13. številka. V Trstu, v sredo 12. februvarja 1890. -t V»i dopisi «e pniiMjo urednifttvu v u lini Carinila it. '25 \%»ko pi.smo ranra Niti frankovano. kor ne^Biikovana -i> ne sprejemajo. Rokopisi bo no vračajo. Oglasi in oznanila račune po 8 not. vrtuna v petitu ; za naslove * debelimi črkami ho plačuje proato^, kolikor bi ohneiflo navadnih/ vrstic. Poslana, javne aahvale. osmrtnica itd h« račune po pogodbi. Naročnino, reklamacije in in*eiato proteina upravnistvo v ulici Carintia Odprto reklamacije *n proate poStnino. »Tečaj XV. „EDINOST" tzhaja dvakrat na teden, vsako irede 'n loboto oh 1. uri popoludne. „Edinost" stane: za vse leto gl. ft.— ; izven Avst. 9,— gl. za polu let« „ 3.—; „ „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične številko »o dobivajo v pro-dajftlnicnh tobaka v Tratn po » nov., v Gorici i n v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se npravništvo ne osira. EDINOST T Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko, • V aimoit j« iitofti. Iz Trsta 10. febr. [Izv. dop.] *) — na svojo stran. In uprav uredništvo Gospod urednik! Dali ste Bicer pred 9tftr,i »Soče" upotreblja argumentacije, ki lasom obljubo, da z listom, katerega so ,s0 sicer ne/miselne, nelogiike — a zato uprav te dni justifikovali v Ljubljani, no- >ć '"»»j nevarne. Vidite, gospod urednik, lete več polemizovati. Obljube te ste se ko "« je vsemu svetu — kateri izraz bi dosedaj vestno držali. To je tudi lepo! bil prikladnejši P! — prenemnno zdelo, z Doslednost je lepa stvar in mi jo vemo gospodom doktorjem polemizovati, pa ie gotovo primerno ceniti. Dajoči to obljubo ™vpil stentorskim glasom, tako da se je rekli ste, da je stališče Vase zadostno razlegalo po vsej , . . . — Sloveniji, bi precizirano; uverjeni ste bili, da po tako bili kmalu rekli, ali uredništvo stare „Soče" določnih pojasnilih ni mogoče, da bi se no pozna Slovenije — recimo tor dni. Hripa se pa tudi rada ponavlja, kakor se jo vidilo na raznih slučajih, posebno v' Heču. Od 7. decembra 1889 naprej je počela hripa v Petrogradu ponehavati, enakomerno pa se razširjati proti zapadu. Na- stopila jo svoje delovanje v Evropi. Do 15. decumbra p. I, jo bilo v občnej du-najskej bolnišnici i?mcd 01 službujočih zdravnikov 10 obolelo, izmed U2li postrož-čekov pa 68. Od 1900 bolnikov bilo jih jo 164 hripavih. Na Dunaju, in kakor so kaže, v obče v Evropi, so hripa izražujo po katarih v dihalnih organih. Da so tej nesrečni nadlegi več kot mogoče v okorn pridu, jo c. kr. niinisterstvo za notranje zadeve z odlokom od 10. decembra 1889 št. 22.988 zavkazalo podložnim oblastnijam, naj se uvedejo ona sredstva, ki so sploh vvajajo pri kužnih boleznih in posebno nuj so na otroke gleda, da se hripa pri njih odstranjuje ali njeno nasilstvo vpeša. O tej naredbi jo pa najviši zdravniški svet na Dunaju izrekel, da bolezen ni nevarnega značaja, iu da se zaradi tega imajo opustiti zdravtiiško-policijsko naredbe. Sploh se iz tega izreka najvišjega zdravniškega sveta razvidi, da hripa kot taka nema nič nevarnega v sebi — zaradi tega so pa tudi prepusti satnoj sebi, češ, kakor si prišla, tako odrineš zopet, — Od kod vsa ta zla P V slabem umetanju lastnih dolžnosti in pomanjkanju nravnosti, katerih prva pospešiteljica je — ▼ e r a. Delalec! ne moj se ustrašiti vsake dolžnosti, ki ti jo nalaga tvoj stan. Tvoji pomisleki izvirajo od tod, da ti je volja preslaba in da nemaš toliko srčnosti, da bi jo prevladal. Pri vsakem delu, ako dvo-jii in se pomišljaš, pomisli na svojo čast in plemenitost človeško: premaguj 9amega sebe in zadovoljen boš zmage. V nasprotnem slučaju, pomisli, da je tvoja škoda, ako sc upiraš delu ; brez boja ni zmage, vdan moraš biti jednemu načelu. Človeku pa ni dobro samemu biti. Delalne moči se morajo združiti ter vzajemno in skupno delovati, da dosežejo čim večje uspehe. Vsa človeška družtva in podjetja so se narodila s pomočjo več moči in umov : cireulus et calamus, Ako se človek preveč uda zasebnemu, samo-tarnemu živenju ter se ne seznanja s praktičnim živenjem družili, ampak živi zgolj svojim nazorom in premišljevanju, — isti človek postane sčasoma čudak, nepotreben in neprenašljiv ud človeške družbe. — Utile dulci — potrebno se zabavnim in prijetnim. * To načelo vzbudilo je k živenju razne družbe, razna podjetja in skupna dela. Eden druzemu moramo pomagati ter biti eden druzemu koristni. Gotovo so zategadelj prevelike važnosti za razvoj človeštva in njega blagostanje vsa družtva, koja imajo nalogo, učiti svojo ude ter jim gmotno ali duševno pomoči. Hvalevredna so mej temi posebno delalska družtva z namenom, pomagati v potrebi rokodelcu in delaleu. Kolike koristi da so ta družtva, na tem mestu ne bodemo razpravljali J a priporočamo jih našemu delaleu najtror-kejse; drži naj se dosledno in stalno svojih domačih družtev, v katerih delujejo in akrbe domači sorodni možje, ki utnejo delalčev položaj ter mu vedo po-moćka. V tem naj se pa ogihlje tujcev, ki mu iz golo dobičkaželjnosti in sovraštva propovedujejo o svobodi in pravicah, za-isto ga pa tirajo v suženjstvo in odpad. Tudi v Trstu imamo enačili družtev, ki delujejo v raznih krogih in na podlagi različnih načel. Tu nam je biti najbolj opreznim. Namere svobodomisleca, liberalca in Lahona Baškoviča so nam že poznate ; iste bi delaleu duševno škodile in ga vodile v upor in revščino. Najboljše stori naš slovenski delalec, da se oklene svojih družtev ter se s tem nekako osvobodi od tujstva. Narodnost je ■ tukaj združena z njegovo koristjo. Naj tedaj ne zapušča svojih poštenih ustanov ter naj se no zateka v tuje — slabe ! — V praktičnoj delalnosti obstoji človeška blaginja, ne pa v lenobi in samo- pašnosti. V delalnosti se vidi prava podoba lepote in čednosti: ako bi vsi se udali premišljevalnem in egoističnemu živenju, kmalu bi človeštva nedostajalo. Obrtnost predstavlja človeško delalnost; ako bi v vsakej obrtnosti in podjetju sploh manjkalo blagodejnega miru in moralne rednosti, ter bi nastala splošna želja, ugoditi le čulom, kmalu bi vse prenehalo in mesto koristi prouzročalo neizmerne škode. Politični pregled. Notranje dežele. merodajne. Kaj nam pomaga pobožna želja tega kluba, v katerem Slovenci že celo vrsto let zvesto-udano tlako dtlajo, da bi se nadaljevala spravna akcija, ko nam vlada — in le poroštvo od te strani imelo bi za nas ceno — o tacih namerah niti besedice ne žugne. Nas je kar osupnilo, da so se vsa pogajanja tako vršila, kakor bi v vsej širnej Avstriji druzega ne bilo, nego sami Staročehi iz kraljevine češke in pa Nemci. Preko nas Jugoslovanov prešli so knr na dnevni red. Celo moravski Čehi bili so opreznejši, nego naš klub desnega cen-truma. Dvorni svetnik Meznik izjavil je v seji češkega kluba v imenu moravskih Cehov sledeče: „Ne moremo V Zadru je umrl pravoslavni škof Pa zatrti bojazni slovanskega prebivalstva v Moravskej, da ne bi bile ašle želje moravskih Čehov v ne- Knežević. Gališki deželni zbor sešel se bode najbrže v mesecu maju, da reši pred-! ugodno situvacijo nasproti posledicam, ki logo, tičočo so konvertovanja dolga zem-!znaj° 'z dognane češko-nemško sprave. Ijišne odveze. j Mi namreč nemamo, kakor vi v kraljevini, Ministru G a u t s c h u predstavila se 0(i stranij nemških kolovođi j j je deputacija iz Ogrskega Gra- obvezne besede, da jim je volja dišča, katera je prosila, da se tamošnja 8poIniti naše najimenitnejše zahteve glede j gimnazija prevzame v državno upravo, pravičnega zastopstva v postavodajnih zbo- j Gospod minister je odgovoril, da se vlada i v'nda nam ni dala nikake obljube,! bavi s to zadevo. To kaže, da ima gospod m>8'' »> v koliko misli podpirati želje i Gautsch za vsacega milostno besedo, le glede kulturnih nastojanj našega ljudstva, j za nas Slovence pri njemu ni milosti. ^ *em pogledu nadaljevati bodemo mo-' Glede naših želj in teženj je do cela gluh ral' boj •» Be pn tem zanašati le na lastne na obe ušesi. močij našega ljudstva.- Nemško- strankarski shod To jo vsaj možka beseda! v Toplicah se je sešel. Kakor so- Nemški listi so razširjali tendencijozno glasno listi poročajo, bili so gospodje jako vest, da je nastal konflikt med novoime-dobre volje in so radostno pritrdili dogna- „ovanem škofom dalmatinskim dr. N a-nej češko-nemškej spravi in so vsprejeli kičem in duhovščino Splitske škofije, resolucijo v tem zmialu. Gospodje pač Koliko da jo na tem resnice, vidi se iz vedo, da imajo razlogov biti zadovoljni, tega, da bo imenovani škof še v Zadrn Na grofu Taaffeju doposlani telegram, do- bavi in da torej do sedaj se niti v dotiko bili so sledeči odgovor: „Nj. Veličanstvo ni prišel z rečeno duhovščino. Druga bomba so mi brzojavnim potem blagovolili zavka- katero so dalmatinski italjanaši vrgli mej zati, da objavim nemško-pemskemu stran- svet, bila je ta, da so se v zastopu mesta ' karskemu shodu Njega Najvišjo, prisrčno splitskega stepli. Vsa grozna vest redu-zahvalo. cira se pa na fakt, da se je vodja uprav Klub desnega centruma (Hohenwar-' istih italijanašev, zloglasni Dajamonti, v' tov klub) vzprejel je naslednjo resolucijo: aejj prflv nespodobno vedel in s pestjo „Priznavajoč veliki pomen sprave v kra- žllga| hrvatskej stranki. Kaj se napenjate, ljevini češkej, pozdravlja klub desnega gospodje?! Po Dalmaciji vam je odzvonilo centruma doseženo sporazumljenje, katero jn „j j0 Bjie< katera bi vas mogla dovesti ne bode bistveno pospeševalo le koristi to (j0 prešnje slave, kraljevine, temveč tudi moč in veljavo cele države. Klub desnega centruma izraža nado, da bodo visoka vlada smatrala kot na-daljno svojo nalogo, ugodno rešiti tudi opravičene verske in narodne želje in zahteve posameznih narodov v ostalih kra- Se ve, da se je ne sme zanemariti, kajti, omenil sem že, mogla bi imeti hude nasledke. Zdravniki pravijo: Vleži se, bodi miren, BČiBti si želodec, pa glej, da prideš v znoj. V to svrho se popije malo domačega čaja bezgovinovega ali družili pijač, ki na por ženejo. Jed mora biti jako zmerna; pri sranh ljudeh pa krepka juha in košček pisćeta pod zob, pa kozarec dobrega vina. Ako si dihalnik zašlevi, vzame naj se zdravilo, da se aleve skozi usta izmečejo. Iiavnanje, da se hripa ozdravi, je tedaj, kaknr vidite, prav priprosto. — Morebiti bi zdravniki dobili taka zdravila, s katerimi bi so moglo bolezni brže v okom priti, ko bi se vedelo, kaj jej je pravi vzrok. Ali tega se ne pozna, in zaradi tega so tudi zdravstveni pripomočki le oni navadni, že v praktičnem življenju poznati. Narn pa ni na tem, da preiskujemo vzroko bolezni. Zadosti nam je, da vemo, da ni nevarna in da se, kakor se v zdravniških krogih v obče trdi, ne prenaša od človeka na človeka; iz česar sledi, da je njeni kal v zraku. Ako pa je temu tako, vprašamo, zakaj se v tako čudnih dobah Zadnji čas piše se mnogo, kako bi so dalo vrediti o p o z i c i j o n e I n e stranke v Hrvatskoj, da bi glas opozicijo imel vtč veljave na Široko in na vzgoraj. ČeSko-nemška sprava po-1 ganja čudne mehurje in mehurčke tudi' , . glede Hrvatske. Oglasili so se razni po-! ljevinah m deželah, osob,to glede Sole, ter |iti|ki zdravniki) kated bj hote)j >dr tako srečno dovršiti delo, katerega zače- - ^ ra()0 hrvateke opo2;cije< 0bMr. | tek ima blagovite posledke." 'odgovarjajoč tem nasvetom, pravi, da se , Tako Hohemvartov klub. Okritosrčno fledanje razmero na Češkem ne dajo apli-! rečeno, česa druzega tudi nesmo pričako-1 kovati rftZtneram na Hrvatakem. „V Hr-' vali, poznajoči one sile, ki so v tem klubu vatskej ne poznamo konstitucijonelnih na-' ^—čel, ne poznamo postav — pri nas po-prikazuje? Pravijo nekateri, da se vzrode znamo le silo in voljo grofa Hedervary. a, < v zraku mijazmi, kateri vdihnjeni v dihalne in nič druzega, nego njegovo vsemožno organe, vzbudijo hripo. Od kod pa ti voljo. To naj bi najprvo odpravili in sto-1 mijazmi kar naenkrat? Astronomi t. j. j rili neškodljivo, na nje mesto pa postavili1 zvezdoglcdci skušajo pri tacih slučajih! nedotakljivo postavo, katora naj bi res-zdravnikom na pomoč priti in znajdli so,1 nim načinom vršila posel svoj. Potem bi' kakor se dozdeva, naslednjo teorijo: j bilo še le mogoče, spravi pot pripravljati." ( Svetovi so v prvotnem stanu zračne Naši slovenski prvaki naj bi se pa malo kroglje, sestavljene od prvotnih elementov.! učili iz sedanjih razmer na Hrvatskem, da : Najbrže je naša zemlja zadela ob tako bi videli, kam pripelje predaleč Begajoč * krogljo, katera se je po naključbi pritepla oportuni/em- na njeno pot; raztrgala jo je in kamor so je zračna plahta vrgla, provzročila jo hripo; dokler se naša zemlja ne oslobodi popolnoma te nadležne plahte, se bolezen ne Vnanje države. O preiskavi proti bo lgarskomu majorju Panici pišejo, da so mej bode odstranila. No! Hvala Bogu, da se, njegovimi papirji našli več šifriranih pisem, naša zemlja ne vrti samo ob svoji osi, Panica ni do sedaj nič posebnega izjavil, ampak, da tudi napreduje svojo pot, da tudi odvetnik Mate v ne. Panica nokda tedaj prodere nadležno, nad njo ležečo, i ni nameroval usmrtiti kneza Ferdinanda, nevidljivo meglo in se je po tem takem ampak ga samo odstraniti. Nekateri listi oprosti. Mi se pa no bojmo tako hudomušne zračno plahte, prepodimo jo sami s tem, da smo dobre volje; in če ta-le manjka, pomagajmo jej na noge z dobrim kozarčkom zlatega vinskega zdravila. govore, da je knez Ferdinand pri seji mi-nisterskega sveta ponudil svojo odpoved, a ministerstvo ni hotelo v to privoliti; drugi zopet zanikajo to vest. Sploh so širijo razne vesti o tej preiskavi, katerih pa ni vredno beležiti, ker se jim tendenca na čelu bere. Nemška vlada dovolila je j e z u-v i t o m, da smejo vrSiti svoj apostolski posel tudi po nemških kolonijah. Knez Bizmark je to objavil kardinalu Rampolli v posebnej noti. Umrl je kardinal Pecci, brat papežev. Zaprli so v Parizu sina „grofa parižkega", princa Louis P h i-lippe, vojvoda orleanskega, ker se je vrnil na Francozko. Sumničili so ga, da je prinesel saboj neko proklamacijo do francozkega naroda. A vojvoda temu oporeka trdeč, da hoče zadostiti svojej vojaškej dolžnosti. Pisal je tudi pismo predsedniku republike, v katerem apeluje na lojalnost unuka slavnega Car-nota, da dovoli, da bi mogel naslednik Henrika IV. kot priprost vojak t-lužiti domovini svojej. Obsodili ga pa bodo vsa-kako, ker se je protipostavno vrnil v domovino svojo, toda sk oro gotovo je, da ga bode predsednik republike takoj po obsodbi pomilostil. Potem ga bodo iztirali iz dežele. DOPISI. Iz Sežane 4. februvarja 1890. [Izv. dop.j Kakor običajno vsako leto, priredila je „Čitalnica Sežanska" tudi letos svojo veselico na Svečnico. Spored, kojega je čislana „Edinost" že bila v enej zadnjih številk prinesla, je čestitim bralcem poznan. Prostori pri „treh kronah" so kotna deželi jako lepi, dvorana bila je za iBt dan priprosto a jako okusno dekorovana, videli smo tudi jako lepo Bliko „Vodnikovo", kojo si jo Čitalnica omislila. Dvorana so je ob 8 uri od domačih in vnanjih gostov, sosebno mnogo iz Lokev, Bazovice, Vrem in Divače, kojim vsa čast, napolnila in dobra godba iz Gorice svirala je prav izborno razne komade. Pri prvej točki ,Pjevajmo", skladba Ant. Forsterja, zaorili so izbrani glasovi domačih pevcev-gospodov. To jo navdušena pesem, pri kojej ni neumorni skladatelj preziral nobenega glasu ter vsakemu odločil v pesmi svoje odlično mesto. Pri drugej točki nastopila je prvič sp tdičina B. ter deklamovala pohvalno Gregorčičevo „Novesto". Nato nastopil je v Gorici dobro poznan pevec g. K. ter jako lepo, občutno in na veliko zadovoljnost in odobravanje občinstva pel so spremljevaujem glasovira jako krasnega F. S. Vilhar-jovega „Mornarja". Kedo ne pozna prelepih besed našega preljubega pesnika Gregorčiča v pesni „Slovo", ali kakor jo je on v svojih poezijah nazval: „Oj z Bogom ti planinski svet" ! Že same besede človeka navdušujejo; kaj pa še skladba F. S, Vilharjeva, kojo je tako pogodil, da petje v tej pesni je gotovo biser slovenskih skladeb. Ta možki zbor se samospevom in so »premije van jem glasovira bil je res izboren, sosebno moramo izvrstnemu solistu čestitati. Ta komad, kakor prešnji, so pravi koncertni komadi. Čast pevovodju g. K., ki se ni bal truda ne muke, da se je vse tako lepo izvršilo in kojemu se je z neutrudno vstrajnostjo posrečilo, v kratkem času ustunoviti pevski zbor, ki obeta postati središče pravega narodnega socijal-nega življenja v Sežani. Kaj naj pa o igri „Brati no zna* rečem, v kate rej so bile vso ulogo v dobrih rokah starih igralcev in igralk ; le jedna nastopila je prvikrat, a tudi ta obeča biti dobra moč Sežanskemu gledališču. — Dokler bodo take izvrstno moči sodelovale v prospeh narodovo omike, ni bati se, — tudi če pljuskajo valovi ob našo narodno ladijo — da bi se potopila, temveč nadejati se je, da bodo krepko in neustrašno jadrala naprej, noseč neomadeževano zastavo slovensko, edini spas središča slovenskega Krasa. Domače vesti. Poslovodjo Dolenčeve tiskarne, gosp. Frana Poliča zadel je hud udarec, umrl mu je na davici jedini 31etni sinček. Za moiko podružnico ev. Cirila in Metoda darovali so prijatelji gospoda Re-smana, zbrani ▼ njega gostoljubnej hiši, 6 goldinarjev. — g. dr. H. T. „za pravdne stroške" daroval je 52 novč. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, se je nabralo v nedeljo 9. t. m. v krčmi „pri rumeni hiši44 v Barkovljah mej veselo družbo tržačanov in barkovljanov 4 gld. 30 kr. — Srčna hvala ! Družbi sv. Cirila in Metoda sta darovala 4. t. m. dva Goriška domoljubja 250 gld. Neznana hočeta ostati menda po perzijskem reku: „Dobro učini; ta dobri čin vrzi v morje; — ko bi ne našla ga ribica, Bog ti zanj ve". Velikodušnima neznancema najistiniteja zahvala. Slovensko razumnifitvo pa naj jima bode zahvalno na ta način, da tudi odpre roke, akopram ne vselej v tako obilnem, a vender le v skromncjem daru. — Sploh se je smel pretečeni imenovati „Goriški teden"; ker po denarni-čarici čast. g. Mariji Kancler je uposlala k ondanji veliki svoti Goriška ženska podružnica danes zopet 80 gld. Znaten dar! a višo radost še nam je učinilo ognjevito vnemo za vero in dom razodevajoče poročilo, ki so je Goriške rodoljubke pride« jale temu darilu. Ta svoj spis so končale s samobodrilom: „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi; a delo in trud nam nebo blagoslovi!" mi pa Slovenkam, delujočim ob Sočinih bregovih, obetamo, pesnika uporabljajoč: Vaš bode venec zmage nekrvave; — Naprej, sestre — „Naprej zastava Slave!" — Isto tako so je te zadnjo nam ugodne dneve rodila prva župnijska pokroviteljica, prav v zmislu poziva, ki smo ga pred nekaterimi tedni razposlali sirom slovenske domovine. Pokroviteljica Sen t-L amberška župnija je to, v hribih nad Zagorjem. S trdimi žulji si pridobivajo ti naši Šentlamberžanje vsakdanjega kruha. „Po sivem kamenji so čvrsti ljudje; — Iz glave otožnost jim burje pode". In verni so; ali — kar je redoma jedno ter tisto — narodni so ter tudi svojemu rodu krepki branitelji ti naši Sentlamberčanje. Brez kake sile; prav s cela prepričani dobre domače stvari so donašali svojemu dušnemu pastirju toliko časa po malem, da so nanosili pokrovi-teljiuo 100 gld., kojo je ponosna na tak svoj preprost narod prejela družba sv. Cirila in Metoda ter ubeležila Seullamber-Čane moj svoje pokrovitelje trdno prepri-čaua, da bo neimovitih Šentlamberčanov izgled jasen migljaj imovitim ter imovitejim rojakom v smislu besedij: „Če bo oni mogli, kako, da bi ne mogli tudi Vi!" Slovanska čitalnica. V četrtek zvečer ob 8. uri bodo „jour fix". Gospodje člani so naprošeni, da se ga vdeleže v obilem številu. Prav živahen gala-ples bil je minolo nedeljo pri c. kr. namestniku, g. vit. Ri-naldiniju. Vdeležili so se ga vsi višji dostojanstveniki v Trstu in na Primorskem. Pevsko družtvo „Zarja" v Rojanu priredi prihodnjo nedeljo, dno 16. t. m. domačo veselico v prostorih gostilne gospoda Matije Bole-ta v Rojanu po sledečem v spo red u : 1. Godba. 2. I. Milaković: „Bojna pjesma", poje zbor. 3. Ruska (narodnu) : „Sarafan", dvospev, izvršujeti go-spica F. in šestletna deklica; s s pre ulijevanjem godbe. 4. Godba. 5. Stritar: „Orest", kos tragedije, izvršuje g. B. 6. Hajdrih : „V sladkih sanjah", četverospev. 7. T. Šamberk: „Ultra", veseloigra v enem dejanju, izvršujejo domači diletantje. 9. B. Ipavic : „Domovini", poje zbor. 10. Ples in prosta zabava. Začetek točno ob 6. uri popoludne. Ustopnina: 40 nvč. za osebo ; sedeži po 10 nvč. Radodarnosti se bo stavijo meje. Maskam je vhod zabranjen. — Mej posameznimi točkami in pri plesu svira oddelek vojaške godbe. Upati je, da tudi to drugo letošnjo veselico mladega družtva si. občinstvo mnogoštevilno obišče, o«obito ker jej je program istinito lep, — Pevsko družtvo »Adrija* v Barkovljah vabi na domačo veselico, ki jo napravi v soboto dne 15. februvarja 1890. v krčmi „Pri lepih Barkovljah" blizu župne cerkve z jako mikavnim programom in plesom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Radodarnosti so ne stavijo meje. — Ustopnina /a gospode 40 nvč., za gospe in gospodične 20 novč. — Pevci in podporni udje plačajo 20 novč. — Sedeži 10 novč. Pevsko družtvo „Hajdrih" na Prošeku priredi v nedeljo dne 16. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani gostilne „Lukša" svojim udom in vabljenim plesno zabavo- Hrvatska Čitalnica v Kastvu priredi v nedeljo, dno 16. februvarja zabavo v prostorih „narodnega doma". Pogorelcem v Ležečah na pomoč! Dne 31. januvarja t. I. je pogorel« skoro vsa Ležeška vas ; zadelo jo več ali manj vs« gospodarje, nekaterim družinam pa je zgorelo do malega vse. Da se tem siromakom, vzlasti sedaj, ko jih vrh vse te nesreče tare šo zima, kolikor toliko pomore, priredi v Naklem županstvo dne 15. t. m. v dvorani gostilne gosp. Jakoba Obersnela v Divači domačo večerno zabavo s plesom in tombolo. Plesati se bode začelo ob 8. uri zvečer. Tombola med 11. in 12 uro. Vstopnina je 50 kr. od osebe ; sprejemali pa se bodo z iskreno hvaležnostjo tudi dobrovoljni darovi, ter se glede na blagi namen prosi obilne udeležbe. Družba sv. Mohora. Opozarjamo slavno občinstvo, da je samo se ta mesec čas, upisati bo v družbo sv. Mohora. Č. gg. duhovnike v okolici prosimo, da pouče naše ljudstvo o velikej koristi te družbe. V nekaterih vaseh okolice bi res lahko bilo mnogo več udov, nego jih je. Zopet c. kr pošta in sloveneki jezik. Nekdo je hotel na tržaškej pošti dne 3. t. m. oddati nakaznico na 14. gld. 50 kr., katere naslov je bil pisan slovenski. Službujoči uradnik zadere se v stranko: cosa vol dir questo štirnajstP!, kar je vzbudilo pozornost druži h strank. Morete si misliti, kako skrajno neprijetno je tako izzivanje na javnem prostoru vsakemu dostojnemu človeku! Jezimo se navadno, da uradniki ne razumejo našega jezika, kajti državne institucije so — tako argumentujemo — tudi za nas, kakor za vse druge državljane. Ali v tem slučaju je stvar še hujša. Dotični uradnik razume slovenski. Ne moremo si torej drugače tolmačiti njega ravnanja, nego da je hotel šikanizovati stranko, da jo je namenoma žalil. Proti temu moramo vender najodločneje protestovati. Slavno direkcijo bi prosili, da vender enkrat iu za vselej prepodi iz poštne hiše nazore o državljanih I. in II. vrsto. Taki nazori se ne dajo spraviti v okvir sedanje dobe in osobito po javnih c. kr. uradih neso na svojem mestu. Ignoranca tržaških listov. „P i c-c o 1 o* in za njim „C i t t a d i n o" — kateri so sicer jako možkega dela — prinesla sta absurdno vest, da jo bivši tržaški namestnik imenovan uiinisterijalnim tajnikom v ininisterstvu notranjih zadev. Neverjetnost te vesti moral bi vender umeti celo babji „Piccolo". Iz delalskih krogov prejeli smo p^av ostro pisan dopis, katerega pa no moremo objaviti, ker se nam vidi sodba, v njem izrečena, pretrd«. Dopis govori o velikem plesu delalskega podpornega družtva, oziroma o vdeležbi pri tem plesu. Izreka svoje začudjenje, da se ni nijeden imovi-tih tržačanov udeležil tega plesa. S tem so pokazali nobrižnost svojo do delalskega stanu. Delalcem so se sedaj — tako trdi dopis -- odprle oči in obšla jih je vsa-kako žalostna zavest, da jim ni od nobene strani — niti od svojih sorojakov — pričakovati kake pomoči. Zato pa povdarja potrebo, da se delnici postavijo na n<»ge in si sami pomorejo, kakor vedo in znajo. Delalci bi radi pospeševali narodno idejo v mestu tržaškem; ko p* vidijo, dn so jih tako bagatelizuje, upada jitn vse veselje in so prisiljeni skrbeti za svoje materijalne koristi. Resnici na ljubo pa priznava gosp. dopisnik, da je bila duševna aristokracija pri plesu častno zastopana. Veselica družtva „Prevldenza" zasluži, da jo omenjamo. Rokopleskali so posebno onim ženskim markam, katere so bile oblečene, kakor — hi zveste A v-strijke no smele biti. Majke — „margarite" zbujale so občno navdušenje. Tudi na žalost v italijanskej kraljevej rodbini spominjale ho maske. S kratka: opustilo se ni ničesar, kar ne bi bilo do-velj glasno značilo mišljenja in čutstvo-vanja slavne „ Previdenze". Poreče nam kdo, da to so malenkosti in da ni smeti smatrati vsake stvarico tako tragično. To ni res. Več malih značilnih črtic sestavlja skupino, katere ni smeti prezirati; in veselica „Previdenze" jo bila kričeča slika v Trstu se šopirečega čudnega av-strijstva. Naša „Triesterica" ostala je seveda tudi v tem slučaju zvesta svojim Blavnim tradicijam. Pozabljen je Bazzoni in njega epohalni govor o agitatorjih, pozabljena je afera Revere, pozabljeni so vsi pojavi nepokornosti tržaškega mestnega zastopa do avstrijske vlade; vse, vse je pozabljeno, pač pa rokoploska „Triesterica" pojavom, kateri so najnaravnejša posledica uprav one nepokornosti in onih izzivanj, proti katerim je ta postarna dama še pred kratkem izrekla svoj ana-tem. „Und thatsiichlich bot gestern das Theatcr einen reizenden Anblick, dessen Zauber sich aucli eiu verwohntes Auge nicht zu ontziehen vermoehte". Bravo tetka! In vendar jo občudujemo staro dovico! Kako ugodno se razlikuje od dru-zih starih devic, stoječih ob robu groba svojih nad ! Le-te ne poznajo pozabljenja, ne poznajo odpuščetija. Naša tetka pa, plavajoč po valovih divnih, rajskih karnevalskih slasti, vse pozabi in vse odpusti. Kaj njej za to, čo tudi malo trpi korist onega, kateremu naime služi in kateri jej tako radodarno reže vsakdanji kruh. Ugovorna razprava. „Slov. Narod" jo ponatisnil en naš članek o tržaških razmerah. V Trstu se vlada ni spodtikala ob njim, v Ljubljani pa; kar je jako čudno. Ako je imel članek ros tako vsebino, da bi bila mogla vzbudit vzburjenje, torej bi so bilo to vsakako prej v Trstu zgodilo, nego v Ljubljani. Menimo, da je to jasno, kot beli dan. Konfiskacijo je ljubljansko sodišče potrdilo. Res nedostaten je naš tiskovni zakon. Trst in Gorica. Vsakemu je znano, da nas jo Slovencev v Trstu razmerno veliko veliko več, nego v Gorici. Čeravno j<; tedaj v Gorici primerno manj Slovencev, tiego nas je v Trstu, uživajo vendar naai goriški bratje nekake veče pravice, nego mi tržačani ! V Gorici zapaziš na raznih uradih napise v vsih treh jezikih, t. j. v nemškem, italijanskem in slovenskem ; tudi na postnih škrabicah so napisi v treh jezikih. — Kakor vidimo, se daje torej v Gorici slovenščini vendsr-le več veljave, nego pri na». Dotični naši gospodje naj bi so v tem obziru poprijeli ddt; jednakopravnim! nas itak nočejo pri-poznati, ali vsaj ono malo pravic bi si morali priboriti, kakorine imajo goriški Slovenci. Iz Goriškega nam se pišo : „Naši gg. učitelji so sklenili p. I., izdati opis goriškega šolskega okraja. Mej tem časom pa se jo pojavila vest, da so bode gradila železna proga iz Logatca v Vipavo do Gorice. Ta proga bode posebno v zemljepisnem oziru marsikaj predrugačila, ker bodo postaje bolj gosto navrščene, kakor navadno po drugih progah. Spremenilo so bodo po krajevni potrebi skladovne in občinske ceste ob železnici; promet dobi vb6 drugačno lice, nekatere občine, duhov-nije in šolo dobijo ob postajah nekaj no- rega osebja; tudi politična uprava se kaj spremeni itd. Zaradi te prevažne novosti je svetovati, da se z dotičnim opisom počaka do prihodnjega leta. Mudi se ne. Spisi zdaj spisani ležali bi v Gorici ; pozneje krpanje v tako spise tudi ne kaže. Bolje torej počakati, da bo opis dovršeno delo. Goričan. Lekarna Serravallo presolila se je v svoje nove prostore hiše Fontana. Oprava teh prostorov je zares krasna, unicum v | svojej stroki. Tako bogato opravljeno le-j karno najde se H v malo kateremu glavnemu mestu. Prva sobana služi za obče poslovanje. Na levo te sobane je sob«, določena za podeljenje prvi pomoči pri nenadnih nezgodah. Za temi je farmacevtiški laboratorij. Ta lekarna je zares prava okrasba našega mesta. Vse dela v lesu zvršil je vrli arhitekt, gosp. Ivan Cante. Pasji davek. Mestni magistrat opominja vse lastnike psov, da svoje pse — kakor jo predpisano — do 15. t. m. za leto 1890 prijavijo. Opozarja se, da se bodo predpi-' sane naredbo strogo izvrševale in da se ne bodo le oni psi polovili, kateri letajo , okolu brez ovratnika ali torbe, ampak vsi, kateri ne bodo imeli marke. Razpisana je ustanova dr. Ananian v znesku letnih 300 gld. za dijake višjih tehniških šol armensko-katoliškega veroiz-povedanja. Glede razširitve tržaškega pristanišča odgovoril je trgovinski minister v hudget-neui odseku na neko stavljeno vprašanje, da bodo dela primerno napredovala do onega časa, ko se bode odpravila prosta luka. Glede odprave proste luko rekel je minister, da se obravnavo z Ogrsko glede postavnega načrta vlečejo na doT^o in da je še le pred kratkem predlogo mogel do-poslati trgovinskoj zbornici in mestnemu zastopu tržaškemu, da se o njej izjavita. Ko dobi izjave teh dveh korporacij pospeševati hoče obravnave, kolikor moči. Rimski katolik, oziroma katoliška bukvama poslala je našej tiskarni nemški pisano vabilo na naročbo. Vsakako značilno. Strašna nesreča. Zona mehanika, Marija Ju**, stanujoča na cesti v Katinaro, pripravljala je kosilo za svojo družino. Poleg nje na ognjišču sedel jo I i/a letni sinček Aleksander. Ko se mati za tronotek oddalji, prevrne otrok lonec z vrelo vodo. Vsebina razlije so po njega telesu. Otrok je kmalu umrl vsbid pekočin. Starini, hoditi pozorni! Nezgode. G. Ivan Goljevšek, trgovec iz Seia .e, hotel jo dne 7. t. m. v ulici Via Stazione skočiti v voz tramvay-a, a se mu je izpoddrsnilo in padel je pod voz. Prenesli so ga v Rusconijevo lekarno, kjer so ga za nilo obvezali, in potem so ga prenesli v bolnico, — l4b'tni deček Albert Degasperi padel je na trgu „piazia Scorcola" pod nek voz in h> ranil na glavi. Revčeka so prenesli najprej v lekarno Jeroniti-jevo in poteui v bolnico. Važna vest naznanja se nam iz zavarovalnega sveta. Novo ustanovljena zavarovalnica „U n i o Oatholica" zvezala seje namreč z banko „Slavijo" tako, da bode večja zavarovanja sprejemala le v zvezi z njo na ta način, da boste skupaj izgotovljali zavarovalne pogodbe ; poleg tega pa bode „Unio Catholica" zastopala banko „Slavijo" v stroki življenskega zavarovanja. — Obljubilo se nutn je, da dobimo o tej zadevi od strokovnjaka obširnejšo poročilo. „SI. N." Hranilno in posojilno družtvo v Celovcu dobro napraduje. Promet v 5»/» mesecih znašal je 26.749 gld. 08 kr. Gotovo lep vspeh za mlado podjetje, ako jemljemo v poštov nam jako neugodne razmere na Koroškem, vsled katerih Re morajo naši bratje v Korotanu boriti z vsakovrstnimi težkučami in ovirami. i L i s t u i c a uredništva: Gospodu Adolfu 8uši v Divači: Ako iolite, mo Vas dopis kot „poslano" priobčili v pri- bodemo hodu jej številki nunegit listu. Dunajska borsa 7. februvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — »{Id. S^.SO „ v »rebra — — — * t-S/J.j Zlat« renta — — — — — — — — Il0..">0 5% avstrijska renta — — — —— „ lul.9,"i Delnice narodne banke — — — — * 982.— Kreditne delnice — — — — London 10 lir sterlin — — — Francoski napoleondori — — C, kr cekini — — — — — Nemško marke — — — — — a»i.— 119.00 9 41 V, 58.12*.) La Filiale della Banca Union TRIESTE s' ocoupa di futte le operazioni di Banca e Cambio - Valute. a) Acctt'i rermmeiiti in Conto cor rente, abbonnnd« PER NAPOLEONI: Dar sv. srcu Jezusovemu. občina v veleslovnej prestolnici Weimarški ni imela do sedaj svoje cerkve, ampak Mamo dvorano, kjer je opravljala molitve. Dvoranu ta ni bila dosti veliki« za vse pobožne ob nn-delskej službi božjej. Dasiravno ne smo imeli potrebnih sredstev, položili smo pomladi temeljni kamen novi cerkvi Jezusovega srca. Pri napravi temelja novi cerkvi smo imeli velike težave, kajti zemeljska piast bila je sestavljena i/, peska in nižje doli smo naleteli na rado. To j« oviralo gradnjo in je povišalo stroške za 25.1K.0 mark. Ukljub tem ovirani smo 7. božjo pomočjo v poletju dozidali velik del cerkvice Sedaj so nam pa posla vsa denarna sredstvu. Moći j občine smo upotrebili do skrajnosti. Hodati ti in ubožec dala sta po svojoj moči Celo dninarji poklonili so svoje darovi*; učenci svoje prihranjeno vinarje. Več nam ni bilo moči storiti. Kako naj nadalje zidamo t ! Dru> zih virov nemamo. Obračam se torej Še enkrat do Vas, katoliški bratje, s prošnjo, da podarite vsak po en kamen nnšej cerkvi. Ne smem pričakovati pomoči od drugje, nego od Vaše krščansko dobrodelnosti. Dajte torej, kolikor Vam ljubezen voli dati; vsaki po nagonu svojega srcu. ne z nevoljo, kajti le dobrovoljnoga duritolja ljubi Bog (2 Kor. 9, 7). On bode pomnožil tudi sad Vašo dobrodelnosti, kateri podaja sejalcu seme in kruh za živež. Pomagajte nam, ljubi kristijani, da dozidamo našo hišo božjo! Sladka je zavest, da smo poklonili dar v slavo božjo ! Sladka jo zavest, da ie *«ra Ko? postal nuš dolžnik. Hog je verou plačevulec, kateri plača tudi obresti, ne da bi ga bilo treba v tu opominjati. Katoličani, pomagajte nam! Bolje je, da daste nekoliko, nego nič. '/. malimi darovi dozidali bodemo nošo cerkvico. Vsnk dar — ali po poštnem povzetju, ali v pismenih inftrkah — nam bo dobro došol. Bog te blagoslovi, ljubi čitatelj. Weiimu\ Thftriiigen. * 5 K. Jiingst, župnik. PEK B\NOONOTE: 33 N° p c. preav ili o g ni J 8 /0 11 1» >j 1 6 »t 3' 4 „ a 4 meni lisso » n a K n n 4°/.. a 8 _ Carlo Pirelli mejnarodni agent in špediter Trst, Via Arsenale št. 2. Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po niskih cenah in na vse kraje. 2-8 2\4®/0c.preav.di 2U g.n: s .»40 „ 3'/« „ n » » 3mesi •'Vi « * n n ® n Le lettere di versamento in circola-zione godrannu tlel nuovo taaso d' interessr a datare dal 21 e 28 corr. a seconda de! relativo preavviso. In Banco giro abbuonando il 2a/40[0 in-teresse annuo sino a qualunque aomma prelevazioni sino a f. 20,000, a vista vera' cheque; Importi maggiori preavviso avant la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Conteggia per tutti i versainenti fatt' a qualsiasi ora d'ul'fieio la valuta del me-desimo giorno. Assinne pci propri correntinti 1'inoasno di conti di piazza, di eambiali per Triesto Vienna, Budapeat ed altre principali citta rilascia loro assegni per queatc piazzo, ett accorda loro la facolta di domicili are effett prešao la sua cassa franco d'ogni apem pe> esai. b) S1 matrica delVacquiato e della venditu di eftetti pubblici, valute e diviae. T1 fabrikft i*deljujp po jako nizkih cenah or-_ j 11». j • I gljo za cerkve m harmonije. krasno vglaSene nonclie deli incasso di assegnt, ca m- 1 in knnstrnk,ij(,. ,, pia;wnja «0 buih o coupom, verso 1I8°[0 prov- lahko prav Ugodili. Kataloge in cenike dobiva vigioilC. gratis. Ta zavod izdelal je v dobi 18. let c) Accorda ai propri commUtenti In fa- bl,2U 300 or0e,i' mni jtl^®rimi je bito ',osJi eolth (li depositare effetti di quaUiasi To dokBzaje najs^neJsV zmožnost zavoda"^ I specje, o ne cura gratis 1 incasso dei njega realnost. coupons alla scadenza. V« » » * d) Vende le Lettere di pegno 4k°|0 e F JLsIJiAjUKa 5°lo delta Banca Commerciale Vnghe- C. ki*. OHV. aVSlf. kriMlitllOffil /tIVOdtl rese
  • u tudi z jamico iv druziini podobami, Lurdška Mati Božja tudi i. deklico. Bernnrdotte in jsma večernice (Marija z mrtvim Jezusom v naročju). Vse to v vsnkej velikosti in slo[;i. lino Izdelano gravirnuo po skromnih cenah. Alfarji, lece spovednice, sttili z« altarje. stojala za na steno ali za prenašati. Cenik ali fotografije se pošiljajo brezplačno. Jamči se za dobro delo. Piiznalna pismu pošiljam rad na ogled. deli' i. r. priv. Banca Ipotecaria au striaca di Vienna. 3—24 Trieste, 10 Novembre 1888. Assicurazioni generali. v Trstu (društvo je ustanovljeno leta 1831.) To društvo ju raztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja posebno pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blagu in zavarovanje na življenje. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1888. Premije za potorjati v naslednjih letih Glavnica /a zavarovanje živo- nja do 81. decembra 1888 Plačana povračila: a) v letu 1888 h) o