil navdtwen "socijalist": — Ppoč kapitalom, pa naj bo Marxov al i Rockefellerjev! Proč s kapitalom in kapitalisti! Živel proletariat ! Najboj pogosto in najbolj temeljito čitana knjiga so "Sanjske 'buk ve'*. Te onoje trditve ne more nihče izpodbiti. Neizobra-ženei in izobraženci listajo-po njih in jih s pridom prebirajo, samska dekleta, poročene ženske, stare de vice, fantje in in^žje. Ni skoro hiše. kjer bi ne zavzemale^ Sanjske bukve važnega mesta. Če jih nimaš ti — kar je pa nenavaden slučaj — jih ima pa sosed ali soseda in stopiš zjutraj po nenavadnih sanjah k sosedovim pogledat, kaj in kako. Nekatere ženske jih imajo vedno pod blazino in spe na njih, česar posledica je. da se im ne sanja samo ponoči, pač pa tudi o bet em d ne vil, vsled česar je njihovo govorjenje sanjanje, ki si ga prav kmalu sit. V splošnem pa- Sanjske bukv* •ne lažejo. Sestavili so jih slavni neenak na Jutro vem po slavni "abrikadabri". tako da ne morejo sfalit.i in da drže za vse večne čase. V duhu te vidim, kako odkima vaš z glavo, nejeverni Tomaž! Le par primerov naj Ti povem, po se boš prepričal, da je res. kar pravim Ln da Sanjske bukve ne lažejo. Zadnjič se mi je naprlmer sanjalo o čudovito lepem dekletu, da sva seveda na samotni klopi se objemala, da nič kako. Ve« pot an planem iz postelje naravnost k Sanjskim bukvam in kaj mislite, kaj čitam v njih? — Deklica, pojeg nje na klopi sedati: če si mlad. dobro; če si star in oženjen: slabo, velike sitnosti in mogoče tudi blamaža. To je samo en primer, da Bukve ne lažejo. V naslednjem naj jih navedem še par. (> se ti sanja, da se v denarju valjaš, ti povedo Sanjske bukve: — Denar, valjati po njem: če si »bogat, dobro; če si revež, slabo. — Zakon, v njem živeti: kreg in prepir. — Klobasa, jesti jo: dobro; klobasa, tako visoko obešena, da je ne moreš doseči: slabo. — Vino. dosti ga piti: pijan postati; nenmnosli počenjati. — 'Baba. staro videti: izogibaj se nevarnostim. Baba. stara, ž njo •živeti: dosti noči boš prečni. — V'Pueblo. Colo, je umri .Joihn Graj n ar. nt ar 45 let in doma iz Prigorice pri Ribnici. POZDRAV! •Pred odhodom v staro domovino, pozdravljam vse prijatelje iai znance v New Yorku, posebno pa pozdravljam svojo sestro v Clevelandu in njenega soproga. Pozdrav tudi družini Turkovič Ln vsem iznancem. Zahvaljujem se potniškemu oddelku "Glaa Naroda" in ga pri-poročam^v vsaki zadevi. Posebno bvala mlademu Franku Sakserjn! Anton Frol. d nmmnn prirediti - i YiESElrCir ZABAVE OGLASU J TE "GLAS KAKODA" m Htm t CBK Wk OGLASE SO ZMERNI -Mi — Cvetlica, rdečo videti: žalost in razočaranje. (V tem slučaju si lahko pomagaš in poglej pod črko "R". Tam boš namreč čitaJ: — Rdečo cK-etlieo videti: po par dneh se ti bo želja izpolnila). •Tako .značilno je tudi sledečn prerokovanje: — Politik, njegove obljube poslušati: pod nosom se obrisati. In takt dalje in tako dalj«... Sanjske bukve ne lažejo, in ni čuda, če se naši ljudje tako znesejo nanje. Značilno je pa, da se -Sanjskih bukev vsak nekako sramuje. Nihče- £e ni javno povedal in se postavil : — Pri nas doma imamo Sanjske bukve. Vsako jutro jih prebiramo, da •vemo, kaj se nam je sanjalo, in vsak večer jih pre-i listamo in ugibamo, kaj se nam j bo. Takega priznanja, se sramu-|jejo naši rojaki in rojakinje. Najbrž se zavedajo, da žive v dvajset om stoletju m da -je vsa copr-nija lari-fari. Na izobraženost, oliko, in naprednost pa vseeno pada temna senca — Sanjskih bnkev. Ne hrepene samo po luči in svetlobi, tudi senca jim je včasi dobrodošla. Tega seveda nočejo priznati. Napredni so in zato jim vsa čast. • •Nikdar se še ni zgodilo, da bi prišel mož kupit Sanjske bukve z besedami : — Sanjske bukve bi rad. Na k! Pač pa vedno in dosledna pravi: — Moja žena bi rada Sanjske bukve. •' te jih pa pride že«a kupit, pravi : — Ali prodajal« tudi tisto ne-umnost, tiste Sanjske bukve. Saj jih ne bom kupila zame. Mu so mi tiate tra pari j*. Toda anoj - dedec. je ves neumen za tako reč. Njem« ne vedno sanja in tioče vedeti, kaj sanje pomenijo. Ja, saj pravim, ti dedci... "Glas Naroda" Masaryk o demokraciji in diktaturah. -otW O D A" _• " ... 'i i/" . ■ \ • » -.rt • * ; - Ngw YORK, THTTRgDAY, AUGUST fr 193a ' THK LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. A. Ameriški novinar Edgar A.j Mtwwr, avtor knjige "Nemčija pomika uro nazaj*', je priobčil ua dan ameriškega narodnega praznika. v '4Chicago Daily News" razgovor n češkoslovaškim preziden-tom Maaarykom. V uvodu pravi .Mawrer, da ljudje že delj časa obsojajo ne napak poedinih demokracij, temveč princip vlade iz | ljudstva, po ljudstvu in za ljud-. stvo. Sov«jet.ska Rusija, fašistična Italija in hitlerjevska Nemčija trdijo, da so našle nekaj boljšega, in predlagajo narodom, ki jih žene gos|KHlarska beda v obup, ruske čezvičajke. italijanski sant o mati-ganello in nemška koncentracijska taborišča kot zboljšanje proti vladi "diskusije*'. Nove diktature proglašajo, da zaničujejo invidium in za-htevajo. naj se \ni ljudje sle-]>o |>odrede državi. O teh stvareh, ki nasprotujejo v.x»m načelom ameriške demokracije, je govoril Maw-rer s pro'.identom Masarvkom kot "možem, otre|»žljivostjo." Takole je tekel njun razgovor: Mawrer: Imate mnogo izkušenj i kot mislec i kot državnik. Stari fcte a inteligenca dozori včasih s btarostjo v modrost. In še to: Mnogi vidijo v vas največjega živečega demokrata Vse to me je na|M>tilo, da bi rad zvedel za Vaše mnenje a najzanimivejšem pojavil naše dobe. V mislih imam upor proti civilizaciji. Masaryk: Kaj pa rarumete pod civilizacijo ? Mawrer: Vzemimo to takole: V, toku stoletij se je vedno od časa do časa |K>javila peščica ljudi, ki so te iz protislovja napram okolici in družbi borili za spoznanje boljših stvari. Med temi stvarmi je bila tudi lepota in inteligenca. Pa tudi najvišje kulturne dobrine — razum, potrpežljivost, ljubezen, osebna svoboda, socijalna pravičnost.— Sprejemate to definicijo? Masaryk: Recimo, da jo sprejemam. Nadaljujte! Mawrer: Na zapadu je človeška družba v zadnjih stoletjih do gotove meje napredovala v iiresniče-niu teh idealov. Zdaj pa stojimo naenkrat oči v oči skoro univerzalnemu pok ret u. ki negira njihove vrednote. Kaj naj počno tisti, ki se še drže staromodne civilizacijske ideje? Nastopiti proti novi smeri? Ali naj pobijajo nasilje z nasiljem, ali naj nastopijo proti nestrpnosti z n;enim lastnim orodjem. sprejmejo boj s privrženci širokega nasilja na tleh. ki so si jih sami zbrali? Mar bi se ne obrnil tak paradoks usodno baš p'roti temu idealu, ki ga želimo ohrani-1 ti? In kako izogniti se temu? Masarvk: Že vidim, kaj mislite.' Kadi bi imeli recept. Mawrer: Morda. Masarvk: Ni nobenega recrpta. Nikoli ga ni bilo in ga ne bo. Položaj ni nikoli dvakrat po vrsti ' isti. Mawrer: Morda se Vam zdi. da dozdevna nevarnost za demokratični ideal ni resna? Masarvk: Tega nisem trdil, toda če je demokracija v nevarnosti, pomeni to samo. da so bili njeni voditelji stdbtani in najdeni lahki. Dosegli so bili lepe uspehe. Imeli so svoj talent. V sedanji dobi se zdi dennkracija mrtva. Da pa v resnici temu ni tako. dokazujeta dve stvari: Vsi novi \«oditelji potrebujejo pod|H»m Ijudrttva — Hitler. Mus-olin«. Stalin.___ Naglas ostaja na pri prostem človeku. To je pa demokracija .woje vrste. Priznati morate, da se demokracija r&rvija. Je v svojih začetkih, ni popolna, je pa boljša od starega .režima. Ne smete pozabiti, da to ni bila demokracija, temveč stari režim, ki je prinesel vpojno. Zdaj mora demokracija doplačevati na to vojno starega režima, na vojno monarhije. Mawrer: Zdi se mi manj važno, Oil kod prihajajo vodje, nego kam gredx Morda v novo vojno. Ne-dvmno vodijo ljudstvo v zelo nevarno ozračje mišljenja in v o-s hue razmere, ki-.so komaj boljše od suženjstva. Masaryfk: Ne verujem v novo vojno baš zdaj. To je ena dobra stran splošnega pangrota, ki nosi za seboj odgovornost, za doberšen del tega, kar nas tare. Vojna je požrla prihranke generacij, a prebivalstva je vedno več in več. Ni prostora, da bi človek razniakr.il komolce. Naravno je, da j>osta,;ajo brezposelni možje' in žene nervozni in da prisluškujejo glasovom nabija. In ker srednji sloj. ki je pognal lH»ljše čase, zelo težko prenaša svojo sedanjo b«"do. je reakci«a proti civilizaciji, kakor imenujete to Vi, njegovo delo. Toda koncem koncev je morda to prehodno razdobje nujno j»otrebno. Naučilo je ljudi ceniti znova lejMito svobode in odreči se nasilju v korist sodelovanja. Mawrer: Ali ni v tem zavrženje inteligence in oboževanje brutalne strasti v iinenu t a koz va ne pri rode? Masarvk: Ne. toda nekaj krivde leži tudi na intelektualcih. Postali so enostranski. Ljudske množice niso mogle držati z njimi koraka. Demokracija ]>otrebiije voditelje, kakor vse drugo. Milijoni ljudi s* ne morejo zbirati, pogovarjati in debatirati. Družba potrebuje skupno vero. intelektualci pa nimajo nobene. Narodu je potrebna resnica. Intelektualci pravijo danes to. jutri ono. Očividno nimajo resnice ali pa imajo vw resnic. Zato jih jc ljudstvo zapustilo in se obrnilo k oznanjevalcem dogme, ki naj bo še tako primitivna, pa ima vendar prednost enostavnosti. Naše vzgojne metode niso primerne. — Mladi T udje ne morejo sedeti v klopeh od 6 do 26 let. ne da bi izgubili stik z resničnim in preprostim življenjem. In kako more člo-\ek pričakovati, da mu bo pri prosto ljudstvo sledilo, če pa sam več ne razume njegovih gmotnih in duševnih potreb? Mawrer: Mnogi pa mislijo, da ti novi voditelji enostavno love kaline na nemogoče obljube. Segajo po metodah, ki so se prvotno uveljavljale pri širok ust nežili, po trgovski reklami v politične svrhe. in njihov uspeli dokazuje, da s> prav tako lahko proda politična filozofija tretje vrste, kakor zobna pasta iste kakovosti. Ali ni v tem dokazu smrtne nc varnosti za demokracijo? Masarvk: Nikakor ne. če se oziramo na konec. To samo dokazuje, da ni nobene kratke poti. Mawrer: Kam ? Masarvk: V demokracijo. Mawrer: Kako definirate demokracijo? Masarvk: Stanje družbe, ki se ljudje v njem medsebojno ne izkoriščajo kot objekti v sebične namene, stanje, ki so v n.ieni mož, žena in dete priznani kot neka o-snovna vrednota. To je demokracija. To je kowni ideal politične organizacije družbe in ideal človeštva. Demokracija zahteva od demokratov vsaj malo potrpežljivosti. Mawrer: Toda za nove voditelje je tak ideal predmet zasmehovanja in zaničevanja. Čeprav se prr»gla- šajo za idealiste, skušajo vedno podrediti živo bitje ne samo svojemu pohlepu po oblasti, temveč tudi patrijotizmu. ki opravičuje vojno, soeijalno krivičnost, nestrpnost in tiranijo kot nujno jwtreb- ( no za splošni blagor. Kaj bolj nedemokratičnega si težko mislimo. Toda ljud'e jim slede kot da so hipnotizirani. j Masarvk: In kaj za to? Mawrer: Vse svoje življenje ste so izavzcmali za nekaj drugega. Masarvk: Ce bodo znali novi voditelji zadostiti osno\nim ljudskim potrebam, ostanejo na krmilu. (V pa tega ne bodo znali. bodo izgnani. To je zelo enostavno. Mawrer: Ta čas pa laliko minejo leta, morda desetletja. Masarvk: Gotovo. Mawrer: Kaj morete gledati na tako možnost ravnodušno ? Masarvk: Nikakor ne. Toda. če se ne motim, demokracija pride, ker končno mora prit i. Človeška bitja jo bodo koncem koncev zahtevala. Ce pa bodo nasprotno še nadalje dajala prednost tiraniji, pritisku in nestrpnosti, se motim. Mawrer: In kakšna perspektiva je to za ljudi, da tega ne bodo mogli prenesti? Masarvk: Vedno je bilo tak^. ali | vsaj po pretežni večini. Pomislite na zgodovino. Kako kratka so raz-' dobja svobode, kako omejeni so j zemljepisno prostori, ki jih obse-j gala. Toda končno bo to drugače, j Demokracija pride. Mawrer: Kateri je jm> Vašem mnenju najkrajši rok /ji njeno u-resničftije ? Masaryk: Živite po svojem prepričanju. Ne govorite samo o svoji politiki. Živite z njo. Govorite resnico in ne kradite. In kar je »lavno: Ne bojte se umreti. LITVINOV NOČE VIDETI TROCKEGA Pariz, Francija, 1. avgusta. — Izgnani sovjetski vojni minister Leon Troeki je prosil zunanjega komisarja Maksrma Litvinova za razgovor, kjer naj bi se dogovorila. pod katerimi -pogoji bi bil preklican njegov izgon iz Rusije. Lit vino v pa je Troeki je vo prošnjo zavrn il. Naročite se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik t Združenih državah. . RADEK NA POLJSKEM Tod ti ni sovjetski novinar in politik Kari Radek je te dni oficijel-no posetil Poljsko, svojo domovino. Leta 1906 je bil Radek član, delavskih revolucionarnih organizacij v Varšavo. Ko so teroristi izvršili atentat na rirskega policijskega komisarja Konstantinova, j? bil Radek hlizu kraja atentata. — Policijski agenti so ga prijeli in neusmiljeno pretepli, tako da so I mu izbili več zob. Radek si je dal vstaviti zlate zobe šele jh> ruski revoluciji. Leta 1919 ga je poslala komunistična internacijonala v I Nemčijo. k;er naj bi vodil komunistično akcijo. V Nemčiji se je 'Radek mudil poti imenom Mueller. | Stanoval je pri neki vdovi, ki je delovala v nemških monarhističnih 'organizacijah. Nekoč ga je gospo-d'nja pr<»sila .naj podpis- spomenico. ki se v nji zahteva obnovitev monarhi:e v Nemčiji. Da se izogne su>m ničen j u. je R;idek podpisal prošnjo, naj se vrne Viljem na nemški prestol. Po |»učil Spartakovcev so Rade-ka aretirali in zaprli. Dolgo sicer ni sedel V ječi, pač so ga pa izgnali iz Nemčije. Radek pa dolgo ni mogel odpotovati, ker mu nobena sosedna država ni dala tranzitnega , vizuma. V stiski se je obrnil brzojavno na maršala Pilsudskega. da bi mu dovoljil potovanje skozi Poljsko v Moskvo. Njegovi prošnji je bilo ugodeno. Nemške obmejne oJilasti so ga izročile na meji po!j-' skint in častnik, ki ga je spremljal ;skozi Polj,ko. je bil poznejši poštni 'minister kapitan Ignac Hoerner. Radeka so spremljali do sovjet -j ske meje. ki je pa dolgo ni mogel prekoračiti, ker je vladalo med Poljsko in Rusijo vojno stanje. Šele ko je poslal sovjetski diviziji na koščku papirja ]>ove!je. naj tako« j preneha s poljskimi parlamentarci, so za nekaj časa prenehali streljati ii. tako je Radek srečno prekoračil mejo. Na meji so morali sestaviti protokol, ki so ga podpisali I poljski častniki in sovjetski delegati. V protokolu je bilo rečeno, J da so sovjetske oblasti sprejele , Karla Radkas prtljago vred celega, i živega in nedotaknjenega. Zdaj pa t izkazujejo Poljaki Radku vse ča-* sti. Časi se pač izpreminjajo. PROTIVOJNI DAN Moskva, Rusija, 1. avgusta. — Pod pokroviteljstvom Tretje in-ternaeijonale j.* bil obhajan pro-trvojni dan. Ve s program je kazal rusko željo za unir in potrebo ' za vojno pripravljenost. BACILI - NOVO STRAŠILO V starih časih so spremljale vojnega boga furije kužnih bolezni. Kuga in kolera so pobrale nepri-Tiierno več ljudi kot orožje. Se v vojnah 18. stoletja je pomrlo šestkrat več ljudi za nalezljivimi boleznimi kakor jih je padlo na bojiščih'. Poslej pa sta medicina in. zdravstvo dobivala hitro preunoč nad temi sovražniki človeštva, in že v krimski vojni leta 1850 je bilo rar.mierje 3.2:1. v nemško-franeoski vojni pa 1 :0.6. V svetovni vojni sta griža in tifus občutno nastopala le v kulturno bolj zaostalih -predelih. Zdaj ja vstaja na obzorju strah, da bi bacili najnenvarnejših kužnih bolezni postali — polt^g strupenih plinov in zažigalnih bomb — novo vojno orožje. Službeni ameriški "Infantry Journal" je prinesel o tem nedavno obširen članek. — V njem piše vojaški' zdravnik L. A. Fox. da je treba s to možnostjo računati in da je vsako sklicevanje na 'moralo prazno prizadevanje. Ljudje so se v vojni vedno posluževali tistih sredstev, ki so -bila najuspešnejša. Najpreje so se borili s pestmi in zobmi, potem s kamenjem, potem po vrsti z mucčem. s sulico, strelnim orožjem, strojnico, pod-inorniki. z letalskimi bombami in slednjič s plini. Ob vsaki uvedbi kakega novega orožja so se oglasili ogorčeni protesti, orožje je pa j vendar ostalo. Ravno tako je s tej i plati tudi z bacilsko vojno. Dru-! go vprašanje je pa seveda, ali so | bacili res tako strašno nevarno o-rožje O tem piše inž. \V. Stalze v, časopisu 'Wlssen und Fortshritt':1 Vzemimo predvsem tisto skupino nalezljivih bolezni, ki napadajo človeka v prebavilih: kolera. tifus in griža. Bacili teh bolezni se dajo umetno odgojiti v velikih m noži na Ji. Kaj bi se zgodilo. če bi jih zločinske roke razsule po vodah sovražnikove dežel«. Nič hudega. Ž.' Aristotel je čisto »pravilno svetoval svojemu učencu Aleksandru Velikemu: "Vodo vselej prekuhaj in iztrebke zagrebi". Čisto po načelih modernega zdravstva. Danes imamo vodovode in kanalizacijo in v resnično kulturnih državah so epidemije kolere, tifusa in griže naravnost nemogoče, ker se da vsak njihov pojav že v kali zadušiti. Drirga skupina nalezljivih bolezni se prenaša in napada dihala : hripa. pljučnica in nahod. Ta sicer ni prava bolezen, vendar •more delavnost prebivalstva anat-no ovirali. Bacili teh bolezni bi se dali v prahu razpršiti po ozračju. A uspeh bi utegnil biti le malenkosten. Za hripo nikdar ne o-bole vsi l.jud> v kaki pokrajini in delujejo pri okužbi še drugi, doslej neznani činitelji. tako da • > samovoljni, umetni povzročitvi epidemij ne more biti govora. Najstrašnejša morilca v minulih vojnah sta bila kuga in legar. ki ju prenašajo z ugrizom bollie in uši. Denimo, da hi sovražnik s padali razširil po pokrajini , podgane, okužene s črno kugo. Kletke bi se na tleh avtomatično odprle in živali bi se razbegnile po kleteh in skladiščali, shrambah in podstrešjih. Raztrosile bi okužene bolhe, ki bi prešle na ljudi. in v kratkem času bi v deželi zadivjala črna smrt. No. tudi ta strah ni tako strašen, kakor bi se zdelo na prvi hip. Ko je črna kuga leta 1924 razsajala v Pandša-bu in pobrala na stotlsoče Indijcev. je izmed angleškega vojaštva in drugih Evropejcev v tistih krajih obolelo koma i šest oseb. Kuga se na nenak način pred kulturnimi narodi ustavlja — nemara da je snaga boljše obrambno sredstvi proti tej kužni bolezni. Cši. ki naj bi bile prenašalke pegastega legarja. bi bilo treba spraviti neposredno na ljudi To bi bilo v večjem obsegu tudi za najspretnejšega vohuna prevelika umetnija. -zdaj poznamo sredstva. s katerimi se dajo uši na najpreprostejši način zatreti; u*u? nadloge se v bodoči -vojni ni bati. zato tifusni bacili kot bojno orožje sploh ne pridejo vpoštev. Zelo nevarne so bolezenske klice omrtvičenega krča. plinskega in vraničriega prisada. S temi bacili okužene rane bi prizadele tudi malo ranjenim silovite muke. Vsa sreča, da bi se moral tudi vsak poizkus s temi bacili ponesrečiti. Kajti prvič imamo cepiva proti tem boleznim, drugič bi se pa morali bacili prenašati po namenoma okuženem strelivu. Toda pri esksploziji vsakega naboja se razvije taka vročina, da bi ji ne mogel odoleti noben bacil. Zdaj prihajajo vojni biologi š.' '/. najtežjim svojim topom: botu-linom. bakterijskim strupom, ki se v miru pojavlja v pokvarjenem mesu in klobasah. O.o ni«r zadostuje. da umori človeka: z eno samo žlico botulina bi bilo mogoče zastrupiti celokupno prebivalstvo velemesta. Eno samo letalo bi moglo nesto toliko botulina. da bi iztrebili vse prebivalstvo zemlje. Matematičio se to popolnoma ujema, kako pa bi bilo v praksi? Izlahka bi bilo mogoč" proizvesti zadostno ■množino bo-tn'ina in ga prenesti v katerokoli deželo; toda kdo in po kateri poti naj bi dal ljudem strup -zaužiti? V svetovni vojni so izdelali toliko streliva, da bi »mogel biti vsak človek na zemlji petdeset ustreljen. a vsaka krogla ne zadene. Ravno tako je z botulinom. Bolezenski znaki, ki jih povzroča hotni in, so podobni kakor pri tifusu in koleri in podobna so tudi obrambna sredstva. Strup uničimo že z enostavnim kuhanjem (vode in živil). Bacilov kot vojnega orožja se torej kulturnemu človeku ni treba pos. ! no bati; opraviti ima / njimi tak vsak dan in jim bo go-tavo tudi v vojni kos. ZEMLJA ZA 10 MILIJONOV LJUDI Tz Avstralije poročajo, da stoji t:k pred realizacijo ogromen na-«.rt za naselitev evropskih emigrantov v avstralskem ozemlju. A\fctralsita vlada je namreč sklenila. da je pripravljena odpreti .severni Avstraliji velikanska ozemlja za naselitev. Organizacijo napeljevanja je vlada poverila dve-|ma zasebnima družbama, ki sta do-|'bili konces-jo za dobo sto let. Ozemlje, ki ga nameravajo nase liti. obsega pol milijona četvornili kilometrov in je t >rej veliko kakor Anglija. V teh krajih živi sedai jedva 4000 belokožcev in 2000 domačinov. Avstralska vlada zahteva od koncesioniranih družb samo to, da se drže načela "bele Avstralije". t. j. poselitve za kolonizacijo nr.menjenega ozemlja z belo raso. Družbi, ki bosta izvrševali kolonizacijo. sta si že zasigurali podporo angleškega kapitala, ki jima je obljubil zaenkrat 200.000 funtov. Ena družba ima v zakupu kolonizacijo v okolju zaliva Carpen-j tarie, druga v dkolišu reke Vik-i torije. Družili uživata posebne ea-[ linske in davčne ugodnosti. Ni dvoma. da biwta pri tem ogromno za-: služili, saj j»' na ozemlju, ki čaka pridn'h rok, prostora za deset milijonov ljudi. I MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 S PODRUŽNICO NA MIKLOŠIČEVI CESTI ŠT. 13 JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI Ima vlog mul 430.000,000.— Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjcT. Za pupilne nnložl>e ima sodni de|>ozitiii oddelek, zn variVvanje mladine izdaja domače hranilnike, za ]>ošiljaiij<> |m> jn»šti pa svoje )>olagnice. Zt vse vloge jamči mestna »IhHiiu 7. vsem svojim premoženjem in davčno mof-j-t. Hranilnica kupuje in produjn tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi eestJ. Telefon centrale »t. 2016 in 2*510, podružnice St. 2367. Poštni čekovni račun centrale št. 105.TJ, podružnice št. 16.1.18. Uradne ure sa stranke so od 8. do 12. ure. * š Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika U * pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Ii Pri nas lahko kupite vozne v 'iste za vse parnike. \ Vsa pojasnila za dobavo |/ potnih listov, affidavitov; če j želite dobiti sorodnika iz stare-jl ga kraja, kakor tudi vse druge i informacije, damo vsakomur brezplačno. Kšite nam! ^ / SLOVENIC jI PUBLISHING Co. M Travel Bureau i Cn i \ Wesfc 18th street Vv New York, N. Y. Mi zastopamo vsa paro- - hrnrlnA dniih« ALI STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDMOTO V AMERIKI. kot najboljšo jugoslovanske bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM Ima svoje podružnice skoro v vsagrf slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. driavab ameriike Unije. Premoženje nad $1^00,000^0. — Za vstanovltev-nove-fa društva zadostuje 8 odraslih oseb. Vprašajte ra pojasnila našega lokalnega tajnifc% all piate na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J., ELY, MINNESOTA NESREČA Z MOTORNIM ČOLNOM San Sebastian, Španska, 1. av- Nka. — Motormi čoln "Je.sus", v katerem je -bilo 20 oseb. med njimi 7 žensk, je velik morski val prevrnil. Ve«* «to ljudi na obr-ž-ju je videlo nesrečo. Kmalu p» JK'zgodi so- valovi vrjrli jia suho sedem trupel. Najbrže je utonilo | vseh 20 oseb. V A 2 N O ZA ^ NAROČNIKE Poleg nasloxi je razvidno d,i kdaj imate plačano naročnine. Prva številka pomeni mesec, d-'u- i IvANSAS: (Jirarii. Agnes Mofnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzuiiller. Fr. Vo«|o|tiver Steycr. J. Cerne < 7.a 1'euuB.. \V. Va. in M.l.i MICHIGAN: Detroit. Frank Slular Vr MINNESOTA: Cliisliolm. Frank Cou2e Ely. Jos. J. I'eshel. Fr. Sekuls Kvelelh. I.oii's Couže . ' ek, Chas. Kar-linger, Jacob Resulk. Joha Slsonik Eudid, F. Bajt l OI rad. Anton Nnj;ori«l^e, Frank JakSe I BraddfK'k. J. A. Cenu Brought on. Anton Ipavec Claridfje. Anton Jerina Conemaugh. J. Brczovee Ex[N»rt, J. Previa. Ixuita Supant;« Farrel. J ?rry Okorn Forest City. Malh Kamin Creenshurg. Frank Novak ' Johnstown, John Polantz K ray 11. Ant. TauželJ Luzerne, Frank Baliaicb Manor. Fr. I>em.sliar Meadow I^nds. J. Koprivfiek ' Midway. John 2ust Moon Run. Frank PodmllSek Pittsburgh in vso okolico. Vin eni Arh Pittsburgh. J. Pognfar Presto. F. B. I>emshar Readng. J. Peaiire Steelton. A. Hren Turtle Creek, J. Skerlj. Fr. Schlfier West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West Allis. Frank Skefc Sheboygan. Leo Majean WYOMING: Rock Springs, Louis Tauebar Diamondville, Joe Roiich Vsak lastepnik Izoo |MtrdiIe sa svo-to, katero je prejet Zastopnike nj» kom toplo priporotasso. UPRAVA "GLAS NARODA" \ •o 1AB k a It dfc HKW YOftK, - " v 7-J ffiUBSDAT, AU (MfB.T 3, 1998 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A. Pri naročilih za več kot $1 — damo 30% popusta V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMAN JKA, S PRIDRŽUJEMO F^AVIČO, POSLAT! DRUGE SLlGNE VSEBINE g'liwiiniiwraiiiiiiiniii^ b POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS N^ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE : MOLITVENIKI svm UHA v platno Ve2................«... .M v fino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .............-.......................1J9 ŠHHtfl ZA DUŠO t platnu vez. ................ .9« v fino usnje vez ............1J0| v najfinejše usnje vez 1.80' RAJSKI GLASOVI ! v platno ve*................ .80 v usnje vez...................1.20 v fino usnje vez.........1.50 v nujflnrj&e usnje vez. 1.60' KVIŠKU SRCA v lmltlrano usnje v«. .M , v usnje vez....................Ko v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.50 v Ml celluloid vez. ........1.20 NEBESA NAS DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................1.80 MARIJA VARHINJA fino vez ............................mM v fino usnje ....................lJe v najfinejše usnje trda *e* ........................-......... 160 Hrvatski molitveniki: Ujeli« jstarost*. rib* vet...........1,— Stavi HocII. a mir ljudem. fin« vez 1.50 UMjfilieJtn »fZ ......................—t.6* 21on^ee nebeški, % platno...................80 i fina vel ...................................L— j Vlen*r. unjflufj*« »••» ..................1.00 Angleški molitveniki: (» mladino) Pslhlf ne motnje na alkoholskl pod- lad .............................................75 Pravo in revolucija f PUamI t) .........80 Predhodniki in idejni utemelji m- ritega idejallzma ..................1.50 Radio, »movni pojmi Iz Radio lelinike. vezano ........................t.— hroftimno ....................................1.75 Slovenska narodna mladina (obsega 432 »t runi i ................1.50 Spretna kuharica, trdo mana ....1.45 Sveta 1'ismo »Ur« in nove cmveze, lef»o Irdo ve>:atia ...................-...3,— S »dnu vino .........................................40 Sadje v gospodinjstvu .....................75 L'fna knjiga hi berilo la&kega Je- ilka ..............................................60 tthetiik angleftkega jezika trdo vez ....................................1.50 broširano ..................................1 25 l'vod v filozofijo vVeher) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: iblr-ka p i Krm. listin in vlog za zasebnike In trgovce ................1.25 Veliki vsevedei ..................................:80 VoMllna Injiilea ...............................50 Zbirka domačih zdravil .....................«0 Zdravilna zellWa .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ..................................1.50 Zgodovina liurtnosti pri Sloven- rib. Hrvatih In Srbih ............1J0 Zdravje mladino ................................1.25 Zdravje in bolezen v domači hlfii. 2 zvezku ....................................1.20 Zgodovina Srbov, Hrvatovln Slovencev (M »-lik) 11. zvezek .............................BO Prorokovalue karte .....—-----<— POVESTI in ROMANI Child's Prayerbook* v harvor'e platub-e vezano v twin kimC ffzaiu) ............. Come I'nI o Me .........................- film veMUli ......................... he> of Heaven: fino vezano ...................... v umi Je rutami ................ v iikJdorjM* iimi Je vezano (ZA OliKASl.Ki Key of Heaven: V rrloM vt-znnn ............... v «-H«.M unjriu<*Jšl vel .... v fino usnje vem L o ........ Cslliollr Poiket Mannal v fino UHiiJe vezano ........ Ave Maria: v fin.. UMiJ* ver*uo . ....50 .1.10 ...JO ...its ....35 ....70 120 Agitator (Kersnik) brni..................80 Andrej Hofer .......................................50 Beneška vedeievalka ........................85 Belgrajski blner ................................J5 Beli mereseo ...................................„40 Bele noči, mali Junak .........................«0 Božično darovi ..................................J5 litija pot na Bledu .............................tO Božja pot na Šmarni gori .................20 .1.20 1.50 1.50 .1.80 1.40 POUČNE KNJIGE Angleško slovensko berilo ............2.— Amerika In Aanerlkanel (Trunk) 5.— Angel Jaka sluiba aU nank kako so naj ureie k »v. mali .................10 Boj nalezljivim boleznim .................„75 Cerkniško Jezero................................1.20 Domači ilvlnozdrarnlk bn.ilri.uo Domači vrt ....................................1.21 Govedoreja .......................................ijjp Gospodinjstvo .............................„.l.ft Jugoslavija (Mellk) 1. zvezek 1.50 2. zrezek. 1—2 suoplč..........130 Kletarstvo (SkaUeky) ..................t.— Kratka srbska gramatika ................JO Kratka igodovlna Slovencev, Hrvata* ln Srbov .......................^80 Kako se postm* dr*avljan Z. D. JU Kako ar pa«tm»» aaierlftbl drtavijan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .......JJ0 Kubična Kačuolea _______________________.71 Liberalizem ......„..........................JO Materija ln enertlja ....................1.25 Mlada lota dr. Janeza E*. Kreka .75 Mladoalčem. 1. sv..........................J* . II. sv. „..................................J« 'Oba skopaj H centov) Mlekarstvo ______________________L- Nem|ko-anglefta I tolmač ______________IM Nasveti sa hllo ln dom_____________ Najboljša slov. K oltar tea. Oftfl str. lepo ves. < KallaAek) __________.5— Nemščlaa tras nfltolja: 1 del ........................................jI - dol _______________________________» Perotnlnarstvo. bratitso « ___ ¥f*m> m ---i Cankar: Grelnik l.enard, brofl................_70 Mimo življenja ...........................80 MoJe življenje ...........................75 Romantično dušo .............—........60 Italkansko-Turfck* vojska .................80 Balkan*«!* vojaka. s slikami .........25 Boj in zmaga, povest .........................20 Blagajna Velikega vojvod« .............60 Bo.v, (roman) .....................................65 Bnrska vojaka _______________________________40 Beatln dnevnik ......„..........................M Čarovnica ..........................................J65 Cvetina Borograjska .......................45 Cvetke ............................................„..25 čebelica .................„...........................2» Črtice Iz iirljenja na kmetih .........55 l>rebiz, ln razno povesti — HpiKal MJIČlonki ........................60 Dekle Eliza .........................................40 Dalmbtinske povesti .........................85 Dolga roka.............................................51 Do Obrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ..................................JO Dvo sliki: — Njiva; 8tarfc» ........( Mefiko) .......................................60 Devica Orleanska ...............................50 Duhovni bo) .......................................50 Dedčk jo pravil; Marinka ln Ikra-teljrkl ......................................^...40 Elizabeta ...........................................M FabljoTa ali rekov v Katakombah.....45 Pra« Baron Trenk ...............................-85 Filozofska tgodba .................-...........6« Fra Diavolo ......................................JS% Ooispodarlea sveU ............................40 Gootllne v start Ljubljani _________^___60 Grška Mytologija ........................ GRUNT, roman ............................1.50 Gusarji _____________________ __________________75 Gusar v obkakfh ..............................80 HadU Mural (Tolsloj) .................4)1 Hči papeža, vez............................. Hektorjev mOČ ..............................50 Hodvlka ...........................................40 Hudi časi. Blago da*o. veoelolgra .18 Helena (Kmetova) .........................40 Hudo Bresdno (11. ■».> ..........M Hnmorske, Groteske ta Satire , vesano ..........................^..Jl broširano------------------------M Wot g. Brončfca ____________________.1.20 Iibiaal iptsi dr. H Dolstoea ...........60 h tajnootl pdMdo_____________J0 Is madifuaa sveta, trdo vos. ___IjOO Isbranl spisi dr. ivm Hcod^erj 2 sveska ----------------------lJt Igračke, broOlrano _____________________80, Igrale« ----------------- -----------78 «>Js---M Janko in Metka (za otroke) ...........80 Jernač Zmagovač, Med plazovi _______JO Jutri (Strugi trdo vez ......................75 tiroA. ..............................................fiu Jurčičevi spove<*( lil. zvezek ............66 Korejska brata, povest li mlsljonov v Koreji ..................................—M Krvna oaveta .....................................80 Kmečki punt (ft>»noa) ........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožiei ..JM) Kaj se je Mark aru sanjalo .............25 Kiuaki ..................................................66 Krlžev pot patra Kupljenlka ......-.70 Kaj se Je izmislil dr. Oks .................45 l.evfttikovl zbrani spisi ....................JO 1. zv. Pesmi: Ode in elegijo; So* net j«; Romance, balado ta legende; Tolmač (l^evstlk .....>71 5. iv. Slika l^vstika ln njegove kritike In polemike ........................70 ljubljanske slike. Hišni laatnfk, Trgovec. Ku|>Mjskl utra^nlk. Uradnik, Jtfzičnl doktor. Gostil-ulčar, Klejieiulje. Nata&arca, Iinliovnlk. Itd........-___________________66 I/O v na ženo (romau> ......................JO Lucifer ............................................ Marjetica ......................................86 Materina žrtev ...............................JS0 MoJo f i vi Jen je ...............................75 Mali Lord ..........................................80 Miljonar brez denarja....................75 Maron. krščanski deček Iz Libanona .............................................25 Mladih zanlkerneiov lastni flvo- topls ................................... .Mlinarjev Janez .................-......... Mtisolino........................................... Mrtvi Goslač ................................... Mali Klatež ................................. Mesija .......................................... MalenkoaU (Ivan Albrecbt) ...... Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ..................... Misterija, roiuan ............................ Možje ...................................... Na različnih potih ....................... Notarjev nos, humoreska ............... Narod, ki izmira ............................. Naša vas, II. del, 8 povesti ........... Nova Rrotika, t rilo voz_______________ Pravljice in pripovedke /KoSutnik) 1. zveaek .....................................40 2. zvezek ...................................40 Prvič med Indijanrl............................80 Preganjanje indijanskih mlsjonar- jev ...............................................80 ...75 ...50 ...40 ...85 .50 Robinzon ......................... Robinzon Crusoe ............................. Revolucija na Portugalskem ...... Rdeča in bela vrtnica, povest .... Rdeča megla .................................. Rdeča kokarda............................... Seržaut Diavolo. vez. Slovenci šaljivec ......................... Slovenalci Robinzon, trd. vez........ Stric Tomova koča .................... Sueški invalid ................................ Skozi širno Indijo ....................... Sanjska knjiga, mala .................... Sanjska knjiga, velika ............. Sanjska knjiga. (Arabska) ....... Spomini Jugoslovanskega dobro- voljca. 1014—1918 ...................... Sredozbnct, trd. vez. ................... broS. m....................................... Stranote vojne ............................... Stlrl smrti. 4. zv........................... Smrt pred hišo ............................ Stanley v Afriki ............................ Spomin znanega potoval ca .......... Stritarjeva AnthoiogUa. broA .... Sinto Šesto, )Nive»t iz Abrm-ev ... 0 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ................... ...................... ...JO ...60 ....80 ....80 ....70 ,1.25 1.60 ___.40 ___75 ....50 ...^35 ...J50 ....60 ....90 .1.50 .1.25 ...60 ...40 ...JO ....85 ...65 .50 .1.50 ....80 ...30 ....80 študent naj bo, V. z v. _______ Sveta Notburga ...................... Spisje. male pove«tl ................ Stezosledce .............................. Šopek Samot arko ................ Sveta noč ................................ Svetlobe in sence ................... Slike (MeSko) ...................... Spake, humoreska, trda ves. SHAKKKPfS.VRKVA DELA: Martibct, trdo vez................... broAlrnno ........................ .....85 .....85 ...-S5 ..1.20 .....60 —90 .....JM _____.70 Otbelo ......... Seu Kresne .70 .70 Naša leta. trda vez ....................... broširana .................................. Na Indijskih otokih......................... Nafti ljudje _____________________________ Nekaj iz ruske zgodovina............. Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z liojulh pohodov blvSe-»n »toTen*ke)fd polka ................. Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Onkraj pragozda......................... ...25 1.— 1.50 ...40 ...85 ...40 ..JO ...70 —70 ...M ..J0 __40 ...85 1.50 ...25 ...M Odkritje Amerike, trdo vezano ________60 mehko vezana .........................J0 Praprečanove zgodbe ________.... Pasti ln zanki _______________ Pater Kajetan....................... Pingvinski otok .................... Povest o sedmih obešenih Pravica kladiva ...........-....... Pabirkl iz Koža (Albrecbt) Pariški zlatar ....................... Prthajač, povest ............... *otig*lee________ ...85 ...25 L— ...60 ..J0 ...50 ......25 ........66 Povesti, pesmi v pro^i (Baudelaire) trdo vezano ............................1.-— Po strani klobuk..........................M Plat zvona ...................................—.40 rrl a(rfra •••«•••••«• ••«..•«»•••*.•••••••••••••••••m«*^^ Prst božji ...............................i^SO Patrla, povest Iz Irske Junaške do-. bo .............................................J0 -L.-----L Prva ljubezen ............................J0 Po gorah In dolinah ______________________.80 Pol litra vipavea ................_____ Poslednji Mehikance .....................-..JO Pravljico H. Majar ________________u.J0 Predtržani, Prešorn In dragi svet- ■ niki v gramofonu__________________ Prigodbe čebelice Maje. trda vea 1.— Ptice selivke, trtfa res...............___ Prod nevihto ....................J| Popotniki _________________________utŠ »I^KDlAFft ft ....................... trtd -------------------------------- -------l.M iSTsdcnJ __n • 1 ............... ............. 'raškl Jndek ......................i.............JM 'rlsega Huronšlcefa glavarja -JI Splošna Knjižnica: St. 1. (Ivan Albrecbt) Ranjena gruda. Izvirna povest, 104 str., brlftlrano ...................................J0 Št. 3. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., broB. 105 strani.................................85 Št. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje. Izbrane iieami. 184 str., brošVrono .......................................50 St. (Novak) LJuobsumnost ... S« St. 7. Andcrsonove pripovedke. Za clovensko mladino priredila Utva. 11 i rtrani. brofi.................83 ft t. 8. Akt štev. 113.....................75 Štev. 9. (Univ. |irof. dr. Frabc Weber.) Problemi sodobne We- zofije, .'T47 struni, brofi. _______....7f ŠL 10. (Ivan Albreht r. ..AhdfrJ Ternone, relljefua karikatura ln minulosti. 55 str., brofi. ........20 St. 11. (Pavel* Golla > Peterčkovo poslednjo sanje, božična povest St. 14. (Dr. Kari EutflB) Denar, ttkrodno-gospodurxki spis, poslovenil dr." Albiu Ogrls, 236 str., broft...................................-.............fc0 St. 15. Rdmond in Jules de Gon-court, Renee Uauperin ...................40 St. 16. (Janka Rau>ee) Življenje. iresmi, 112 str., broš......................45 Št. 17. (Prosper Msrioiee) Verno duše v vicah, povest, prevel Mir-Ko Pretnar, 80 atra. —...............J0 St. 1». (Gerhart Hauutman) Pa-topljeni zvon. dram. bajka v petih dejaDjlh, jHislovenil Anton Funtek, 124 straui, broft. —........—50 St. 20. (Jul. Zeyer) Gompači ta Komnrasaki. Japonski roman, ta češtfne prevel dr. jFr.an Bradač. 154 straui. brofi. —...-----— Št. 21. (Frllolla Žolna)-. Dvanajst kratkočasnlh zgodbic. II.. 73 str. brofi. .........,v............................ Št. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva ..45 St. 23. (Sophokies) Antigono, talna Igra, poslov. C. Golar, 00 str. broil rano ................................ -...—J0 ftt. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, 1. del. 850 str* brofi.---------------------J0 St. 25. Poslednji dnevi Psn^tjs, ......... ^ske, poil^^S?Vidmar. fflttr! broi, ;---JU St. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost In problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str., broft. ............J5 St 29. Tarzan sin opic. trdo ve*....1.20 St. 31. Roka roko ............................25 St. 3-J. Živeti ...................................25 Št. 33. (Gaj Sni ust i J Krlsp) Voh na z Jugurto, poslov. Ant. Dokler. 123 s* ran i, broft. ..................JO St. 3d. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani ........................................65 St. 37. Domače živali ...................JO Št 38. Tarzan in svet ..................1.— Štev. 39. La Boheme ......................90 St. 47. Misterij dušo .................1,— Štev. 48. Tarzabove živali .............00 Štev. 41). Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Št. r>0. Siika De Graye ................1.20 Št. 51. Slov. balauo in romance.....80 St. 54. V metežu —.......................1^- St. 55. Namišljeni bolnik .................50 St. 5«. To in onkraj Sotle................30 St. 5S. Glad (Hamsun) ...................90 št. 50. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma. I. del...................1.— Št. 00. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrtvega doma. II. del ..............„..1,— št. Ci. (Golar; Bratje In sestro.....75 Št. 62. Idijot, T. del (Dostojevki .90 Št. irj. Idijot, H del ......................JO Št. (54. Idijot, lil. del ....................JO Št. Cfl. Idijot. IV. del ...................J6 Val 4 deli .............................. 8.25 Št. 06. Kamela, skozi uho sivan- ke, veseloigra ...................................45 Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest, Moravsko slike, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ............................................2-50 Tigrovi zobje..................................j,— Tik za ironto ...................................-70 Tatič. (Bevk), trd. vez. .....................75 Tri Indijanske povesti .......................30 Tnnel, soc. roman ...........................1.20 Trenutki oddiha ...............................JO Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelo, trd. vez......05 Tisoč in ena noč (Rape) vest. mala izdaja .....................„.1.— Lgrabljeni milijonar ................ 1.20 V kretnpljih inkvizicije ................1.80 V robstvu (Matlčlč i .....................1.25 V gorskem zakotju ..........................85 V oklopnjaku'okrog sveta: 1. del ......................................JO 2. del ..............................*...........JO OBA SKUPAJ ...........................1.60 Veliki inkvizitor............................ 1.— Vera (Waldova), broš.......35 Vojska na Salkanu, s slikami .........85 Vrtnar, (Rabindranath . Tagore), trdo vezano .75 broširano ......................................00 Volk spokornlk in drnge povesti....1.— trdo vezano ...........................„...1.25 Vojni, mir ali poganstvo, 1. sv......85 V pustlv je ftla. 111. zv. ..................J5 Valentin Vodnika izbrani spisi .....80 Vodnik svojemu narodu ....................J55 Vodnikova pratika 1. 1927 ...____________50 Vodnikova pratika I. 1928 ___________,J0 Vodniki in preporokl ......................60 Zmise! smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja _____.60 Za kruhom, povest ...........................85 Zadnja kmečka vojska___________75 Zadnja pravda, vea__________________70 Zgodovina o nevidnem človeku.......-85 Zmaj iz Bosne ..........................----70 Življenje slov.- trpina. Isbranl spisi ' Aleiovec, 3. zv. skupaj........ljl Ž lat okopi ........................^--JI Ženini naše Koprnele ........—---------.4JT Zmote in konec gdč. Pavlo_____——.45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ..............................._______.40; II. del .....____________________________.40 Znamenje štirih (Doyle)________JO Zgodovinske anekdoto..................»JI Z ognjem ln mečem ..................... 81— Zločin in kazen: I. in IL zvezek__________Izvezena i....................... ...........U8 Zgodbe Napoleonovega huzarja-.JO vezana ................................... Zgodbe zdravnika Mnanlka_____.70 Zlati pantar _____________I_______90 Tisoč In ena noč: I. zvezek ............. ..-„-,-„„,..,l.ff II. ivezek .....................—.........1.40 III. zvezek...........................U0 3 KNJIGE SKUPAJ________J.75 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vejnomtr aH poganstvo 2. sv. Hudo bresdno ____________ 3. sv. Veaale povesil 4. sv. Povesti ta sliko_________ 5. sv. dindent naj bo. - NaB .JI JI JI 1 f' M SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo veza do. Vsebuje 12 povesti ................................................jj0 4. zv. trdo vezano. Vsebuje M. povesti ..................................................JO 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 fl. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 jk>- vesti .........................................,.J0 IGRE Beneški trgovec, Igroknz r 5. dejanj .80 Oyran de Bergerac. Herlfna komedija v jietili dejanjih. Trdo vezano ................................................1.70 Edela. drama v 4. dej.......................00 Gospa z morja, 5. dej........................75 Lokalna železnica, 3. dej..................50 Marta, Semenj r Richmond 11, 4. dejanja ...............................................30 Ob vojski. Isrofcaz v Atirlh slikah .....30 Tončkove sajne na Mihlavšev večer. Mlndinska ijrra s jn-tjem v 3. dejanjih .........................................60 R. U. R. Drama v 3. dejanjih f preti igro, (Čajiek). vez..................45 Revizor, 5. dejanj, trds vezana .......75 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih ............................................J5 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60 G. z v. Po 12 letih. 4. dejanja ...........C0 Zbirka Ijndsklh Iijer: 3. snoptf. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .....................................60 13. snopič. VestaHca. Smrt Marije Device. Marijin otrok ....................30 14. snopič. Sv. Boštjan. Jnnaška .deklica. Materin blagoslov .............20 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Noža ..............................Jo 20. snopič. Sv. Just: Ljnbezcn Marijinega otroka ...........................30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide .......................80 bročlruno ......................................80 Azazel, trdo vez. ...............................1.— Balade in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 Kragnijčki (Utva) ...............................65 trdo vezano ...............................80 Moje obzorje. (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), bros..........."...........30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutue (Albreht), broš......................39 Pohorske pot< (Glaser). broS...........JO Oton Zr^uOlč: . Sto ugank........................................50 Vijolica. Pesini za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesulj za slovensko mladino. Trdo vezano -----------JO Zlatorog, pravljice, trta ves ..........60 PESMI Z NOTAM! NOTE ZA KLAVIR (Pavčtč) Slovenska koračnica: 10 zvezkov. Vsak zvezek po .........30 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI Š SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Šest narodnih pesmi (Prelovec) ,80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič): I. zvezek .................................. 11. zveaek Pomladanski odmevi, II. zv..... Ameriška slovenska lira(Holmar) Orlovsko Umno < Vodoplvec) ____ 10 moških In mešanih zborov — (Adamič) ___________________... MOŠKI ZBOR ' Trije moSkl zbori (Pav«č) ^ Izdala Glasbena Matica ....... Narodna nagrobni ca (Pavčlč) ~ Gorski odmevi (Laharnar 2. sv. „..75 ...45 L2Q ....45 ...40 ..J5 ...45 DVOGLASNO: Nail himni______________________________ ME&ANI BBOH^ WmHwHiU. av. (Ubsiter) RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini. (Foester) _____________JU Izdala Glasbena. Matica Gorske cvetlice (Laharnsr) Četvero in petero raznih glasov___.«.48 Jaz bi rad rudečih rož, mofikl zbor z bariton solom in priredbo sa dvospev .....................—.....„.........„28 V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli. zbor in orkeoter izdala Glasbena Matica ...........71 Dve pesmi (Prelovec), sa mofikl ■bor ln barltoo solo -- - .,.. ... ^O PESMARICA GLASBENE MATICE! 1. Pesmarica, uredil Hubad „..2JI 2. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSlu) 1. 2M in 3. av. akupaj ............................. MALE PESMARICE: SL 1. Srbske narodne himne .......IS Št. la. Sto čutiš. Srblno tužnl .....II Št. 10. Na planine................. |j Št. 11. Zvečer _____________________________18 Št. 12. Vasovalec ...........................18 Št. 18. 1'odoknica ...............18 Starček, zbirka šolskih pesmi —i v Medved) ......................................„21 Lira, srednješolska, 1. lu 2. svezek po .5« Troglasni mladinski zbor primeren za troRlasen ženski nil možkl zbor. 15 jiesmie. (I'regei) ...... Mešani in moški zbori (Aljafi) «—< 3. zvezek: Psalm 118: TI veselo poj; Na dsjti; Divna noč .............40 0. zn-e2ek: Opomin k veselju; Sveta noč: Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................„40 7. zrezek: Slavček: Zaostali ptič; Douioroiliia lskri<*:i ; l'ri svadid ; Prt mrtvaškem »prevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (me-Shii zbor) ; Prijatelji In sen-ta (mešan zbor) ; Stoji, solnčleo stoj ; Kmetski hiši .......................49 CERKVENE PESMI Domači slasi. Cerkvene i>esml za mešan zbor ................................ 12. Tantum Ergo (Premrl) ............J| Masne pesmi z;i mešan zbor — (Sil t trier 1 .........................................59 12 Pange iLiigua Tantum Ergo Go* nilori. (Foerster) ...........................5f 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori ( I A I H A I O Q A NEW YORK, THUEflDAY, AUGUST 3, 1933 THX LAEO: ■LOTOV* DAILY ife 0. 8. % vse o krušnega božičnega pudinga. Stene in leseni opaž so bili be J o pleska ni. rjavi žametni zastori so krasili prostor in slike so bile v zlatih okvirjih. Ko je h)s notri, se je smehljala, kakor se je bila nasmihala moški m STRUPI ZA LEPO VNANJOST Neko londonsko sodišče je obravnavalo te dni primer upravitelja posestva Jozne Swift a. ki je bil obtožen, da je s svojim konjem. prašičem, kravam in ovoarn ny. eesti. Pa smeh je takoj izginil I dajal majhne doze arzenika, da z njenih mrten. Xa znfi je ležala I so bik? videti na zunaj prekolne JOHN GALSWORTHY: Rjhlo gibanje dojt-neka jo je prebudilo; popra\iia je .njegovo l«go, da mu je bilo udobno na njenih grudib. potem pa zopet zastr-mela v umazani strop nad seboj. Skozi okno. ki je bilo na spodnji polovici zastrto le s kosom razee-franega -mezlana, je prihajal prvi marč.vega jutra in medlo raz-ivrtljeval mali prostor. Kakor iz ostalih zakotnih na oni cesti i* oči vid no tudi iz te zbežala vsa ka radost in vsaka nada. V ajej tudi ni ibilo nič lepega ali drago-e« nejfa. izvzemoi preostale iopke vijolic v okrogli rjavi košari. Toplota materinih grudi in rok j«' dojenca znova uspavala; s svojim maihnim obrazkom se ji je stisnil poe Jcelo četrt ure ni ganila. Tako je bolj nego kdaj prej sliČila majhni sfinci — s svojim ozkim obratom slonkošeene barve, črnimi očmi. ravnimi obrmi in zaprtimi, rdečimi ustnicami. Potem je nenadoma vstala, si slekla svoje spodnje krilo in ga skrbno pregledala. .Nobenih j lukenj še ni bilo v njem! Skrbno ga je zažila in zavila skupaj s ša-| l«.m si oblekla krilo in sweater, si nadela na črne lase klobuk, vzela zastavne listke in denar ter odšla po umazaniih stopnicah — ven v mraz. Krenila je v majhen lokal, ki je zanjo pomenial središče sveta. Nikogar še ni hilo. kajti vrata so bili še-|e pravkar odprli. Negibno je čakala med neštetimi predmeti, katerih vsa-ketm se je držal kos člo- pospa v beli obleki in ob njenem pogledu bi se brla žena najraje obrnila in hitro odšla, kajti zardelo se ji je iznenada. kakor da vedo, da pod svojo novo obleko nima nobenega perila. Gospod ji je velel, naj sede. Zato je sedla, in ker so jo vprašali, je povedala, da ii je zaloga e vet lie propadla, da je dolžna najemnino za zadnji teden, da je mož pustil njo in otroka na cedilu! A že medtem, ko je govorila, je jrano čutila, da je hotela prav za prav nekaj čisto drugeea reči. Zdelo se ji je. da jo \ prašu-jejo vedno eno ter isto, kakor da je ne hi mogli razumeti. In naenkrat jim je tudi povedala, da je mož ušel z drugo! Ko ie to rekla, je zdravja. S to golj-itfijo je dosegel pri prodaji višj° cene za svoje živali. Med razpravo je imel poseben izvedenec resuo predavanje o slični uporabi strupa pri živalih in IjudeHi. Trgovei z živino že oddajna praktieirajo inetodo. da "popravijo" živini pred prodajo slabo vuanjost n strupenimi praški. Zla-sti konjem so dajal>i že od nekdaj arzenik. da bi jih ohranili v njihovih .sposobnostih iu jim te še povečali. Pri konjskih dirkah m zaman prepovedano dvigati zanacrljivost živali z rajnimi praški. Že leta 18.VI je Avstrijec d?*. Tschudi pisal o obravnavanju konjev in drugih živali s NAROD, KI IZUMIRA O Škotih pripovedujejo, da čnden narod, da so skopuhi, trdi itd. Seveda svet splošno pretirava, ko sodi o zuačaju in o navadah škotskega ljudstva, ker črpa poročila večinoma samo iz angleških virov. Ta poročila niso vselej objektivna, ker je bil Loudon vselej nasprotnik škotske. Veliki Angloži so pa tudi bili objektivni. Tako je na pr. dobri Dickens. Kar poaeJuio vznemirja školjke domolji/be. je to. da ne zapušča gorskih krajev in manjših m^Mee •samo priprostejše prebivalstvo temveč da se od tam selijo na Angleško in v Združene države tu-"*' srednji stanovi. Nova mesta zmedejo tu pa tam Angleži. večina pa ostane nezasedena. Kadi silnega navala na industrijska središča in na mesta .sploh, je nastala ki je imel toliko smisla za razo-j v predmestjih strahovita beda me vanje svojega bližnjega, za pi-1 Ljudje, ki so zapustili svoje gor-sal. da se bo vse življenje sporni [ske domove in svoje koče v upanju po lažjem življenju, .-.o postali brezdomci, ki iščejo stanovanj«' in hrano v zamazanih in ne-bigijeničnih predmestjih. Thom-.,o eel o pravi, da je razlika med pravim augieškint delavcem in njal Kdinburgu hvaležnostjo in da bo vsel*j ljubil gore. hiše in tudi kaouenje škotskih cest. Wilfred White je tudi zapisal, da j-Edinburgh spomenik iu zibelka velikega naroda. Zanj ni Edinburgh grub umrle preteklost i. temveč samo ječa nemirnega duha. Skol je trden, vztrajen in lju- ki .so se naselili na Kitajskem, in bi svojo revno zemljo; o tem na-1 kulijem. rodu gre glas, da se lahko na v- V :I0 letih je zapustilo Škotsko duši in vname samo. kakor se ve okoli milijon ljudi. (> pojd > to do navdušiti keltska jileiiiieiia. Po- tako naprej, bo škotski naro.l te-! loti se ga prav tako strast in kom enega stoletja popolnoma za- Škotom. ki žive v t »-h predmestjih takšna kakor med Evropejci. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v ttari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v v tek stvareh. 7 ded naie dolgoletne skušnje Vam sameremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da j* potovanja udobno in hitro. Zato se eaupmo obrnit* na nas ea vsa pojasnila. Mi preskrbimo vso, bodisi prošnje' ta povratna nja, potne liste, vite je «» sploh vse, kar jo ta potovanja po* trabno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjša stroška. Ntdriavijani naj no odlašajo do tadnjega trenutka, ker predno ar dobi it Washingtona povratna dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesae. Pišite torej takoj m brezplačna navodila in tagotavlja-mo Tam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 W«t I teh Street New York, R Y. i veškega življenja. Kmalu nato jo , jf» opazil lastnik skozi steklena notranja vrata. Bil je crnkast, krepak mož in n,jogo v pogled, ki je i/-| dajal klečeplazno uljudnost in tr-nost obenem, ie takoj ohstal na ša- "Tega sem že wnkrat imel, mislim, osemnajst pens ne res?" Po-lieni je vzel spodnje krilo in ga |kritično premotril; bilo je zelo pri-prosto. toplo, brez vseh okraskom. ;toda neverjetno uovo. "Aest pe*is; pol pense gre za pranje." Potem '.ie dodal, kakor da ga bilo pri tej kupčiji nekaj nenadoma omehčalo; "Pa naj bo, vam pa pranja ne bom zaračunal." Molče mu je prožila svojo lnajfhno. raskavo roko z denarjem in zastavnim listkom. Oboje je pregledal in rekel: "Tisto prav: dobite še dve pensi." Z dvema pensama in obleko ie odšla domov. Tu je obleka pražnjo obleko kar čl,', delavno, ker je, bilo mraz in ker je imela tista ženska :tako polna lica; polem si je nekaj minut gladila lase in drgnila obraz na katerem je od mraza stala kurja polt. Otroka je pustila pri neki ženski v pritličju in odšla nato na ono cesto, po kateri je bil vozil omili bns. Koprnpla je, da bi srečala mo žensko in se inaščevala n«id njo in nad jim. Vse dopolde je hodila gori in doli. Trni Ln tam se je ustavil pred njo kak mlad človek in skušal. z njo začeti pogovor; a kmalu je poizkus zopet opustil, kakor bi bilo v ženinem obrazu nekaj, kar je i^podbilo njegove dobre namene. Kupila si je za dve pensi slabe klobase, jo poiedla, šla domov podojila dete in copet odšla. V tem je bilo prišlo že popoldne, ona pa je še vedno hodila gori in doli; neprestano jo je gnala ena sama želja in tod in tam se je na-smenila kakemu moške«iu Kaj .prav za prav je hotela doseči s tem nasmehom, bi bilo težko rečj, kajti nihče ne bi -bil mogel tega jiasmeha vrniti, tako brezupen je bil; a vendar je čutila pri tent čmlno odrevenelo veselje, kakor da bi se tudi s tem maščevala. Močan veter je gnal oblake po jasnem, siujem nebu ip stresel še ne razcveti žafran. Ponekod so grulili go. lobje in zdelo se ji je, kakor da žene ljudi, ki so hiteli mimo nje, sama sreča. Pa mlada žena. ki je ho-.dila po dolgi cesti, po kateri je bil prejšnji večer vozil omnibus, navidezno bre\z cilja neprestano gori in •doli, ni čutila bližajoče se pomla-Idi. Ob petih popoldne je opustila ^svoje tekanje, in vdajajoč se drugemu temnemu čustvu maščevanja, jc odšla v smeri proti beli hiši, v katero je bil prejšnji večer krenil tcleganten gospod. Dolgo je obotavljala, predno je pozvonila; potem je ravnodušno zahtevala "gospoda*, in njen glas je zvenel nekoliko raskavo in hripavo od mnogih •prehladov, ki si jih je bila nakopala pri prodajanju evetlu?. V tem, ko ie odšla služkinja vprašat, če jo sprejmo. je ona čakala na hod-nikn. Tata j« bilo ob steni zrcalo a pi se ozrla vanj, marveč je stala čisto negibno in povešala pogled. Odvedli »o jo-v sobo, ki je bila svetlejša, toplejša ic nenavadnejša, nego j* bila katerakoli soba, katero je kdaj videla. In bilo ji je tako, kakor da bi bib postavili prednja pelo. krožnik temnega težkega, nad — -----------' -- •»••»#* HJ « 'j;. ki in ognjeviti zaš zaradi arzeni- f^® V zuduiil' WUh ka. [tudi škotskega. naroda lotevati iste bolezni kakor druiril SLIKANJE ŽIVCEV i Ko so bili Skriti Roentgenori Pa nesaino živalim, tudi nino- \ ^ , " "i,r°-1 žarki. >o kazali kirur-u >amo o- gim Ijud-m daje arzenik še dan- dov: Sk,,< wdno ,ho,J ! k..st je in postraiwk.- pr-dmete «u danes č^mto vnanjost. Angleški ^oje «ror - m se selijo v Ji'žavo v p,. pri 1.5llli,n,u, kntPnh izv,der«.e 4rdi.da.se v alpskih de- sred-.sea. Malcolm ^^ je ljjt>|;| foto?I.flf>ka želah zauživajo še vedno velike ,|Sl>!1 ' J'^avn«. priobči! pnznP> n;ipn,,|(lVa,., Tejl množino tega strupa, priljubljen je posebno divjim lovcem, plani-narjem in ljudem, ki postavjajo rekorde. V nekaterih balkanskih deželah velja arzenik še danes za pom!a-jevalno in lepotilno sredstvo in inaiVik.itera lišoava ženska je svojo nečimernost poplačala k smrtjo. ker je v svoji nestrpnosti zaužila prevelike doze. ™»rili. a ni s» jim več nasmihala, žaro je imela kmalu mir pred njimi. Nebo je bilo jasno in bilo je zelo mrzlo; a ona ni čutila mraza, rpirala je pogled na tiste velike vrtfove, polne toplote, na motorne omnibnse. Ze dolgo preje, predno je kateri s svojo težo privozil mimo nje. so njeni pogrledi iskali .* lijem. In še dolgo potem, ko so oddrveli mimo. so njeni pogledi pod frnim slamnikom strmeli za njimi. Toda njih dveh. po katerih se je o-zirala. -ni bilo videti. Sredni hrupa in nenadne tišine, meteža in vrveža luči in sence, meteža. vrveža in teme v svojem srcu se je zdajci s|K)mnila otroka in hitela domov. Še vedno je spal; tudi ogenj je še gorel. Ne da bi se slekla je vsa o- znamenito kujjg« bodočnost i 1 laprr da je omogočila p« -ii , ... , nika toliki skotr>keora naroda. Pisatelj lesam! t1 r,. ... , . . iMielke {»osaJlieznih duplin m or Skot. nikakeira dvoma torej m. | « , - . _ „ , ■ ?ano\. Aaunjo beseet melanholija, ve- mrl. Le v «rorah bo tn pa tam Ijala mimo nje v omnibusu. in pri, dnio.inii rjldi kupovali i in *k,>Ti z'*l(' ^ak pastir pasel še svoje ovee t< m se je sama pri sebi čudila, ka- j ^^ dunajski ^voščki. Nja-! vei ui in so v t('ui Pcsrl«lu zelo raz- . ko lepa. majhna ušesa je imela go-1 konii ^ .hili vidoli kaj krep-! ,lk!.Ul?> °d Pr?6nh Angležev spa na ^ol'i. Gospwl je menil, da žal ne ve. kaj bi se dalo zanjo storiti; "Ce hoče svojega moža zapustiti." Hitri je odgovorila: "Sedaj ne morem z njim skupaj stanovati, seveda ne." In gospa je /amrmrala : "Ne, ne; seveda ne." "Kaj neki namerava."' je vprašal gospod. Strmela je v preprogo in molčala. Nenadoma se ji je zazdelo. kakor da mislijo: "Denarja hoče." Gospod je zdajei vzel sovereign (dvajset šilingov) in rekel: "Morda si morete s tem kaj pomagati?" Naglo se je orikloni-la, vzela sovereign in ga trdno stisnila v roki. Zdelo se ji je. da bi se je radi /miebili. Zalo je vstala in šla proti vratom. Gospod jo je spremil in ko ji ml pri vezna vrata, se jr .»mehljal. Nasmeha ni vrnila, kajti spoznala je, da je bil tudi včerajšnji njegov nasmeh samo prijaznost. In to jo je peklo, kakor da bi jo bili nenadoma ogoljufali za de! njenega maščevanja. Ala je domov, ne da 'ii bila menjala sovereign, ki ga je še vedno liščala v roki; bila je tako slaba in revna, da ,ie komaj mogla poboji t i otroka. Napravila je ogenj in sedla poleg njega. Hilo je pa šestih in že skoraj tema. Ze dvakrat preje se je bil tretji dan ob tem času vrnil domov. Ce bi sedaj prišel! Splazila se je bliže k oknu. Stemnilo se je docela. Pogledala je po malem; zaspal je in si mali, skrčeni pestieki pritiskal na lica. Popra-« ~ , , . .. x ..... ... i neniogla. zlezla v posteljo, (e je vila jc og^nj ni znova odšla na-l, ,, . ____ svojo stražo na cesti, po kateri je bila že budna podobna majhni da bi knjiga ne bila resnična. Thomson j* zapisal strašne be-1 sede : Škotski narod izumira. Naj-Huj-a bolezen, ki ga biča. j- Izseljevanje. Vsako leto zapusti na tisoče Škotov svoje gore iu >e poda ali nižje na Angleško, ali pa čez Ocean v Ameriko. Skoti »• lahko še vedno svobodno vselijo v Ameriko. Na drugi strani pa Irci prodira jo v Škotsko. Poplavili so že industrijska mesta, kakor G las go v in rodovitna |x>lja okoli i Edenburgha in Dundeeja. Ta iz- - menjava dveh narodov se vrši., kakor ugotavlja Thomson, izred-ty no naglo. Zgodovina podobne izmenjave n • pozna, ako ivzamemo vdore barbarov v kulturne ile/.e-le. V zadnjih <>0 letih je priseljevanje Ircev v Škotsko popolnoma izpremenilo lice dežele. Ijci so Škotom tuj narod. To so IjJidj* druge narave in kot katoličani škotskim protestantom tuji. X"a vsakih pet no voro jeneev j«> v Škotski danes že po en Irec. t. j. katoličan. V Gla.sgo\vu je 28 odstotkov Ircev, škotska, ki šteje 4.*80.00<> ljudi, ima že «r>0.000 Ircev. Druga bolezen, ki razjeda Sk^»-te. je "bela kuga", to je prosto- na duua>ki univerzi, tudi opazovanje živcev in mezgovnih lasnie. Izumil j«* posebno radioaktivne tekočino za injekcije, ki prepoji mišičevje in omogočil posnetek popolnoma razločne Roentgenove slike z žarki X. Novo odkritje je velikega pomena za zdravnike, ki bodo opazovali razvoj živčnih bo- bi! vozil omnibus. Dva ali trije moški so jo nago- NAZNAHILO IN ZAHVALA Sorodnikom, prijateljem in zuaneem ^Kiro^aino žalostno ves;, <1a je neizprosna smrt pretrpalu nit življenja ljubljenemu soprogu oziroma očt-tu — Anton Valant Drajfi pokojnik je preminul l.'i. julija ot> 8:15 popoldie* na sVojem (lomu. M Salter Way. Northslne. starati 51 let. Bolehal je tri leta na težki bolezni, kateri je tudi iNKllegel. Rojen j«-bH 28. junija 1882 v vasi Dobrava, fara Zfcitlčina ua Dolenjskem. V Ameriki je bival 32 let ln ves eas v okraju Pittsburgh, Pa. Stradal je društvu "ZdruZenl Slovani" fttv. 118 SNPJ. v Plttsbursh. Pa, Pokopan je bil po eerkvenih obredih s sv. mašo zadnSnleo v St. Marys t'hnreh. I^v-khart St . X. S. ua St. Marys Cemetery. Mount Troy. North Side, dne 17 julija 1 Xa tiem mestu naj bo izrečena lei* zahvala društvu "Združeni Slovani" /.a krasni podarjeni vene«; in stanom društva za njihovo dobrodelnost Ln hvaležnost, ker so rte tako zanimali zanj n!» njegovi zadnji uri ln so skoro tri večere culi pri njem. Tem potom s«' posebej zahvalim lgnaeu iinpancK'u. Franku Colarif-u in mojem bratu Mike Vogriou, koleri preCuli ob ujem zadnje večere njegove tioleznl. Hvala tudi Antonu Bazniku In Franku Kro-šelu. ker sta bila navzoT-a pri njejrovi smrti in ga večkrat prišla pogledat, ko je ležal no mrtvaškem »siru. Izrekam zahvalo bratu Aloisu Valantu iz Akron, D., in p«»kojnei?a brala ženi Jožefi Valant. ker sta mi izkazala sožalje In udeležita pogreba. Dalje noj Im Izrečena hvala za darovane veni*«': družini Mr in Mrs Ijokar, Mr In Mrs Mrzla k. Mr in Mrs Votlin. Mr in Mrs Fuks. Mr in Mrs CvofkoviC: in za darovane sv. maše: družlul Mr in Mrs BaškovU*, Mr la Mrs Pečjak in Mr in Mrs Sikovšek. Hvala lepa tudi vsem. kateri so pokojnega obiskali v bolezni in ob mrtvaškem odru. Posebna hvala tudi vsem. kateri so dali avtomobile za pogreb. Vseh -ne more« po imenu navesti, izrekam pa vsem še enkrat le[»o hvalo. Zahvaliti s moram vsem sku|>aj. kateri ste prHftl jiokojnega obiskati ob mrtvaškem odru in s»e udeležili pogreba. Toraj še enkrat hvala. TI pa ijOMfrni soprog in oče. počivaj v miru in naj Ti la> lahka ameriška gruda. Žalujoči ostali: ANNA VACANT, soproga; EDWARD VALANT. sta; ALOifi VALANT, brat v Akron. Okla. V staran kraju zapušča brata in sestra. Pittsburgh. Pa.. Ane 25. julija 1963 sfingi, je skrivnost sna ta vtis še voljno omejevanje rojstev. Kato- _ . - .j . ! liški škof škotske je izdal poseb- e močno napije. kima I ii potem .še bolj užeja. Odkod pa ]»rlha.jj žeja.' Clove-ko telo pr d.slavlja svojevrsten mehanizem. katerega v/držuje v obratu -zgorevanje .-•novi. Kadar kri p< srka nakoplje* ime zaloge hrane, .se poja vi oh- ''ijsle. ki jih pripravimo i*'citior», če pa jinn prilijemo l„ ........i; iz svežih m» pi*"il Maknila v vznožje postelje. Ko .sedela /tamkaj sključena, držeč obraz nietl podprtimi rokami, se je nahajala tik nad njegovim s:»-sedi i m životom; mogla bi bila >eči iiata vnega hoj"aim» njih nek. je j:ogledal. marveč je sedel ogetij in si začel s:y:uvati če vi j ma:inovea. zelo iz- Izgled na to vsakdanje opravilo 7 roko in mu šiloma nagniti glavo okus in tu li uči- njen srd do skrajnosti podžgal. 1V mislih je to tudi že sto-Tako je m ;gel torej priti domov. ''"'bi. približala svoje oči rj ;ro\ini. kadar se mu je zljubilo — potem. 1 1,1,1 zasadila v čelo zobe.... tako ž -ko je hi! tamkaj, p »tem ko se j-* Vfi -si j«' vse predstavljala, da je že Ali .si jo pripeljal s seboj, stric Ludvik? — vpraša Henrik ! čuiek lakote in že.; Takrat se in se sili. da bi bil miren. — Ne. Henrik; pustil m jo na "Armadi*, ker >e nisem vedel, t, ko bom ostal tukaj. Totla pripeljal jo bom; morate jo poznati in biti ž njo prijatelji, .le zelo ljubko in krasno .bitje; nekoliko divja, ker jeiZTHstla v taki okolici, toda ima zlato srce. Veselilo bi me. Eva Marija, ako bi jo nekaj ča.sa vzela v svojo šolo; mnogo se mora še Učiti, ne rdcer. kar :•»«• tiče šole. ker t«) .s*-ni jo naučil že >am, kar veni sam. t ml« marsikaj ji manjka, kar potrebuje mil a da dama iz družbe, žujejo in t:iko nastane |)it,;e brez nam tudi osušijo iLsta in to je tisto. kar nas op »'arj.i na pitje. S t 'kučmami žejo ligasimo. .seve-da ne vselej enako in za dolgo ča-a. N so namreč voniiio- tan- 00 odstotkov i/, vod.*. Nepretrgoma odtegujejo razni organi krvi in viti. Dnevna potreba vode z niša pri človeku okroglo dva iu pol litra. Polovico te potrebo krijemo približno še liter t"kočine. kate-.ljen.j FRENCH LINE: «ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: 1< »i In poleg tega bo v t .bi iine'a najboljši zgled. jkomvi in kraia. ki lahko p — Stavim se ti popolnoma na razpela go,^stric Ludvik in se,zdravju skrajno škodljivo. ielo TfselHii, n tvojo mlado hčerko. ) - . , ... ..... TT ., . . - ., , ... . • Nase telo sestoji približno Henrik ne izda nikakega veselja; v r.jem ,ie bila nekaka nepo-f znana sramežljivost, da >bi izdal, kako globok utis j-* nanj napravila podoba Dolores Vanzitove. Mnogo so si .še imeli povedati in niso mislili, na ločitev, dokler tkivu za »hljenje potrebno teko-ni že bila noč h koneu. Vedno je še kdo imel kaj povedati ali vpra-jčino, ki se mora zategadelj obno-pati. Henrik je vedno zvesto poslušal, kadar je Ludvik kaj pripovedoval o Dolores. Toda pri temi je imei vedno obraz -brez vsakega izreiTa. kajti ni hotel, da bi ikdo opazil, kako zelo ga zanima mlado bitj-». Stari HižnbniV Hermanu ie sedel v predsobi in je zadremal. Pozabili so nan', šele, ko se enkrat odločijo, da gredo k počitku, najde Eva Marija starega služabnika spečega. Prepričana je bila. da bo stric Ludvik takoj ostal v vili. — Henrik ti -bo pomjgal z nočnim oblačilom in jutri pošljemo v hotel po tvojo prtljago; izključeno je, da bi te pustiti iti. — prigovarja Eva Marija. Ko tedaj naroči Herniannu, katero sobo naj pripravi, mu pravi: L — Ubogi Hermann, sedaj ste* celo noč prebili na stolu. Popolnoma smo poza:bili na vas. toda to boste razumeli, ako vara povem, iza koga naj bo soba pripravljena. Hermann se hitro zbrihta. — Za gospoda, ki je prišel z gospodom Henrikom in gospodom doktorjem, milostljiva gospica — Da. Hermann, toda čudili se bivde. ako izveste, kdo je ta gospod. Gotovo ga niste natančno pogledali. Ne, milostljiva gospica. — Ludvik Rodenberg je. o katerem smo vsi mislili, da je mrtev. Presenečen .se zgane zvesti služabnik. — Gospod Ludvik? Moj Bog, — gospod Ludvik, saj to ne more biti! — Samo oglejte si ga natančno. Pojdite z menoj; morate ga vendar pozdravit i. — O. ti ljubi Hog: in naš pokojni gospod tega ni več doživel! — zakliče Hermann ves zmeden. Toda gre ž njo v sobo in ko n*u Ludvik smeje ponudi roko in mu prikima, ga Hermann takoj spozna. — Tega niste mislili. Hermann, da se bom kdaj zopet vrnil, kaj ne? — 'Ne, gospod Ludvik. — hotel sera reči, mil osti j i vi gospod. Nikdo ni bolj upal v to. kot naš dobrotljivi. pokojni gospod. In — ko ste prišli, vas v nsenici nisem spoznal. — Jutri mi boste obrili brado, Hermainu, ki mi je že nadležna, ker na njo nisem navajen. Potem pa me boste spoznali. — Saj vas že tudi sedaj poznam, milosti ji vi gospod. - Za Ludvika je bila pripravljena soba, v kaiteri je stanoval š- kot mlad mož in v kateri od tedaj ni nikdo več stanoval. Eva Marija je sama vse pregledala in postavila na omaro veliko sliko starega očeta. Nato gre zopet doli. — Vse je pripravljeno, stric Ludvik. — Torej se bomo konečno za danes poslovi hi. Lahko noč, gospod doktor — jutri bova pila bratovščino, kakor ses podobi za dobre prijatelje in sorodnike. Oboje mi boste. Vse drugo jutri v tovarni; pridem s Henn kom. Ludvik in Ralf si žarečih oči sežeta -v rok" in stem je bilo sklenjeno prijateljstvo za celo življenje. — "Spremil te bom gori, stric Ludvik. — pravi Henrik, ki se je že poslovil od Ralfa ter je hotel privoščiti Evi Mariji in Ralfu še kratek pogovor med štirinui očmi. Ko sta bila zaljublj nea sama. pritisne Ralf Evo Marijo na svoje prsi. — Ali so sedaj izginile vse skrbi, moja Eva Marija? Eva Marija ga lesno oklene. — Hvala ti, moj Rae človek lahko učil od brezumne živali. Žival nikoli ne je in ne pije preko potrebe. V i m pog! -du je naravnost zgledna, dočlni ravna človek čisto obratno. V hudi vročini ne hi smeli vživati nobene dražljive hrane, ki zahteva še več tek..čine. Triko >e bolj po več u v-mo n' zmernost v pijači z jedjo, kar se' prej ali slej maščuje nad namii. V tej Jet ni dobi je priporočati namenili obilnih pijač vži- lako obnašal, ta....! Toda noben glas jeze ni prišel iz njenih n-t ; ni lii'g'a najti besede, ki bi bila do\«olj za njeg >vo sramotno ravnanje. Po treh dnevih.... po tem. k:ir j« bila videla.... po vsem čakanju.... po vsem letan*u.... po vsem trpljenju.... je prišel dom:;v in si sezu-\al čevlje! Krad< ma se je dv gnila v pitstelii. da hi mogla bolje .prize vati. Ce bi bila odprla usta. hi bila morala zakričati. tako se ji je stiskalo src. In ?e \ednoiui govoril in je tudi ne pogledal. Videla g;i je. kako je zdrknil z le-ene ki de; bil je golobrad kakor deček — tak » gr »zno tih. kakor d«i hi bil mrtev. Mrazilo jo je in >trali jo jo bilo. Kaj je poinenjal ta molk Niti njegovega diha ni mogla sli- eiitila v ustih okus po krvi. Zdaj-rvo noč. ki sta jo prelrla v tej s..-hi in («iko j ► je bil poljubljal. — Čutila je neka i v grlu. llr«»penje. da hi grida ali kaj raztrg.-.la. je popustilo in dvignila je gla**o. Ni se hi ganil. Ravno je mogla >e razločiti črto nj govega l ea in bra- Chefbourjr ]>i. kakor odprt ini, mu šklepetale z'hje: ta /vek ji j»-povaročil veselje Potem je hil «"-•-sio t ho in tudi ona je pridržala dih. Ali je zaspalMisel, da hi nagel spati, v t'm. ko je njo dn-f'iia divja jeza. je bila zanjo preveč. Tiho je vzkriknila od srda. On brezbarvnimi vanje sadja, salate in zelenjavi j S tem se na"< organizem najbolj "'» dvignil pogleda, le njegova noga že s hrano, ki sestoji približno do | ,wveži in (lb(lrž; pri zdravju, ka- >e ie premaknila in iz kamina j- polov i ce iz vode. <>•>- ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: SATURNIA Trst "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trat "REX" preko Ueuoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARDLINE: "AQUTANIA" pr. Cherbourga "BERENGARIA" pr. Cherbourga 19. AVGUSTA . . . 5. SEPTEMBRA 2:i. SEPTEMBRA JI. AVGUSTA ... SEPTEMBRA ">. AVGUSTA ... 24. AVGUSTA •20. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 19. AVGUSTA ... 16. SEPTEMBRA 2. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 12. AVGUSTA .. . ti. SEPTEMBRA 26. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA N. Y. LJ LRU AS A . . . $101.23 $ 99.23 $ 91.73 ZA TJA IS SAZA1 $182.00 $178.50 $171,50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 $182,00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "DEUTSCHLAND" pr. Hamburga -^Dalje prihodnjič.? "ALBERT BAT.T.TN" pr. Harriburga NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga ■BREMEN" preko Cherbourga 30. AVGUSTA . . . 27. SEPTEMBRA 16. AVGUSTA 13. SEPTEMBRA 8. AVGUSTA ... 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 15. AVGUSTA 31. AVGUSTA 16. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 oenil Je •strmel v ugašaj >či i geuj ; njegova I ustnico. Tak tak > se je to rej zopet vrnil k njej! Zadnje otrljt- na rrržnju je n?-ncdoina vzplap«»laIo. Obrnil j«- gla- 2. septembra. v o proti njej. V .slabem svitu ' Co"'** (U Sav^la v Genoa . , ., . v. 5" septembra: ognja, so bde njegove oei kakor I lie France v Huvr« oči njenega deteta; zdelo se je. da \ v Boui.glJtt ~ .. • 6. septembra: •O 11 česa prosijo; t:iko hrezpom >- A<|Uitania v Cherbourg čno >o zrle: celo njegovo drhteče telo se je zdelo šibk ► in uborno. Mrmral je nekaj: a drhtenje j«- podrlo njegove besede. tako da j«* prodrl na nj-no uho le zadušen glas. kakor ga je poznala pri svo- 4. avgusta: Olympic v 5. avgusta: Ctmmpfeiin v Havre Contc di Savola v (Jenoa Bereiijarla v Cturboiii * 8. avgusta: Leviathan v Cherbourg Euro pa v Bremen x 9. avgusta: New Y<.rk v Hamburg 11. avgusta: 1'aris v Havre Majt-sli,- v Cherbourg KcttrrJum v boulugn« 12. avgusta: Satunila v Trat A«|iiiUil.la « Cherbourg 15. avgusta: Br^uifii v Bremen Stat en dum v Boulogn« 16. avgusta: Manliultan v Havre All »-rt Bailln v tiiiniLuii 19. avgusta: II* d«- France v Huvr« U«-x v Cenoa 21. avgi sta: Krilatice v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta. Chuinplalo v Havre Kuroj h v Bremen 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Rutna v Genoa Berermariu v Cherbourg 29. avgusta: I.eviiithan v Cherbourg 30. avgusta: De G ras Se v Havre I Ala jest i< v Cherbourg Manhattan v Havre Deutschland v Hamburg 11. avgusta: Uremeu v Bremen Hambui g New V«»rk 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: Pari« v Havre Vulc* rila v Trat V<.lend:.m v Boulogne Kjr»;ia v Bremen 13. septembra: , . . . . .. ,. , Lafaj-.-tte v Havre jem otroku. In ta glas -e pretresel i Mi,nhalton v Mavre hijeno notranjost; segla je po nje-I r,a v cherbour- ...... -I Alhen Bailln v Hamburg g« VI glavi 111 .-1 JO /. VSO Sito pr:- I 15. septembra: tUnila na prsi. In ko je ogenj po- i «'•«v Boulogne 1 . . Majestic v Cherbuuig šel, je še vedno objemala njegovo 16. septembra: glavo, jo zibala in ihtela in skuša- ,tex % bi ga še enkrat ogrela na j la. da svojem srcu. $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE ŠE D ASE S NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. T. 1 ITALIA-COSULICH' v slovenijo PO SOl.NČNI JUŽNI PROOl V GENOVO ALI TRST VEIJKE RAZKOŠNE LAD.IE Najhitrejša ekspresna vožnja do SLOVENIJE po Sredo- dozemskem morju. Conte di SAVOIA .. 5. avg. R E X ........ 19. avgusta Plrektne ieSeznlftke zveze iz Genove. Bolnike bo sprej«-l zastopnik družbe ter jh bo pravočasno spremil na hitre hrzov'ake. vozeče v Slovenijo Direktna služba do TRSTA SATURNIA ____ 12. avgusta VULCANIA .. 9. septembra 1 »ruga odplutja: Rama 29. avgusta; Augustus 7. okt.; Augustus 18. nov. Krasni prostori — Izvrstna ki.hinja. Vpra&ij kateregakoM uKei:tu ali t>a v uradu ITALIAN LINE I State St.. N.Y.C. Br«-m<-n v Bremen 18. septembra: nellan<-e v Hamburg 20. septembra: Champlalii v Havre i 21. septembra: At|uit;-nia v Cherbourg 23. septembra: Suturnin v Trst\ lie «|e Fnince v Havre Veendam v Boulogne 26. septembra: En ropa v Bremen Sta temin m v Boulogne ?7. seotembra: Waxhinrton v Havre Main e'nnia v Cherbourg r>eets<-hl«n(* v Hamburg ?9. seotembra: Pnrls v Havre Olymj»lc v Cherbourg 10. septembra: Conte d I Savola v Ceno* I V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite narr n. in knjige Vam bodo (( poslane naravnost ne dom. S uročila sprejema: "GLASNARODA" 216 W. 18th Street r^ew York, fo. Y. V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU PARIS 11. AVGUSTA i). Sr/jfeinhru — »9. Septembra ILE DE FRANCE 1.9. Avgusta — 5. Septembra CHAMPLAIN 21- Avgusta — 20. Septembra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente cJreaeK J&ne 39 STATE STREKT. NEW YORK CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berik» (ENGLISH SLOVENE RMOkt) NartMto gm ptfl KNJIGARNI 'GLAS NARODA' II« West lttta ltm( Rti X«k CM« _ SHIPPING -NEWS