lih* j« nedelj is Iuued dmily ow, podpredsedniški kandidat komunistične stranke, je bil tukaj 17. oktobra z namenom, da Priredi volilni shod. Skušal je najeti mestni avditorij, toda mestna uprava mu ni dovolila dvorane za shod. (Medtem pa komunistični listi vpijejo na vae grlo, da se Gitlovv nahaja nekje v Arizoni v zaporu in da je bil celo ubit. Slaba Ma reklama za kandidate.) Rebelni vodje ustreljeni v Mehiki Mixico City, 18. okt. — V San Potosiju je bilo včeraj zjutraj ustreljenih pet ujetih vodjev klerikalne vstaje. V P*išnji noči se je vršila obravnava pred vojnim sodiščem in Petorica je bila obsojena na »mrt. Poveljnik, ki je vodil «jW'kucijo, je dejal možem, ko *> Jih postavili k zidu: "Ustrezni i»oste zato, ker ste ae dali »rabiti kot orodje v rokah duhovne, ki vas je držala v »fnoranci." Poljski generalni štrajk aa razširja • _ Komunisti izzvali nemire v Lo-dsu In provdciraH policijsko intervencijo. ' Varšava, 18. okt. — Poljska vlada je danes intervenirala v generalni stavki v Lodzu. Minister za delo je pozval delavce in delodajalce na spravo. Začetek pogajanj ne kaže, da pride do sprave. Situacija se obrača na slabše vsled akcije komunistov, ki izzivajo krvave konflikte. V Lodzu so se včeraj pojaviil prvi izgredi in na čelu izgrednikov so bili komunisti. Nekaj oseb je bilo ranjenih na obeh straneh. V mestu primanjkuje živil in mestna uprava je začela režira- ti živež. Komunisti delujejo z vsemi silami, da se štrajk razširi po vsej deželi. Včeraj so delavci zastavkali v Pabjanicah in takoj so izbruhnili veliki nemiri, pri katerih je bilo aretiranih 40 komunistov. Komunistični poslanec Rossiak je mobiliziral veliko množico delavcev za naskok na električno centralo in to je izzvalo spopad s policijo, ki je streljala v množico in ranils štiri delavce, druge pa razpršila. Subecriptlon $400 Yesrlr STEV.—NUMBER 246 S»alltng_st »petini rute of pesUge provided for ta seetlon US3. Act of Oet. rniOT rrr S. 1917, nuUiortsed on I«im 14. ISIS. Parttaacf v Arkaasasi v verski persekuciji Ateist vrten v ječo na temelju zakona is koionljalne dobe. Llttle Ročk, Ark. — V državi Arkansas imajo zakon, kakršnega so izvajali puritanski in-kvizitorji v Massachusetsu pred dvesto leti. Zakon prepoveduje imenovanje "božjega in Kriato-vega imena drugače kot v molitvi." Dalje imajo še druge naredbe, ki bi delale vso Čast Španiji za časa svete inkvizicije. Te dni je bil tukaj aretiran Charles Smith, predsednik atol-stične organizacije v New Yor-ku, ki je prišel v Arkansas pomagat pri agitaciji proti predlogi za prepoved poučevanja evolucije Človeka v javnih šolah. Predlogo so spravili fundamen-talisti na glasovnico, torej na splošno glasovanje, ko je bila dvakrat poražena v državni legi s lat uri. Smith je v nekem govoru o-menil Boga. Takoj je bil aretiran in obsojen na §25.00 denarne kazni. Pri razpravi mu niso dali pravice pričanja sebi v prid, češ, da on kot ateist ne more postavno priseči, a brez prisege ne sme pričati. Obravnava je torej bila enostranska, kar je direktno kršenje ustave. Is tega razloga Smith ni hotel plačati kazni in zn tem padel z lestve na ce-^ntss tis, kjer je obležal mr- Mlad vlomil«. ■ ^aukegan. III. - Policija je SČJ^l 1» letne- Ji priznal, da je izvršil v na za- Petih mesecih 35 vlomov Tm"«tu in okolici. Om wealth učiHAČe nastopi šesto leto. Mena, Ark.—Letos se je vpi-salo na učilišču Commonwealth 40 dijakov iz raznih držav Združenih držav ameriških in dva tu jeze ms ks dijaka. Na učilišču študirajo sami delavci, ki vsak dan delajo na farmi po štiri ure ali pa izvršujejo kakšno drugo delo, ki je v zvezi z učlliščem. Ravnatelj je W. E. Zeuch. uči-lišče se nahaja v Meni, ki leži v znanih hribih Ozark. Morilec obsojen v dosmrtno ječe. Aurors. — Albino Perez, ki je v prepiru radi petih dolar jev ubil dva Mehikanca, je bil v sredo obsojen v dosmrtno ječo v tukajšnjem distriktnem sodišču. SVOJE INENJE O njem Hooverjvve zmage, delavski tajnik. slučaju postane Republikanci iepečejo o Srni-t ho vi veri, demokratje pa e Hooverjevem državljanstvu. Waahington, D. C. — Hoover-jevi agitatorji pravijo potiho-ma, da Smith ni sposoben za prezidenta, ker je katoličan, demokratski agitatorji pa istotako šepetajo, da Hoover ni kvalificiran, ker je bival dolgo let na Angleškem in je baje izgubil državljanske pravice. Dr. Hubert Work, predsednik osrednjega odbora republikanske stranke, je 17. t m. ostro napadel demokratske šepetalce radi Hooverjevega državljanstva. Navedel je dokumentarno evidenco, ki kaže, da je mister Hoover državljan z vsemi štirimi. ■Al Smith je pred par dnevi rekel na shodu v Sedaliji, Mo., da je varčevanje £oolidgeve administracije — o katerem republikanci tolčejo na največji boben — velika bajka. Na to se je oglasil zakladničar Mellon in odgovoril Smithu, da govori "krivično in nepošteno", da žonglira s številkami in besedami. Tako kriče in šepečejo dan za dnevom vzorni Mesije, ki vodijo ljudstvo iz puščave v obljubljeno deželo. ■ e — Mesto v boju a prohlblcljo. Green Ray, Wla. — Tukajšnji mestni svet je napovedal vojno prohlbicijl in se oficijelno izrekel za odprte salune. Konflikt je prišel, ko so zvezni prohlblč-nikl zaklenili 40 takozvanlh "soft drink parlorjey" v Green Bayu. Meatni avet Je Sklenil, da je bolje, če so v mestu odprti saluni kakor pa kamoflažlra-ne beznice, katerih ne more policija kontrolirati. Dalje je mestni svet izjavil, da ljudstvo Itak ne priznava prohibicije, ker ni nikdar glasovalo za njo. Nova butlegarska bitka. Chicago- r V sredo popoldne so strojnice spet zaropotale na čikaških ulicah in eden moški Je obležal mrtev, drugi je pa smrtno ranjen. Bitka je bila inscenlra-ns na Južni strani mesta v sekciji klsvnic. Ubiti mol se je pisal Ralph J. Murphy. Policija pravi, da so tri butlegarake frakcije In-volvirane In da Je bil pomotoma ibit nedolžni človek. Policija vse to ve. prijela pa nI nikogar! « Waahlngton, 0. C.—John L. Lewia, predsednik rudarske organizacije United Mine Work-ers, se je pogovarjal z drjem. VVorkom, predsednikom narodnega odbora republikanske stranke. • To je hdlo dne 11. oktobra. V pogovoru je dejal: "Jaz podpiram Hooverja, ker ga smatram za največjega ameriškega induatrij&ega državnika." V krogih Ameriške delavake federacije že dolgo časa krožijo vesti, da je Leuri^, ki je vse svoje žive dni repuMikanakl politi-čar, kandidat sa mesto delavske-ga tajnika, ako bo Hoover izvoljen. Vtis je ta, ako bi se Lewi-su ponudilo mesto delavske^ tajnika, da takoj resignira kot predsednik rudarske unije, pa bi ae posvetil samo politiki in sicer politiki republikanske stranke. Ampak igra usode je ta, ua je to ravno tisti Hoover, tisti Her-bert Hoover, o katerem je Lewis pred petimi leti govoril povsem drugače. Takrat ni bil Lewis tako naklonjen Hoover ju, katerega je usoda nepričakovano dvignila do politična moči, da je postal predsedniški kandidat republikanske stranke, nakrepkej-še zagovornice sedanjega gospodarskega sistema. Takrat so stavkali rudarji na polju trdega premoge. Zvezna pogajanja so ponesrečila. Rav-notako je bUo z«4iaektniml pogajanji. Razmere niso bile u-godne, da pride do Izravnave stavke. Takrat je Giffort Pin-chot, governer Pennsylvanije, pozval k sebi zastopnike obeh strank. Povedal je nJim, da Javni interesi zahtevajo, da se obe stranki sporazumeta na pogoje, ki so čsstni za obe. V nekaj dneh se mu je posrečilo pripraviti obe stranki tako na rob sporazuma. H 3 Nekoč selo pozno ponoči se js John Lewis zglasil pri Pinchotu in zahteval, ds ae mu takoj dovoli Intervju. Z Lewlaom je bil Philip Murray, podpredsednik rudarske organizacije. Povedala sta Pinchotu, da je bil pri njima emisar Hooverja, ki Je njima reksl, ako moreta ustaviti pogajanja s Pinchotom, tedaj se završl pogajanje ugodno pod po-kroviteljstvom zvezne vlade. Ker Je zvezna vlada polskusHa doseči pravo In Je svoja prizadevanja že opustila, Pinchot je pa premo-govniške podjetnike pripravil tako daleč, da so se pričeli pogajati, sta Lewls in Murray misli-la, da Ju namerava Hoovšr samo potegniti, kot so Ju potegnili Hooverjevi prljsteljl v Narod nem društvu premogovniških podjetnikov. Stavka na polju trdega premoga je bila Izravnana. Rudar Ji so dobili desetodstotno povišanje mezde, pa tudi delavne razmere so se izboljšale. Hoo-verjev poizkus za zlomljenje stavke je ponesrečil. Predsed nlk Coolldge je pailal Pinchotu brzojavko priznanja ln kateri Je govoril o Pinchotu kot njegovem zastopniku. Pinchot je to zadnjo neresnico Ignoriral. Danes Je tudi on za Hooverja. Lewls bo govoril na radio za Hooverja. Predmet njegov Je: "Imlgraeija." Znanstvenik dognal, da je človek radio. New York. — C. R. Knglund, raziskovalni strokovnjak v le bora toriju Bell Telephone Co„ poroča te dni, da se Je prepričal, d« je človeško telo radioaparst. Pri delu na radio-oecilatorjlh Je po naključju odkril, da njegovo telo Ima lastnost Hertsov* antene in sprejema valove do S.66 metrov dolžine., Smrtna obsodba v Italiji pe ielglh letih Komunist obsojen na amrt, ker je ustrelil dva fašista. Rim, 18. okt, — Prva smrtna obsodba v Italiji po 42 letih, odkar je Italija odpravila smrtno kazen leta 1886, je bila izrečena včeraj v Tuscaniji. Michele Della Maggiore, ki sam pravi, da je komunist, je bil obsojan na smrt z ustrelitvijo pred posebnim fašistovakim sodiščem. Po prejšnjem kazenskem pravu bi bil Maggiore obsojen v dosmrtno ječo. Državni tošiteij je zahteval smrtno kasen po novem faši-stovskem pravu s utemeljevanjem, da je Maggiore politični zločinec, ki je ustrelil dva človeka s namenom, da "provocira javni sentiment proti fašismu in vsled tega je postavil državo v nevarnost." Msggiore je priznal dvojni umor.: Rekel je, da sovraai fašiste in vseeno mu je bilo, koga je ubil, samo da je bil fašist. Maggiore je v zadnjem marcu sklenil ubiti Župana v malem mestu Lucoa. Ker ga ni mogel dobiti, je saključil, da ubija prvega Človeka, ki nosi črno srajco, Srečal je najprvo trgovca Moschinija in ga ustrelil. Nato je ubil delavca z imenom Bona-mici. ClKAfiKI FORUM NAZNANJA SVOJA PREDAVANJA. Prvo predavanje bo das 88. oktobra. Chicago, IU.—Clkaikl forum prične s predavanji in debatami dne 28. oktobra. Otvoritev se bo vršila v znamenju politike. Eden govornikov bo hvalil Smiths, drugI ps Hooverjs, nihče pa ne raztolmačl program socialistične stranke in tudi ne bo hvalil Norman Thomasa. Tudi drugo zborovanje bo političnega značaja ln razpravljalo se bo o predmetu: Oprostitev Chl-caga zločinov. Za tem se bodo vršili shodi skorsj vssko nedeljo, ns katerih se bo debstirslo o raznih verskih In soclslnlh vprašanjih in se bodo obdržavala filozofska predavanja. Strategična poteza aiavkarjcv na Dunaju. Dunaj, 18. okt. — Stavka natakarjev v kavarni Pruckle Je bila izvojevana včeraj na nov način. Ko so natakarji puatill delo, js lsstnlk kavarna najel atavkokaze. Nato so stavkarji zbrali akupaj brezposelne člane avoje unije, Jih oblekli v goepod-ako obleko in jih poslali v kavarno, kjer ao kot gostja sasedli vse stole, poklicali pa so le malo sodavlce, da ao lahko tam sedeli od jutra do večera. Za druge goste nI bilo prostora. '^Gostje" so mirno sedeli, pogovarjali ae In kadili tako alabe smotke, da nI bilo mogoče obstati v kavarni valed smrdečega dima in stavkokazi ao prvi dan sbežali is kavarne. Lastnik ae je podal. Nov neboaežnNt v New Vorku New York. — Waltar P. Chry-aler, avtomobilski magnet, bo zgradil nov neboeežnik v New Vorku, ki bo najvišje poslopje na svetu in bo stalo nad štirinajst milijonov dolarjev. Nebo-sežnlk bo visok 806 čevljev, 16 čevljfcv višji kot Wootworth Huilding. ST. LOIIIS NIMA SOSVERJEVE PROSPERITETE Federacija mlloščlnakih društev zahteva letaš večji proračun. St. Loula, Mo.—V tem mestu nI najti Hoover je ve prosperiteta isvzemši v domovih bančnih ln industrijskih knezov, pa če jo človek išče s svetilko v roki pri belem dnevu. Federacija milo-ščlnskih društev, ki nastopa pod imenom Občinskega sklsda, izjavlja, da bo letos treba $160,000 dolarjev več, da se reveži sa silo prehranljo čez simo. : Ni Čudot V pet letih je izgubilo delo v tovsrnsh milijon ln Četrt delavcev, Od tega števila jih odpade tudi precejšnje število na to mesto. Revščina med delavskim razredom ae js povečala, naobratno so j* bogatini še bolj obogstali. To js posle-d(ca kapitalističnega goapodar-KktKH .sistema, katerega podpirata obe atsri atranki: republikanska ln demokratična. Miloščinaka društva izjavlja-jo, ko pritisne mraz, ds bodo klici sa pomoč postali brezštevilni. To js verjetno. Kajti kapltali-stični gospodsraki aiattm nims ss ljudske mase drugega kot revščino, trpljsnjs In gorjs. Pri prihodnjih volltvsh bodo voliki v Missourlju glaaovall o predlogi sa upokojenje starih policajev ln oakrbo družin v službi ponesrečenih policajev. Nič bi ne škodilo, sko bi bils pred ljudstvom prsdlogs ss vpokojs-nja atarih delavcev in ss oskrbo svojcev ponesrečenih dslavcev. DESET LBT EA OHLEPARJE-NJE DEK1.ETA. Slepar je nastopal kot dedič mili joaav, Richmond, Va. —Bernard F. Champalgne Iz Ticonderogs js naatopal pri svoji anubltvi kot dedič Bakerjsvlh milijonov. Pokojni Bsker je bil čokoladni kralj. Dejal Je, da Je vnuk J. P. Morgana. Na ta način Js od Dekle gs Js tošilo zaradi slepa rije ln aodišče je alepsrjs obao-dllo ns deaet let ječe. radi IJubssfli. New Orleana, U. — Wllllam Neumen je skočil v reko Missi-ssippi radi nesrečne ljubezni. Njegovo obleko so našli na bregu reke In na nji je bil pripet listek, na katerega Js Neumen napisal, da se mu je livljenjs pristudllo, ker nI dekle, katero Je ljubil, hotelo ničesar slišati o njegovi ljubezni. nAkocrrs m knjigo 'AMERIŠKI SLOVENCI/ Bandlt s bombo v žsklju. Los Angsles, Cal. — Prišel js psihološki ropar, Mlad moški je zadnjo sredo stopil v Italljsn-sko banko in položil majhen, črn kovčeg pred denamičarja rekoč, da je v kovčegu peklenski stroj in en sam pritisk s prstom zadostuje, da zleti banka v zrak (n vsi ss znsjdejo v peklu. Pomolil je prazno denarnico in velel, da mu Jo nabašejo s densr jem In izreče pri vrstih. Vseli so denarnico In stlačili vanjo $7000 ter mu dali kot js ukazal. Ko je bil bandlt zunaj, Je vrgel kovčeg na tU ln izginil sa voglom. Poklicani policaj js s velikih strahom odprl kovčeg, ki Je bil nabasan s — papirjem. UtlhetapljaBJe Italijanov v Ameriko. Berlin, 18. okt. — Policija v Hamburgu Je včeraj aretirala grupo Italijanov, ki so tihotapsko pošiljali Inosemce v Združene države in kolektall od vsake-ga utihotapljenča $116, Tihotapstvo se je vršilo na ta način, da so im Igran te oblekli v mornarsko obleko, ki so si v New Vorku "ogledali mesto" In po-tem izginili. Policija Je našla v nekem hotelu enajst Italijanov In dva Grka. ki so bili priprav-I jeni za odhod na parnik. Vsi m bili oblečeni kot kurjači na parnik u ln roke ter obraz ao Imeli pomazan s sajami. "Openšapar" osmešil samega Končno je prisnal, da je čltal samo s listka In da ne ve, ako ao številke pravilne. Chicago, IIL—Odvetnik Colln C. H. Fyffe, zastopnik openša-parjev v IUlnoisu, je nastopil kot priča pred šeleznlšklm odborom, ki zdaj zasJišuje priče obeh atrsnk glede povišanja mesde sprevodnikom in saviračem na aapadnih Železnicah. Preči tal je štstistiko pred odborom ln se ns to napotil, ds sapusti sobo. Jsmes R. Garfleld, član odbora, mu js rekel, ds naj malo počaka, ker mu bodo saatopnikl organizacij sprevodnikov ln zavlračev stavili vprašanja. Pri križnem ispraševanju ae js pokasslo, ds ata Fyffevs uče-noat ln štatistika od muh. Nič ni vedel povedati o mezdi sprevodnikov in saviračev. Vsdsl ni nsvastl virs sa njegova štstistiko. Pokasal ss je tako nevednega, da nI vsdel, sko stavbin-aki delsvci prejemajo mesdo za 40,44 ali 48 ur dela v tednu. Ko js sanj pričelo postajati vsdno bolj vročs, js reksl i "Prečltal asm pred odborom, kar ml je bilo potisnjeno v roko. ^s vem, kako so prišli do tsh Številk, ampak jas mislim, ds sq pravilne." Albert Whltney, predsednik organisacljs saviračev, js vstal ln se pritožil pred odborom, da je pričanje; Fyffsja nekompe-tentno, izguba čass In poiskus sspsljstl odbor. Ko js Šs govoril, js Oarflsld, ki piMklJa odboru, reksl s smshom okoli usten: "Ns vsrjamem, da se bo odbor dal savsstl od gentlemana, ki prisna, da ne ve, Is katerega vira prihsjsjo njegove številke. Jas mislim, da pričo oprostimo," Tsko poniževalno js končala Intervencija Drultva ilinojskih tovsrnsrjsv, Ts protlunljska or-ganlsaclja js gotovo storila najboljše, ksr js mogls storiti sa prsprečenjs povišsnJs mesde že-lesnlčarjev, s Je klaverno pogo- Čikaško društvo trgoveav, protlunljska organizacija Js tudi nsatopilo pred odborom, toda avoje neveste Lucllle Fields is- najelo js bolj Isvedanegs člove-vlekel petnajst tisoč dolsrjsv, ka, ki je znal vporabljatl ŠUtl- Vročina v New Vorku. Nevr*York. — Dne 17. okt >-bra Je topkmier v mestu New Vorku kazal 80 stopinj. atlko. flutlstlčar, ki ga js na-jels U organizacija, js bil Vir-gll Jordsn, načelnik štatlatlčne-ga departmenta Narodne Industrijske konference, protidelav-sks organizacije. Jordan Js s številkami dokssovsl, da se mes-ds v zadnjih letih niso vsliko iz-premenile. Podal Ja ,Številke o mezdi in štvljensklh stroških s leta 1914. Pri križnem Ispraše-vanju Je priata!, da mu nI nič Slišnega o železniških mesdah, ako ae primerjajo s dohodki drugih delavcev, 2e!esnišk! orga-nlsaciji ata bili s tem priznanjem zadovoljni. Navzoč Je bil tudi zastopnik farmsrjev, ki Js srgumentlrsl proti vaem, ksr bi povišalo vos-nlno na železnicah. Zaslišanje se bo vršilo najbrž še en teden, preden prične odbor razpravljati o predloženem* materljslu ln poda svoje mnenje. Cu> V KAKO POCENI ZlVIJENJK V AMERIKI. JE Ustrelil človeka, ki je lazil skoti njegove bajte. Couthage, M4,~W. T, Wed-dle, star 50 let In vodja tukajšnje godbe, Je bil nevarno obstre-Ijen R. E. T-ockran. Weddlov sosed, je Iziiovedal na potietjt* <1* Je streljal na senco, k) Jo je videl na svojem dvorišču, ker se mu Je zdela sumljiva, da nekdo lasi po njegovem dvorišču. Gfftka eeveMI politične jetnike. Atene, 18. okt. — Venizeloso-va vlada pripravlja popolno amnestijo sa vae politične jetnike na Grškem. PROSVEfA Gf.ABTLO 8LOVKNHKB NARODNE PODPORNE JFDNOTE LAKTM.N A HI.OVKNHKK NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ctw ofiator p*, dogovoru. Rokopisi as ne vračajo. Z*dinjras k*r«M NsIImsI Bssefit Horlsty. TM-I-" . ^MMMMKanMHMMMI " A4vortiftiagf raiss on a*roemtnt. >utss (sxcjQQ psr yssr. ^^^ V j MhKR Of THE FEDERATED PRESS v ifclipi i J is m. pr. (Sspt 10-1928) poteg vslegs irasns ns ruuiovu 4s va aus ■ Um dnevom potskls naročnina . Ponovite Jo prsvodssno, da as vsjs os »slavi Ust, _ v KAJ STA POVEDALA PREDSEDNIŠKA KANDIDATA STARIH STRANK O ELEKTRIČNI SILI? Kdo naj lastuje električne centrale: ljudstvo ali privatni interesi? . PROSVETA VCBTI IZ MSBLBIN R*Jako» v južnem Culoradu Agvtlar, Colo. — V Prosveti sem čitai, da bo operni pevec ia I jubljane, g. Subelj, pel 16. de-cembrrf tudi v Pueblu, Colo. Rad bi ga videl tudi tukaj v premo-/>*rski okolici v južnem Colora-du, ker pa naše društvo nI dovolj močno N Kdor se je zanimal za vprašanje hidroelektričniH naprav skozi zadnjih osem let, ve, da je Hoover v tem času ofidjelno in neoficijelno v svojih izjavah določno povedal, kakšno stališče zavzema glede fundamentalnih vprašanj, ki se tičejo proizvodnje in distribucije električne sile. Njegova zadnja izjava v tem meaecu glede Muscle Shoalsa pokazuje, da ni izpremenil svojega atališča. N4ben volilec, ki zna logično misliti in razume njegove besede, ne more teh beaed tolmačiti tako, da je Hoover podal obljubo, da bo podpiral, da ljudstvo laatuje, obratuje in razdeljuje električno ailo konsumentom. • Njegove besede govore, da bo na tihem oponiral zgradbi ljudskih električnih central (n če bo treba, se bo tudi poaluiil veta, da ljudstvo ne bo laatovalo in obratovalo električnih central ob velikih rekah, ako bo izvoljen predsednikom Združenih držav. Smithove besede pomenijo, ako bo izvoljen predsednikom, da bo podpiral predloge, da ljudstvo zgradi električne centrale in jih obratuje, toda razdelitev električne sile naj bo poverjena privatnim kompanijam, cene naj se pa določijo v pogodbi. /( * Kaj nam izjave in besede predsedniških kandidatov »starih strank povedo? Hoover je odločen nasprotnik splošne ljudske lastnine. Smithov program glede zgradba^^B^BBIBIHBB elektronih central, obr.tov.nja teh električnih eentral i» fel. ZSbb^I' razdelitve električne sile med konsumente, je pa nepopoln. Popolnoma za interese ljudstva se ni izjavil ne eden ne drugi predsedniških kandidatov starih strank.^ Jasen in določen program glede lastovarvia hidro-električnih naprav, njih obratovanja In razdeflfve električne sile ima le Norman Thomas, predsednici kandi-dat socialistične stranke. On aavaema stališč*, da naj ljudstvo lastuje in obratuje hidroelektrične naprave in ravnotako naj tudi ljudstvo razdeljuje električno silo konsumentom. On nima v svojem programu gjpde električne sile ^rav nobenih pomislekov in pomiiljajov, ampak ljudstvo naj lastuje električne centrale, pnrizvaja in razdeljuje električno silo. Na svojih shodih je prijemal oba kandidata starih strank zaradi njunega stališča, ki ga aavaemata glede najbolj važnega gospodarskega vprašanja sedanjosti, to je električne sile. Neusmiljeno je bičal podzemsko propagando privatnih intemwiv, ki ao v svojo službo vpregli znanstvenike, strokovnjake, javne šole ln učlltšoa, da bi se toliko laglje polastili vodnih sil, ki se dajo lipremenfti v električno ailo. (ilas aa Norman Thomaaa, predsedniškega kandidata socialistične stranke, pomeni, da se ljudstvo ne pusti kar meninič isbinič oplenlti za svoje naravne zaklade In kliče privatnim interesom: Roke proč od ljudske lastnine! VoHM, U ostafltjo doma Koliko iamed , 60 . milijonov upravičenih volilcev pojde dne I. novembra na volišče, ko se izbere predsednik in nov kongres? Ljudsko štetje od l 1920 našteva tudi prebivalstvo volih« starosti. Po istem je bilo v Združenih državah čez 60,000,-000 ljudi v starosti čez 21 let. Od teh je bilo treba odšteti 8r 500,000 inoaemcev enake staro- sti in druge skupine, ki nimajo SSTmS. Mehike, ker *e to ™."S^SSŽf naredimo, Je ne bomo keeali. ' ^J^T' dtrtavl »nov »»„!_* __ . . . . in državi lank. do rointvn n nn. Upajoč, da ne bo nobeden imel kakih nepotrebnih predsodkov proti mojemu predlogu, kličem vsem: Iskren pozdrsv! Martin Kovač. Subljev koncert. Glrard, Oklo^-Znano je že slehernemu rojaku v Girardu, kakor tudi v okolici, da priredi naft operni pevec Anton Subelj koncert 27. oktobra ob osmih zvečer V Slov, domu. Subelj je že tako znan med našim narodom kakor tudi med ameriškim, da je lahko naš narod ponosen na našega umetnika, ki nam je prinesel v to deželo naše mile pesmi iz naše rodne domovine in naš narod povzdignil na kulturnem polju pred ameriškim narodom. Akoprav je naš narod majhen, pa vendar ima umetnike, ki nas povzdigujejo med tujimi narodi. Končno hočem ie omeniti nekaj vtisov iz koncerta našega pevca v Cleveland u, na katerem sem bil osebno navzoč. Priznati moram, da je naš narod v Cleve-landu sprejel Sublja tako navdušeno, da nisem pričakoval -kaj takega. Že s prvo pesmijo nas je tako očaral, da so bila naša srca v njegovi roki. Kajti pel nam je tako mUe in vesele pesmi, da bi ga človek poslušal noč In dan. Tudi naša naselbina se pripravlja, da ga sprejme z največjim veseljem, čeravno je majhns, pa sa narodno stvar je ena irmed prvih. Upamo, dk bo ftubelj zadovoljen odšel iz n*še aaaelbine. Vljudno vabimo vse občinstvo Iz Oirarda, Nileas, Warrena, Sa- Pa., da ne zamudite te priliki-kajti tako krasnega večera v.na-šem domu še nismo imeli. Zato pridite na koncert vsi I Po kon-•ertu bo prosts zabava in ples. Na svidenje 27. oktobra ob osmih zvečer!—Za pripravljalni odbor. John VMcIc. Maskeradna venettea. Scrantim. Pa. — Društvo Lackawanna žt. 613 Slovenske norodno podporne jednote je na redni mesečni seji dne 14. oktobra sklenilo, da priredi masfte-radno veselico dne 27. oktobra pri bratu Raiph Konchniku. 210 Reea«- atreet. PričeUk veselice ob 7. zvečer. Vljudno vabimo vse rojake, da nas obiščejo v soboto 27. oktobra rta naši maakeradni ve-aeiki Pripravijenega bo vsega oMšajn«ga. kar spada na takšne prireditve, da bodo vsi naši geetj«" zadovoljni, ker bodo izvrstno t vsem poatretoni. Ob tej priliki bo igrala dobra godba, da se bomo lahko pošuno zasukali stari in mladi R Koochalk. tajnik. državljank, po rojstvu ali na-taralicaciji, tmajočih volilno pravico. L. 19Ž0 pa so vsi predsedniški kandidatje skupaj dobili 26,714,000 glasov. Glasovalo je torej le prav malo več kot 50 odsto od vseh vpravičenih volilcev. Treba sicer priznati, da 1.1920 ni bilo tipično leto, ker je bik) prvo leto, ko so vse ženske dobile volilne pravice., Ali 1. 1924 vzlic vsej agitaciji "to get out the vote," je bilo oddanih le nekaj čez 29(000,000 glasov ali 50.3 odsto vpravičenih volilcev. Ta brezbrižnost, napram volitvam pri lailjonih Amerikan-cev je pojav modernih časov in dela skrbi mnogim državnikom Statistike pokazujejo, da je 1. 1880 več kot 80% vpravičenih volilcev šla na volišče. V dobi od 1. 1880 do 1896 je volilo povprečno več kot 80 izmed vsskih 100 vpravičenih volileev. Od 1. 1896 do danes opazujemo stalno po jemanj a volilne sile dežele, in Število drftavljanov, ki ne gredo volit, je vedno večje. L; 1900 je odstotek oddanih glasov padel na 77,1. 1904 na 67.6 1. 1912 na 62.8, 1. 1920 na 50.9 ln 1. 1924 na 50.8 odsto. 8tevilo volilcev, ki ostanejo doma, je še večje v leifti, ko nisc predsedniške voMtve'.' Tako je bilo v Združenih državah 1. 1926 izvoljenih 34 governerjev, 34 senatorjev, vsa reprezentativne zbornica, veČina državnih legi-slatur in na tisoče mestnih zastopnikov. Vendarle manj kot ena tretina vpravičenih volilcev se je pobrigala oddati svoj glas Ta položaj je Slasti slab v nekaterih državah. DoČim je I 19£4 glasovslo v državi West Virginia 74.1 edsto vseh vpravičenih volilcev ln v Indiani 70.7 odsto, le 45.1 odsto vpravičenih volilcev države Pennsylvanla j< ftlo volit. V državi 8outh Caro lina le 7.1 odsto je glasovalo; tc je slasti radi nevdeležltve črn cev, Strožji volilni zakoni, regi rtracija in pismenostni izpit* utegnejo imeti svoj vzrok v tem padanju dejanskih volilcev, al treba priznati, da nastane jakc kritično vprašanje v demokra elji, ako le polovica volileev iz vršuje volilno pravico. Novi volile I. Ceni se. da bo letos več kr 7,000.000 mladih mož in žensk ki so 1. 1924 bili v starosti meti 17. in 20. letom. ImeU prvič pri liko vdeležit! ae predsedniških volitev. Dodatno k njim neko liko tisoč tujerodcev ae je natu-raliziralo od 1. 1924 naprej i* vlivajo letos volilno pravico. Pomembnost teh novih volil cev se ne sme nikakor podceniti Treba le pomisliti, da največje pluraliteta (razlika med štev! lom glasov, oddanih sa tmagu-jočega kandidata, ia števlloir glatfov sa kandidata, ki je n njim dobil največ glasov), ki jo je kak predsedniški kandidat kedaj dobil, je znašale 7,000,000. To pomen j a, da vojska novih volilcev je v stanu odločiti izid volitev. Za novega vdlilca je predsedniška volitev prilika, da aktivno pokaže državljanstvo, in svojo zavednost državljanskih dolžnosti. Prizadevanje, da" se priganja čim večje mogoče Število državljanov na volišče, ni le v svrho večjega števila glasov, ampak-t-brez ozira na stranke—da bodi volitev zares resnični izraz Ijdd-ske volje in ne le dela ljudstva. Nikdar se ne pretresu jejo osnovna načela ameriškega Življenja tako obsežno in iz raznih stališč kot tekom predsedniške kampanje In nikdar nimajo državljani enake priKke, da se udejstvuje-jo kot činitelji t>olitične bodočnosti te dežele. Voliti je privilegij: pravica ali dolžnost? • j Voliti pomenja vdeležitev na vladi potom glasovanja. Začenši od prve volitve pod Konstitu-cijo L 1789 so ameriški državljani izvolili 30 predsednikov in 70 kongresov. Vlada v 48 državah se je vzdržala potom splošnih volitev. Mesta in občine se upravljajo enako potom volitev. Imamo dvoje državnopravnih teorij glede volitev: 1, da gre za privilegij, ki ga država podeljuje posameznikom; 2. da gre za naravno, bistveno pravico vsakega državljana., Ta slednja teorija je posledica revolucionarnih gibanj 18. stoletja in je teorija, na kateri se osnuje volilna pravica ameriških državljanov. Federalna ustava (konstitucija) poudarja Volilno pravico vaškega državljana, tukaj rojenega ali naturaliziranega, ali pravila o izvrševanju volilne pravice so bila preuščemt posameznim državam. Borba za splošno volilno pravico. ! V Ameriki je prišlo do splošne volilne pravice še le po dolgih ih ostrih borbah. V kolonijalni dobi so se zahtevale stroge verske kvalifikacije, zlasti v nekateri newenglandflkih kolonijah, in katoličani, židje in kvakerji v splošnem niso imeli volilne pravice. Massachusetts je imel tudi neko moralno kvalifikacijo —zahtevalo se je, da volilec bodi "oseba civilne konservacije (!) in tihega In miroljubnega obnašanja." volilna pravica se "je! razSirila še le počasi. Vsaka kolonija je imela svoj naturalizacijski zakon, dokler ni anglefilci parlament 1. 1746 sprejel splošni za* kon za vse kolonije : ta je med lrugim zahteval kot po^oj naturalizacije protestantsko veroizpoved in sejdemletno blvahje. L. 1787, ko je bila proglašena izjava neodvisnosti, je bilo v Ameriki kakih 150,000 vpravičenih volilceV izmed prebivalstva petih miljonov. PETEK, 19. OKTOBRA, Ivsa Kolek: OPAZOVANJA Tine in Tinica. ni piva, ki ga patoči Smith d. Včeraj sem vam povedal po- sploh pozabijo, da imajo tov» vest o Dolfu in Katri, ki jima ne in garaže; vse bo na »teiii je politika razbila "home, sweet odprto in'ključi bodo ležali J home". Danes imam drugo. Pa "sajdvaku". Tinka, g0llki" ne mislit^ da si to kar na lepem kje ima »možgane? izmišljujem. Resnična dejstva Bunk! Smith ne bo nič m so, le imena so fiktivna. točil. Kapitalisti niso bili Tine dela v garaži, Tinica je nikdar tako trezni kot bodo m pa doma, ker pričakuje štorkljo, volitvah, če bo Smith izvoli«? Drugače bi tudi ona delala v to- Vse zapro. Se Smith bo str-varni, kajti denarja jima silno dal. Sicer pa, če je Tine tab manjka. Kupila sta bungalow navduSen za pivo, čemu čak M na obroke, avtomobil na obroke na Smitha? Saj mu ga ona lahka — sploh vse kupita na obroka, »kuha dva soda. Recept ima J! Enkrat bo že plačanof če Bog dala ga je soseda—vsa tista prT da... (Otrok se bo tudi moral karija, ki je potrebna pri kuha roditi na obroke in dr. Štorklja nju, se pa lahko dobi na olm bo moral čakati.) ke .7. " ^Zadnji teden sta se Tine in Nie ne bomo doma kuhali i„ Tinka tnalo sporekla zaradi d> obokali! Tine hočif, da SmiS narja in potem sta se spravila gkuha za vg0 Ameriko nad politiko. . . , . , Trne pravi, da bo voli! Smitha lakoto" v trdni veri, da Smith odpre * ' ®ut;uhuhu! ~ po in pivo bo teklo kakor voda. t// T V . Ker bo dosti piva, bo dosti tru- /.treh dneh sta se toliko p* kov za prevažanje dobrega piva da khko tre*no rav in dosti dela v garažah. Hooray ln Tinica nisU for Smith! bedasta, kadar normalno raz- ■Ne takto Tinica. Njena sose- ^išljata. V glavo jim je Sinilo, da, h kateri redno zahaja v ^morata plačevati obroke pri-Vas, je izvedela in ji zaupala, da hodnjlh petna1J8t ah dv'Wt lrt, Ameriko vzame rrajstattjjšl hu- g? ce *fv^en Smith s pipo, dič,- če ne bo Hoover izvoljen. H^ver 8 k®šaro ,al) »veti Jurij Potres pride, po^voden j,. vojna, a ^em. To je bila srečna mi. sploh strašna kriza in vse tovaK Bel' dobra ldeJa' zdravo 8P°aa-ne — garaže tudi — vse banke , , - - in vse štacune bodo zaprte,'ako ™ več PreP'ra v teh ne zmaga Hoover. To bo gro- treh tednih' 8t« »KleniU kom-zno. Ali je Tine tako neumen, Promis- Tine ne bo volil Smitha da sam sebi zapre garažo? In ln Tinica ne 1)0 vollla Hooverja, potem bo okoli taval brez dela, Pa* 1» oba vollla sociali' doma ne bo kruha in še za cunje 8ta Thoma8a-za dete ne bo centa! Odkod Sraith 8 in Hoover« ko j^ride denar za obroke? Oh, oh, *«m Poznih obljub se naj m* huhuhu! Za bežjo voljo, oba ' morata voliti Hooverja! Nekaj se mi sanja, da je ta- Oslica! Zakaj se pusti tako Mh Tinetov in Tinic velika ar-nablufati? Kdo bo zapiral to- nvda. Ali se ne vam? varne in garaže? Saj ne bo ča- Nauk: Volite socialistično, sa! Kapitalisti bodo tako pija- če nočete prepira v hiši! _7~: Sopranistka Pavla Lovietova Ivo P. v reviji "2eiwki Svet", chon"), Rozina ("Seviljski bri V vojnem času je sodelovala V€C"). ^sti P» najodli^nejša umetniško-karitativno. Z do- Minka v "Gorenjskem slavčku/ morodno vnemo poje pri pre- Anica ("Carostrelec"), Rozalin-mnogih dobrodelnih koncertih, ("Netopir"), Zerlini ("Dob kulturnih, narodnih in jubilej- Norina ("Don Pasqua- nih prilikah, vedno spoštujoč I«"). Liza ("Pikova dama ), vsak stan in socialni razred, Antonija ("Hoffmanove pripo-podpirajoč vse šibke in v višino vedke"), "Manon" (v naslovni stremeče. Povsod z resničnim vlogi). Nedda ("Bajazzo'), J* veseljem pomaga, povsod tudi lica ("Nabor^'), Rosanra ( Zve-po potrebi usloči. Pošteni stva- dave ženske") in druge. Pn » ri ni Pavla Lovšetova odrekla sodeluje od sezone 1921- nikdar. Tako jo pozna prijatelj, 1922 da,Je- učitelj, solist-kolega in sleherni KQt irn»J° Hrvati svojo Str«* človek, ki nosi odkrit obraz, či- ziJ€V0 in Rusi Ado Poljakov^ sto dušo imamo mi na svojem opernem Izmed' novejših koncertnih ^ Pavl° Lovšetovo. Mnogt velikih solo-partij bodi omenje- VW>tnk% v državi in izven nje na: Sattner "Assumptio", "dj- "am^r° P° vsej, pra>flcl zaT ki" in "Soči", PaSna: "Povodni & Vse njene kreacije so pe, mož", Mozart: "£equiem"; A. sk? žalsko zaokrožen, in Dvorak: "Stabat mater"; C. z krfdno I^omostjo in mo.-Franck: "Osmero blagrov"; no voljo naštudirane. Resnoba umetniškega hote- Haydn: "Letni časi"; V. No- VH Verske zapreke so izginile slvak: "Vihar" in drugi. Skoro nja in želja po izpopolnitvi zdni-sprejemom fConstitucije. Drža-1 suhoparen bi človek posUl ob ien& 8 finim pedagoškim m-ve so počasi odpravile druge za- preke, celo eno glede spola. Za-,)adne države so vedno predvo-dile v gibanju za splošno volilno pravico. 1 P.li.IJS. LISTNICA UREDNIŠTVA. No Chicago, 111. — Radoved-aica — Stvar iqora potrditi Notary Public in potem konzul. Naslov konzulata je: ftallan CVmsulate, 212 8o. Claric Street, Chicago, VIL — Telefon Mate 7940. Cleveland. O. — A. P. — Vaša sorodnlca mora čakati na kvotno dovoljenje, ki bo prlllo morda 5ez več let. Torej je ni mogo-Se pod sedanjimi določbami sem iobiti, izvsemši le tedaj, ako bi fo kdo sem hotel vzeti kot služkinjo. Pozdrav! Bandita oropala trgovino. Chicago. — Dva bandita sta v «redo vstopila v lekarno Wall-green Co. na 5601 So. Halsted it, kjer sta z revolverji v rokah ustrahovala upravitelja Willlam A. Shroederja In odnesla Iz blagajne nad 9600. Zdravnik morilec. Burbaak, Cal. t>r. F. L. Hurlfich prominenten zdrav, nik v tem meftu. je v sredo u-•tralil Jack Stachela. oskrbnika tUnovanja, ko je slednji prišel v zdravnikov urad. tej nepregledni vrsti silnega «tinktom razširjajo umetnici udejstvovanja in umetniško *>odoča oderska pota. Le- plodnega življenja. to4ni® Je poeetila za meneč V duši svojega bistva je Pa- dni Mi,an' "P0^ r vla Lovšetova v prednašanju umetniški svet svetovno znane dekliške in materinske pesmi, Scaks- Velik uspeh slovenje zategadelj sta Pavčičev "Cici- °Pere na turneji po jugu, ki * ban" in "Uspavanka" tako žar- i« zaključila sredi meseca apn-ko doživljena in slavno poznata. 1«. J* dovršen del njena wuM-Strnila se je v pesmi mati in 8** Da bi nam ostala I*^ umetnica. Vedrost narave in *vest slavček naše opere! notranje soglasje izraža njena In njeno življenje je kot nje-dekliška pesem. "Ptiček v go- na umetnost. Pavla LovAetova zdu", "Pastarica"). Akordi teh je vzor ljubeče slovenske ien« pesmi, napetih od Lovšetove, so in skrbne matere. Življenje j' kot čisti odjek brezmadežne de- je učilo trde letine in dela. M kliške duše. polne sdraVja in poznala božajočih rok in tf» vere v zasluteno lepoto mlade- nja samostojnost jo je pri praga življenja. Pesmi škrjančka vila za težko umetniško pot. I n-nad junijskimi polji, skriti še- prosta in naravna je kot njen* peti v tajnostnih očeh materine pesem. Ubrano soglasje notra-radosti in tihe bajke sanjajoče- njoati ji je narekovalo, da najboljši potni list." Tako s humorom in satiro pito? francoski novinar o naših de-■tatih-vlomilcih. "Prijateljake vezi" se—učvr-■tujejo . . , vedno i>elgrajflka glavnja- t«M) razmerah v belgrajiki Glav njari se je že mnogo pisalo in p»v.,rii„ tati i v narodni skupščini'"istrski predsednik dr. m. K<""<>*ec, ki je obenem minister u "branje stvari, je že davno Ugotavljal, da v Glavnjači ni ^dikiH nedostatkov, o katerih * l"še in provori, ter v kolikor da jih bo s strogimi odred- odpravil. Take izjave Je o,govorni minister, pa kaj * J«' zgodilo kljub temu? ^lRrajHka policija je nspra- Mavno po mestu lov na * 'I mcnte, kakor provi-r' '"i priliki je bil aretiran ■ '"v i ruski polkovnik Bo-" in odveden v Glavnja-lV . ni imel pri sebi nobene ^•marije, da bi se izkazal, kdo V Glavnjači ao mu uka-Z' S{ ,1aj kža na umazana tla, <*mur je aretira-"/••^rjHl. Zandar ga Je pa JJpornoeti odvedel v dru-J**1"«. ua dal Um temeljito 'Mi m drugi dan obsoditi »Hobe. I>egata ao ' opustili iz policijskega Režimske vesti sicer poročajo, da se je uvedla stroga preiskava — eedaj po zločinskom dejanju, čeprav je bila dolžnost vlade že zdavnaj, da odpravi ne-dostatke v Glavnjači, ker je vedela zanje in obljubila* da jih odpravi. i Tu pač ni nikakršnega izgovora več. Iz Glavnjače pridejo na dan samo posamezni slučaji grozodejstev in nihče nam ne bo mogel dopovedati, da se ne dogaja mnogo podobnih grozodejstev v tem brlogu zlasti z ljudmi, ki nimajo nikogar, da bi se zanje zavzel in 'ki hi bili vedno v smrtni nevarnosti, če bi izdali, kako se je z njimi ravnalo v teh Zaporih. To so težke in opravičene sumnje, ki jih potrjuje ta eklatantni slučaj. Nedvomno pa je tudi res, da notranji minister ni izdal u-spešnih odredb na upravo Glavnjače. Ako bi se bile izvedle potnebne reforme v Glavnjači in izdale stroge odredbe, bi se taj slučaj grozodejstva ne bil mogel ponoviti, ker tako barbarske razmere pa vendar ne bi smele vladati v državi, da podrejeni policijski organi kljub prepovedi sv jega vrhovnega šefa notranjega ministra potrebne odredbe ignorirajo in uganjajo takorekoč ubojstva. Grozote, ki so se dogajale doslej, so bile bolj domačega značaja. Ruski polkovnik Legat pa vživa kot bivši vojak antante francosko zaščito in bo ta slučaj, ki se je spogočil francoskemu poslaništvu, zopet našel močan odmev v inozemstvu in s tem zopet pokopal velik kos u-gleda uprave naše države. Mraz stresa človeka ob takih dogodkih že sam po sebi, še bolj pa, ko vidi, da režimovci take stvari taje, ne store pa prav nič, da bi se sramota odpravila. Mihael Kosel umrl. V Gradcu je umri v 50. letu starosti s. Mi- "ral v pančevsko za poškodbami Je »wUe| o. kj«»r J« _ _ '''»;kodbe, ranjena plju-r»rana vranica In t dve !"ni »o bile ahaoiut- >rtne. hael Kosel. Pokojnik je bil v Gradcu tajnik oblačilne organizacije, pozneje pa zasebni uradnik. Oblačilni delavci v Sloveniji ga poznajo dobro, ker je z uspehom deloval v organizaciji. 60 let organizacije slov. tiskarjev. Ljubljana, 2. okt. 1928. Naši slovenski tiskarski delavci so organizirani v "Savezu grafičkih radnika l radnica Jugoslavije," ki je precej močna organizacija. Začetek tiskarske organizacije pa je bil skromen. 28. novembra 1867. so se v gostilni "Zum Nordppr pogovorili tiskarji, da ustanove svojo izobraževalno organizacijo za pospeševanje gmotnih in duševnih koristi. 8. decembra 1867. se je vršilo zborovanje in sprejem Statutov. Takrat je bilo priglašenih že 28 članov. Ustanovno zborovanje pa je bilo dne 9. februarja 1868. v zgradbi realke. Prisostvovali so razni zastopniki oblasti, profesorji itd. Takrat si je društvo stavilo predvsem strokovno izobrazbo za svoj smoter in je imelo ime: "Izobraževalno društvo za tiskarje v Ljubljani." Vendar so morali skrbeti tudi za gmotne koristi svojih članov, saj je strokovna organizacija nujno potrebna za vsako delavško gibanje. Take, i2recno sindikalne organizacije pa niso Imeli. Zato je to izobraževalno društvo ustanovilo bolniški In podporni sklad za bolnike, potujoče tiskarje in onemog. le člane. Vendar pod takim društvom nI bilo mogoče delati, zato so še istega leta sklicali izredni Občni zbor, ki Je preosnoval novo druiitvo v prosvetno, podporno in borbeno organizacijo. To je prineslo organizaciji razmah, saj od takrat ni bilo v Ljubljani nobenega neorganiziranega tiskarja. IjHm 1979. Je društvo razširilo avoj delokrog na vso Kranjsko Jn leta 1M6. Je bila podpisana prva kolektivna pogodba. Društvo se Je silno ojačilo in ao bili tiakarji eni od najboljših strokovno organiziranih. Vojna je delo organizaciji otežkočiia. a po prevratu Je ljubljanska organizacija razširila •voje območje tudi na Štajersko, torej čez celo Slovenijo. Š. decembra 1918 pa ae Je zdniftflo vse grafično delavstvo v Jugoslaviji v *Savrz grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije"—In tudi ljubijanako "društvo gra- fičnih delavcev v Sloveniji postalo podružnica Saveza.l Ljubljanska podružnica ima tudi svoj pevski odsek "Grafika" (od leta 1923.) imajo tudi svoj športni klub in humanitarno organizacijo. Je gibanje silno močno in sedaj se bavijo že z mislijo postaviti svoj lastni dom in imajo v ta namen ie kupljeno stavbišče na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste.I V proslavo 60-letnice priredi ljubljanska organizacija razstavo grafičnih izdelkov iz Slovenije (od 7. do 21. t m.), ki bo zavzemala 3 paviljone in bodo razstavljeni tiskarski fedelki is celega sveta, celo japonski, kitajski in sovjetski listi bodo na spregled. Enako bodo razstavljeni vsi modeli tiskarskih strojev, staj-i lesorezi itd. Tako u-tegne biti razstava silno zanimiva. ' Na predvečer otvoritve pa bo pevski odsek "Grafika" priredil koncert. Zagreb je postal nekako zavetišče za naša dekleta, polno jih je, za služkinje so, kuharice fn sploh vsa dela. Povsod jih najdeš. Ne žive bržkone prav dobro, zakaj vedno čitamo po časopisih : Ta in ta Slovenka se Je zastrupila v Zagrebu, in alično. Gredo v svet, in kakor so svoj čas hodile v Gradec in Dunaj, tako hodijo sedaj v Zagreb. Tako se naša dekleta gubijo po svetu, ln potem nekega dne Čitamo med dnevnimi vestmi: Samomor.—In nikdo se ne zmeni za življenje služkinj. Saj'so samo —delavke, ki ne poznajo urnika. lelŽivljnjt m'ii ia rtit-*Wt v ptrtgnfe. --Nasilni najemnik je po kratkem prepiru, ki ga Je »vil s irte, naskočil ženo hišnega posestnika z jahalnim bičem in Jo strahovito pretepel. Deset minut pozneje je prišel domov hišni posestnik, kateremu je Žena pokazala maroge, ki jih je dobi-la, ko Jo je oNtepel najemnik. Hišni posestnik je pozval najemnika na odgovor in ie pri tem v razburjenosti poslužil žaljivke, kar j« dalo najemnilcu povod, da je tožil hišnega posestnika radi rgažaljenja časti... Pri obedu Je hišni posestnik Informiral o dogodku svoje prijatelj^ in jih vprašal, če utegne bi-ti obsojen. Mnenje laikov je bilo na stfani hišnega posestnika. Navzoči juriat pa j« izjavil: te odgovor i A na telesno poškodbo takoj na mestu z žaljivko, more sodnik enega ali pa oba obtoženca milejše kaznovati ali eelo oprostiti. Pogoj je. da gre z4Vneds«bojne delikte, sa dejanja med istimi osebami. Ti si odgovoril na telesno poškodbo, ki je bila izvršena na Tvojt ženi, Žaljivko. V tem primeru no pozna zakon nobenega drugega Izhoda, kakor da boš obsojen. — — V Londonu se je mora zagovarjati neki mož pred sodiščem, ker je imel pot Žen. V Angliji Je takrat pač obstojal zakon proti dvoženetvu, primer p«t-kratnegu zakona pa po zakonodajalcu ni bil predviden. Kdo pa naj bi tudi mislil na take sodni Samomor. V gozdu pri Lim-bušu se je ustrelil 24 letni trgovski nameščenec Franc Med-venšek. Mladenič je bil brezposeln že od likvidacije železniškega živilskega skladišča ter ves obupan, ker ni mogel dobiti druge službe. Iskali so ga dva dni, preden so ga našli mrtvega v gozdu. Aerodrom v Celju. Aeroklub v Celju je te dni.pokrenil vpra šanje gradbe aerodroma v Celju. Pred vsem gre za prostor. Prvotno izbrani prostor, to je bivše vojaško vežbališče v Levcu, se je Izkazalo premajhno. Nevihta v Kokriški dolini. Dne 1. okt. popoldne je zadela Kokriško dolino vremenska katastrofa. Med nalivi se je vsu-la toča, ki je pokrila zemljo 10 cm na debelo, v višini pa je med tem snežilo, zaradi česar je pritisnil izreden mraz. Prebivalstvo je obupano, ker so uničeni vsi jesenski poljski pridelki. Take toče ne pomirijo niti najstarejši ljudje. Epilog k prebačevAlm ubojem. Vsem je še dobro v spominu tragičen primer iz okoliške vasi Prebačevo, ko je pred nekaj meseci mizar Janez Nagiič, oče številne drufine, ustrelil tri sinove svojih aosedov. Takrat je ta tragedija vzbudila občo senzacijo. Kakor doznavamo, je ljubljansko državno pravdni At-vo ustavilo kazensko postopanje proti Nagliču, ker so zdravniki ugotovili, da je storil svoj čin v duševni zmedenosti. Ker Je Nagiič duševno bolan, so ga prepeljali v oblastno umobolnico na Studencu. v ^ Smrtna kona. V Ljubljani je umrl v splošni bolnici v 73 letu starosti Fric Tome, lesni trgovec iz Medvod. — V Florijan-ski ulici št. 28. je umrla po dolgi bolezni Marija Zormanova, soproga mizarskega mojstra. —- V Liti ji je umrla v 8 letu starosti Nežika Jerebova. — V celjakl Javni bolnici sta umrla Franc Regoršek, kočijaž Iz celjske o-kolke, fn služkinja Matilda Ar!i-čeva Iz Vojnlka. Starka Obsojena radi rataljenja veMfamitm. V Potegi Je bila v četrtek obsojena SOietna starka Kata Pavičeva radi rat-žaljenja veličanstva na tri leta težke Ječe. Starka se Je zagovarjala a pijanostjo in odločno canfkala krivdo. Smrtna kona. V Mariboru Je dne L t. m. po daljši bolezni preminula v bolnici nad uči tel j e-va vdova Marija Armičeva. — V ljubljanski Javni bolnici Je umrl Karel Presnik iz Zdol pri Brežicah. — Na Vlnskerfl vrhu je po dolgi, močni boler.nl izdihnila posestnica gdč. Kati Wln-klerjeva. — V ljubljanski bolnici je umrl aborant državnega kemičnega preizkuševališča Joaip Potočnik. \ ■ - ■ ■ r ■ ■■■ i,.. gj^jJHnžtfi ZORAVSTVO „ , ....... V* ■ Poljudna o hlgijeni In akifcl aa adravja. RAK. ZDRAVNIKI IN I.AJ1KI. Znanstvena medicina In rak. Dr. Jaroslsv Hulka, pišoč o a meriški medicini, pravi, da imaš ondi na izbiro apecijaliste vseh vrst, ki aabtevajo za navaden pregled pet do sto petdeset dolarjev, kar zavisi od tega, v kateri ulici ordinirajo in h kateri cerkvi ae štejejo; potem imaš kirurge, doktorje medicine, električne doktorje, allopate, ho-meopate, osteopate, zdravnike, ki izvršujejo "naturno" lečenje, take, ki zdravijo samo s sugesti jo ln hipnozo, potem take, ki lahko sdravi po svoje. Crkl "M. D." nimajo aamo zdravniki, ki ao izobraženi po evropakih merilih, temveč Ju imajo tudi mnogi homeopatje, saj obstoji v nekaterih državah kar troja izpitnih komisij, ki dajejo doktorski naslov in katerih vsaka stavi docela različne zahtevo *le-de pr^diz, obrasbe In tnanja. Vse do leta 1M0. sploh nI bilo državnih ftdravattUfe , izpitov. Za izvrševanje sdravnlške pra-kae Je zadoatovala diploma zdravniške šole. i Nihče ni nadzoroval, kako ta šola deluje, kako ____________m_____ *> vzpoeobljeni učitelji in učen- jim je višek medicinske učenosti ^rog l. ltOO, ;Jlh Je bilo v Zedinjenih državah 140; neka tere so zahtevale diplomo vaeu- predpisovanje dijete itd. Imaš pa tudi krščanske vraŠarje, ki preženejo, najhujšo bolezen z božjo besedo, ter dolgo vrsto drugih mazačev,* ki imajo naj-rasHčnejše učene naziv«. M no gi a«.ponašajo s naslovom dok- *tiri leta; nekatera pa so prire- torja in priatavljajo svojim imenom kratice, ki pomenijo učena društva, katera jih štejejo mtd avoje čtane. Ameriški materija-Uzem In vtlic največjemu tehničnemu napredku (kmet ali de* lavec ima avtomobil!) nizka duševna kultura, dajeta : }H>sebna dobra tla takemu zdravilstvu. Američan ja sila aaupljiv in lahkoveren, verjame reklami, sprejema navdušeno vsako senzacijo ln se da s lahkoto ugnati v kozji rog. Ameriška vSeučlliš- komplikacije! Angleški .««.„- fcgkovoatl, t. J. po znan- ki so zakon uoneseono raziagaii ošatAMl ■•lllUl aiMlA MmkIIAMU T)A in petkratnega zakonskega moža oprostili. --V mrzli timski noči leži pijanec kraj eeste. Mimo pri vozi avtomobil, dofer opazi moža, ustavi in ga iz usmiljenja vzame na voz. Kmalu ie skesa svojega dejanja. Ifckaj naj si dda težave s popolnoma tujim človekom T .< Po petih minutah ustavi, položi pijanca no cesto in se odpelje naprej. Ne pomisli, da je poeta! na U način morda morilec !n da je — o tem so si Jurittti skoraj edini — zakrivil 'detožacijoV Ce Je ta povzročil smrt izpostavljenega moža, pometi 1 to Ječo nad tri leta. Tako zakon. Kako pa, če pijanec na cesti mrzne, če ga povozi tovorni avtbtnobll, če oboli na plju čih m če napačno zdravljen u mre? Ce fa—poleti — zadene strela? Kdaj je r teh primerih po "deložacijl" povzročena smrt in kdaj nastoJi najmanjša kasen treh let Ječe? ?'0 tem naj razmišljajo Juristi. Laiku se pri raizm^ljanju o takih primerih ssmo utrjuje sodba, da se živ. 1 jen je ne da vklenHl v paragrafa. _ SOPRANISTKA PAVLA LOVflETOVA, \ (Nadaljevanje si. strani.) niji tod sesUli, Duša doma Ja in povsod se čuti njens vestna roks. Nje biserni smeh se lije kot pomladno solnce po . vsej globoko sročni družini. Pavli Lovšetovl Je umetnost prva In najsvetejša potreba njene du-ševnosti, dom pa njena prva in najstrožja človeška dolžnost, Oboje se tdnrtuje v IJidmčem orcu ln v Jasnem, odkritem pogledu. Naj nam bo nje Ciciban" še dolgo akord utripajoč« otroške duše! In njene dekliške pasmi sin-fonlja naših polj, planin In nedotaknjenih sanj. ^^J In njena Usnon" dramatičen Izrsz teh lan j. In vsa njena pota ponos fn Čaat našega Čustvovanja in mišljenja, Izraženega v harmoniji 1 Sreča. "Gospod, vi ste ae vaedll moj klobuk !"t "Kakšna arača! Jaz sem na pa ie mislil, „. M gs — da aem aa na avoje- MVinka ne maram več niti vi« dati." "Pa aaj te nče v šoli, da as moramo ljubiti med seboj" "Tako govore taki, ki Vinka ne poznajo." . ---rfl.-0---*--- V stri Je ja. Slikar v modelu v Kvhvm kostumu, ki prosi t* malo odmora: "Saj to Je smešno, aaj me ta odmor bolj strudl, kakor če slikam,,." stveni višlhi, vrlo različna. Ponekod dosezajo « Rovi in podlage velikokrat le dalab«. ker * saare tak krvi. BTIMRTB ADHKHlK PLAPAO-PADM s« aoaia dra«aiai — mat aa narajeni — da i nelaM, da drle mlllee, imenovane "PUpeo" »talno na pravem prpataru in tako adpesvl veska aevarnaat, da odpade, In vte bolečine. NebeaUi Sa-■Ti ai^m an anu u eravea. men-Ika k* kari«a-4akfce «a prllaplU-DohUi tla U medslio v Rimu. Pri« v Psrisu. Častno Imaao-Panama PaHflt- rsi.Uv! v ■taletjM »»dovolilo tlmtr. ki peeešajo uepeh -4»res odlašanja ia dala. Kopi ee laprlMlealk lajsv, »prejetih eelo ia n«jd«ljnjlh krajev eveU. PraeSdu-rs adravljenja Je na«« vaa, «ai»J al patrelino nobenih pasov, Nehajte aapravijeti las Is denar sa starovrstne pasove in naprave, Nau-Kite ap i»pr«tl kilo In odprtine, oziroma Mie ae mere HI deli MJIte epednil kupon sa ,4F)|()STO PO-SKUŠNJO Pl*ApAO" ia 4S ekrani • »lifcaml kajilleo o kiU. To vas na HHsišeear! N« poliljejte denarja i eamo nam |M»*IJhe vale mejln ffšmav. ta vale laetno dobro - pilit*« nam le danee—prodno bo Sin je r NAROČITE 81 KMfMp KALIFORNIJSKO GROZDJE ; 1 pmiaja skdaj v cmiCAao kAfNtfl VRMT # DOffm« KAKOVMHl Cmf A JK SKDAJ NlZJA, KOT Bi) POZNKJK V JRSBNI VSK VRSTK GROZDJA SE DOBI NA SLEDEČIH PROSTORIH SANTA n TRACKJS 218T k ARCHER AVE. CHICAGO k NO. WESTKRN R. R., CLINTON * KINIIK f ROČK tRLAND THACKS TAYLOR k CI.ARK st. PROfnjCR TKRMINAL «7TH ST. k ASHIjAKD AVR. CHICAGO ( ' Direktne tovorne cena so Jamšsne aa vs« kraj« aa kupe« izv«n msau r 4 ■ i.' V. Driavljaai v fepM Nikolaj Korobov ae je prilepil kakor muha na klej k izložbenemu oknu delikatesne trgovine in poželjivo je ogledoval razne dehkateae sa steklom. Kaj vse je bilo tam! Najbolj mt> je pa dilala velika prekajena morska postrv. In vse je bilo tako blizu. Razbij steklo — in vzemi, kolikor ti drago. — Eh, če bi nastal zdaj potres! — je pomislil Korobov. — To bi ae nažrl! Zamižal je, za hip se je poglobil v sanje, kakor v toplo ko-pelj, in ie je slišal, kako je zabobnelo v zemlji in kako se je rszletelo izložbeno okno. Tods čim je pogledal, se je prepričal, ds je steklo le celo. Težko je vzdihnii in se nspotil dalje po Arbatu, velik, gladen, v raztr ganih vojaških škomjih. Pred Gogoljevim spomenikom se je vsedel ns klop ln zsgledal pred seboj dečks, ki je prodsjal po mestu svete pecivo. — Včasi človek doživi, da se sanje izpremene v jedačo, — si je mislil in zapičil svoj pogled v košaro, polno peciva. — GorkJ, državljan! vzkliknil fantič in skočil mu. — Kakšni pa so? — Z mesom, tovariš. Korobov je vzel enega poduhal. — Z m — m — mesom? — Koliko jih hočete, tovariš? Korobov se je poželjivo ozrl na pirošek, deček pa na orjaškega kupca. — Z mesom, praviš? — je vprašal Korobov hrlpavo. Glasno je požrl slino in položil piro-žek nazaj v košaro. Deček ga je premeril od nog do glava in ker je slutil nevarnost mučne praznote v želodcu in žepu, se je hitro umaknil. — Vidiš ga, zastonj bi se rad nnlrl. — mu jj požugal od daleč s pestjo. Kraj Korobora sa je nekdo zasmejal. Državljan v čepici je sedel na - Je k nje- in ga klopi in gledal zavihanega o- drugem koncu Korobova izza vrstnika. — Kaj bi radi? — je vprašal Korobov dobrodušno. — Zdi ss, da je fantič uganil, koliko je bila ura, — je dejal državljan v čepici in al prižgal cigareto. Drugo Je ponudil Ko-robovu. Korobov že dolgo ni kadil cigaret in zato je mialll, da je v nebesih, ko je prvič potegnil dim. — Diven tobak, pravi turški tobak! — Hočete še eno? Proeim. Druga cigareta je šla Koro- bovu prav tako v slsst kakor prva. Cez pet minut je pa ie pripovedoval svojemu slučajnemu znancu svojo zgodbo. In vse je bilo tako lepo in prijetno, kakor da se poznata še leta in leta Državljan z čepico je z zanimanjem poslušal in se zsdovoljno smehljal. — Pojdiva obedovat! Korobov ae Je obrnil z vsem — Obe—do—vat? Državljan v čepki ga je po- z utrujenimi, globoko u imi očmi. Njegov obraz je bil resen. Na sebi je imel čudovito snažno perilo in star, pono-šen svršnik. Na svetu Je že tako. Človek krvavo potrebuje tri ali štiri rublje. In bega ves upehan povsod, Išče, išče, a kar naenkrat naleti na nekoga, ki mil tebi nič meni nič ponudi zadteljenih pet rabljev. Naenkrat ae pa čuti človek ponižanega, oglasi se neko baronsko samoljubje, zahvali se za ponujeni denar in hiti dalje, morda k največjemu svojemu sovražniku, da ae niža pred njim. Tako je bilo tudi s Korobo-vlm. Prijelo ga je samoljubje in kar na lepem je hotel odkloniti zapeljivo vabilo. -i Oprostite, saj « . . saj nisem lačen. In kakšno pravico mam do obeda na vaš račun? Saj se niti ne ootnava. Čudovito! — Je ječljal ln napenjal vse sile, da bi govoril osorno, samozavestno. Kar je povsem nepričakovano pripomnil? PROStnBTA *** t Drži JLdal čistimi — Sicer pa nimam ničesar proti. Korobova duša, do grla stta nezabeUene kaše v teh strašnih letih revolucije, je bila presenečena videč razkošje malega gosposkega sveta v Stolešaikovi ulici. Snatnobeli prti, kristalna posoda, srebro, dekleta v laka-stih čeveljčkih, a skozi tanke svilene nogavice ee Je videlo — zapeljivo telo. Korobov je v zadregi skrival pod mizo svoje raztrgane vojaške škornje. V praznični obleki, podoben dobro rej enemu pre-ftiču, Je stopal krčmar od mize do mize in se prijazno smehljal gostom. Na pultu, kjer je sedelo blagajno čedno dekle, Je bilo vae polno slaščic in svežega peciva, v veliki vazi pa šopek Itrizanten Juha Je bila divna. Razgreti Korobov Je solznih oči pritegnil krožnik in nozdrvl so se mu razširile. — V škrlat in zlato odeti gozdovi, — Je ponovil Puškinove beseda. Toda še bolj čudno je bilo to, kar »a je potem zgodilo. Ko ste pojedla beafsteak in torto, popila turško kavo in prižgala cigare iz škatlice na jnebrnem krožniku, Je državljan v čepici pogledal na račun in ae ozrl flegmatično na natakarico rekoč: — Gospodična, denarja nimam« * Korobu Je -zaprlo sapo. Zdelo se Je, da bi najraje zlezel pod mizo ln se pokril z snežnobe-lim prtom. Gospodična Je zardela. V naslednjem hipu je priztopical k mizi debeluhasti krčmar. - Je vam gospodična povedala? Denarja nimam, — je ponovil državljan v čepici fleg matično. — Našre se in napije, denarja pa nima, da! — Redarja pokličem. Zapreti vas dam . Jaz vam Drlavljan v čepici je zamahnil roko. — Policije ne* pokličete, prav gotovo ne. — Ozrl ee Je na slike, viseče na stenah, na porcelanasto posodo ln na krasno opre- * VOLKODLAK Is Tresvete* preval — A. S. Najbližja pot v Creyolles je bila okoli Oigny in Piseeleu . . . Komaj Je Thibault križal cesto, ki vodi v U Fsrte-Mllou, je ugledsl Agneleto, kl je ob poti žela travo za svoje kose. Prav lahko bi šel mimo, ne ds bi gs bila deklica videla, zakaj bila Je obrnjena s hrbtom proti i nJemu, toda duh mu ni dal miru, zato je nameril svoje korake naravnost proti nji. Kakor smo že povedali, je mladenka žela s srpom travo, aH ko je slišala, da ji nekdo prihaja za hrbtom, se Je vzravnala ln dvignila glavo* Ko je opazila, da je prišlec Thibault, Je ljubko zardela. — O, vi ste, — je rekla. — 8nočl sem mnogo sanjala o vas in ismolila sem za vas tudi mnogo molitvic. — — Kako to, da si sanjala o meni Injnolila zame, moj dragi otrok? ~ je vprašal Thibault s gesto mladega dvorjana. Agneleta ga je |>ogtedala s svojimi velikimi, modrimi očmi. — Sanjala sem o vas, Thibault, ker vas ljubim, — je odgovorila preprosto, — In molila aem za vas, ker sem videla nesrečo, kl se je pripetila baronu in njegovemu lovcu in ker aem vedela, koliko aitnoeti imate radi vsega tega. Oh, če bi mogla poslušati glaa avojega arca. bi bila pohitela k vam, da vam pomagam. — Skoda, da niai prišla; povem ti, da bi bila naletela na veselo družbo. — O. ni mi bilo zaatran družbe, da bi bila pri vas. temveč, da bi vam bila v pomoč, ko ate sprejeli barona in njegove lovce. Oh, kako kraaen prstan imate, monaieur Thibault! Kje ste ga dobili? In deklica je |>okasala s avojim prstom na prstan, kl ga je bil dobil Thibault od volka. Thibault je bil /meden. — Ta pratan? — Je \ praAal. . —• Da, tisti-le prstan, — je odgovorila deklica. In, videč, da ji Thibault ne da rad pojasnila, je obrnila glavo vatran in vzdihnlla. — Menda je to darilo kake lep«« deklice, kaj ne? — O, motiš se. Agnetota. — je odvrnil Thibault a prepričanjem vajenega laftnjlka. — To je zaročni pratan. ki aem ga kupil zate. dk ti za nataknem na prst. ko ar poročiva. — Cemu ml ne pOveaU« reanlce. monaieur Thibault? — je,rekla Agneleta ter žaloatno zmajala z glavo. — Ras n ko govorim, Agneleta! V — Ne, ne govorite reanlce! — je ponovila ter še žaloetnejše zmajala s glavo kakor prej. — In zakaj misli*, da ti laiem? — Zato. ker Js tisti prsten dovolj velik, ds bi šel ns dvs moja prats. — Thibault ovi prsti sodili rsa debeli zs dvoje Agnsletlni — Prevelik je. praviš. Agnelsts? Nu. saj gs damo lahko zmanjšati. — Zbogom, monsieur Thibault I — Kaj! Zbogom? — Da. - — Kaj nameravaš oditi? — Da, odhajam. — In zakaj, AgneleU? — Zato, ker ne maram lainjivcev. Thibault je razmišljal, kaj naj ji reče, da jo prepriča, da govori resnico, toda nič mu ni prišlo na misel — C ujete, — je rekla AgneleU solznih oči, — ali je bil U prztan res meni namenjen .. .? — Agneleta, prisegam ti, da Je to res. ' — Nu, dobro, torej ga dajte meni spraviti do najinega poročnega dne, nakar vam ga spet izročim, da ga dMU blagosloviti. — Saj ti ga dam, AgneleU, in sicer od area rad, — js odvrnil Thibault, — toda hočem videti tvojo lepo roko. Prav si imela, ko si rekla, da Je prevelik zate; ker grem danee v Villers-CottereU, hočem vzeti mero tvojega prsU, nakar ga ponesem k zlatarju gospodu Dugue-u, kl ga bo zmanjšal. Na Agneletinem obličju se je spet pojavil smehljaj in njena solze so v trenotku usehnile. Naglo je iztegnila svojo malo roko; Thibault Jo je vsel med svoji roki, pogledal Jo najprej na dlani, potem na hrbtu, nato pa jo poljubil — O, — Je rekla Agneleta, — nikar ne poljubljaJU moje roke. ker ni lepo, moneieur Thibault. — Nu, pa ml daj kaj dragega v poljub. — In AgneleU je takoj dvignila glavo ter mu ponudila čelo, kamor jo js zdaj poljubil Thibault — Zdaj pa, — je rekla veselo in razigrano, f— mi pokažite prsUn. Thibault Je snel prstan s svojega prsU in smeje ga je poiakuail natakniti na Agneletln palec; ali, v avoje največje začudenje ga ni mogel spraviti preko palčsvega členka. — Nu. nu, kdo bi zi mislil, — Je rekel. — ds ne bo šel na prst. AgneleU se Je pričela smejati. — Čudno je to. kaj ne? — Je rekla. Thlbsult jI je skusil nsto spraviti prsUn zaporedno na osUte prste, toda s enakim uspehom. Ko ji je tako natikal prsUn, Je Thibeult čutil, ds se Agneletlns roka » Hudičev prsUn. vrni se k hudiču! — je vzkliknil Thibault Ur treščil prsten ob ska-lo, v upanju, da bo počil. Na mestu, kjer je zadel prstan ob skalo, je švignil subelj. v na-*lednjem hipu pa Je bil nesrečni obroček spet na njegovem prstu. AgneleU. kl je vae to vidsts. js prestrašeno atrmeU v ThlbsulU — .Nu. kaj me tako gledaš? — js vzkliknil ne-I voljno Thibault, - kaj pa je takega na men.? mo, slednjič je pa pogledal debel ohsstega krčmarja, kakor da so se ns njem usUvile njegove misli. In krčmar je razumel. Debeli vrat, stisnjen v visokem trdem ovratniku, se je napel. — Ven, ven! Zgrabite ga za vrat, ven z njim! — Je zakričal na vratarja. ' — Pojdivs! — je dejal državljan v čepici mirno. — Vstal je in prijel Korobova pod pazduho. Čim sU stopila na ulico, kjer ni bilo vsč radovednih oči, ki so ju gisdale v krčmi od vseh strani, kjer ni bilo debeluhaete-ga krčmarja, ne vratarja, si je Korobov opomogel od presenečenja in ss radovedno ozrl na državljana v čepici. — Res nimam dinarja. Pa tudi če bi ga imel, bi ne plačal Kdo je U krčmar?: Odkod to razkošje? Lačni nesrečneži so mu prodali vse za košček kruha. Pajek, zajedavec! A kdo zahaja v njegovo krčmo? Sumljivi ljudje, verižni ki in vsi oni zaje-davci, ki so se prisesali na tujo rsčo in izmozgaVajo svoje žrtve. - A vendar bi naju mogel izročiti policiji, — je pripomnil Korobov. — Ne. 8icer pa . . • — Bedela bi. Državljan v čepici se je naen krat razburil in začel iskati nekaj po Žeptti. Ko "je našel, se je nasmehnil, rekoč: — Pojdiva na izprehod. V vaši drnftl se počutim zelo dobro. Ne čudite se mi, danes je tak dan. Potem pa, , če hočete pojdeva k meni na dom. Velja? Zelo vam bom hvalefcen, če mi storite to ualugo. Sedeč na-trdi postelji, je Korobov radovedno ogledoval sobo. Bila Je tesna in malone prazna. Miza, stol, postelja v kotu in železna pečica. Na tleh koščki raztrganih listin in pi- Cuden in neprimeren se je zdel ženski portret ns mizi, V kričeči promsnadni obleki je ponosna žen* zamišljeno božala kodrastega psička. Psiček je molel taco kvišku in ji gledal v oči, njene misli so pa blodile daleč nekje po preteklosti. — To jejvaša. aaatra? — Na, mati. Tiho je državljan-pripomnil: — Umrla je U dni. Nekaj Časa aU molčala. — Vi ee gotovo čudite vsemu, — je dejal državljan v čepici in se obrnil h Korobovu. Sedel je n mizo v plašču in čepico na glavi. — Vi boste seveda vse razumeli. VČasi je človeku osamljenost neznosna in aaželi si, da bi utripalo blizu šive srce. Vi me boste razumeli. 2e na bul-varju ate se mi prikupili. Zde-lo se mi je, da ste umetnik in nisem se zmotil. A kako lepo je, da me sploh nisU vprašali, kdo in kaj aem. To se redko dogaja. Ne elačite svršniks, pri msni je hladno in vlažno. Vse življenje sem prepotoval, — je nadaljeval državljan v če- K po kratkem presledku. — opo poznam bolje nego Moskvo. Prepotoval sem vse dele gveU. Bil sem na KiUjskem, Japonskem in v Ameriki. Dvakrat sem prepotoval vso Afriko. Več mesecev sem preživel na Malajskih otokih. 'Potoval sem po Indijskem oceanu do Singa-pura. Spominjam se zlasti na Suez in Aden kjer Uko glasno kriče zamorci, kodrasti Somalci, gibčni kakor opice. Tam je drugačno nolnee. A na Ceylonu? V Kolumbu sije solnce posebno močno in zlati šarki odsevajo od tropičnih raatlin kakor v zrcalu, ijutraj se dvigne solnce neverjetno hitro do vrha nebesnega svoda in zgodaj zjutraj Je v Kolumbu ozračje polno opojnih vonjav. V pristanišču Honkon-gu bi bil akoro podlegel mrzlici ... Vi nisU bili v Honkongu? Se ne! — Je odgovoril Korobov prostodušno in nspeto poslušal neznančsvo pripovedovanje. — To je ogromno, strašno mesto dimnikov ln črnih oblakov dima, škripanja koles in brnenja strojev. Zaliv, po ŠUvilu prihajajočih in odhnjajočih par-nikov prvi ne svetn. Vročina je tam Uko atrašna, kakor nikjer drugje na a vetu. Sovražim U skalnati otok. * — VI poaaaU ves svet! — je dejsl k<>rt»hov nehote. — Rad aem potoval. Tsko. kakor drugi ljubijo Aenake Denarja aem imel dovolj.* Zdaj siromak. Delati ae znam. Revolucijonarna vihra me je treščila čez krov. Novo življenje je na pohodu. Gledam ga in vidim, da zame ni prostora v njem. CiUl sem, če se ne motim pri Eokermsnnu, kako so si trije kovači-kmetje skovsli kopjs in odrinili z njimi v boj s prvo lokomotivo. Toda pre-osUjs še en izhod: pokorno u-makniti se novemu življenju s poti. Zdaj imam proste roke. Mati mi je umrla. — Kaj nameravate znova odpotovati po svetu? Državljan v čepici Je pogledal Korobova in se otožno nasmeh-nil. . — Ali naj zakurim v peči? Vas ne zebe? — je vprašal, namesto ds bi odgovoril. In ne da bi čakal odgovora, je odšel iz sobe in se vrnil z brezovimi trskami. Korobov mu je pomagal zakuriti v peči, zavil se je v svršnik in sedel znovs na posteljo. Državljan v Čepici je sedel s hrbtom proti Korobovu in umolknil Prijetna toplota Je kmalu napolnila sobo. Radostno so zapraaketa-le brezove trzke in zadišalo je po terpentinu. Korobov je zrl v plapolajoči ogenj, bil je sit ln utrujen in kmalu je neepašeno zadremal in zaspal. Zbudil se je šele, ko ga je začelo zebsti. Ogenj v peči je bil že davno ugasnil. Za mizo, z hrbtom proti njemu, je še vedno sedel državljan v čepici. GUvo je imel naslonjeno na prsa in desna roka se je z bledimi prsti s^oro dotikala Ul. Korobov je vstal in stopil po prstih k mizi. Gredoč je opazil, da je bil portret iene na mizi obrnjen z obrazom k steni. In Korobov je začutil, da mu je nekaj stisnilo srce. Naglo se je ozrl državljanu v čepici v obraz . . . Potem je takoj opazil stekle-ničico z drobnimi krisUli in brušenim zamaškom: ciankalij. BPržavljan v Čepici je bil mrtev. Odšel je bil na svoje zadnje potovanje. Korobov se je vzravnal in dolgo je stal Uko nepremično. Poslušal je in zdelo se je, da sliši, kako je Čas v grobni tišini obrnil list v knjigi življenja. Aeroplani oo nevarni. — Prepričal sem se, da so aeroplani od dne do dne nevarnejši. — Zakaj? — Cital sem, da se je nekdo v aeroplanu oženil. Konji. ^Avtomobil je ležal strt kraj ceste, izpod njega pa je molelo dvoje nog. "AH ste imeli nezgodo," je vprašal radoveden pešec. M0 ne," je odvrnil oni pod vozom, "samo skrivalnice se grem." 19. OKTOBRA Radovednež pa ni bil kar tak, za odgnati, zalo je nadai£I z vprašanji: "Koliko konS sil pa ima motor?" ^ "Štirideset." ;;Kaj pa se je torej zgodilo* E, kaj. Devetintrideset koi mi je ušlo, U tukaj, ki je* osUl pa ne mara nikamor i m sta." Poslušajte novel Orfhophonic Victor plošče v slovenskem jeziku 68923—2enitvovau je—Del I, II , Adrija 8b|WI 35929 /Ciganov! spomini—valček \Ogrska cvetlica—Valček Ogrskih rapMdij ork«« 81413 Juri* hI Hoj«, Trt, \8tudentovska pesem (Skstch from Uf«) gl414 /Domače veselje Pav.ki abor "A4rija" in Hojer Tri. \ Vesela polka Hojer Trta (InstrumenUl Trio) 81454—Ob trgatvi—Čast I, n Adrija Siagars (Sketch from Lif.) Holzhacker—koračnica Olbrig s Zitkcr Trk o« jrr /■ ______ _____.__ 81455 \Knmjaka kor^nic s 81457 /Trte JoHe—Waltz (Waldteufel) \La petlte Tonkinoise—One-Step 81363 /La Betta del MnHUe—WalU \SorrenU IncanUto—Waltz 81204 /Nm bregn-^alček Piski Accordioa Vietorit OrekMtra Carlotta—iotlft Vietor Hudobni Kvintet (InstrumenUl) 81250 / eta ^ \M&tičl Kvartet Adrija \Could I (Vorrei) GluHetta Moriao (Violin with GuiUr) Rodite gotovi, da bodete slišali is danee nove Victor plošče u Orthophonic ViktroU. Najboljša avetovna godba Je natissje-na na Victor Orthoponic ploščah. Vprašajte za nov Victor katalog. Not* Orthopho VICTOR TALKINO MACHINE COMPAHY. GAMDBN, NEW JERSET Me se na prodaj pri vseh trgovcih s Vietor »leštaail. » ,w . • r '.v • • • • • l I ' . Lahka dovolj xav pedpttesae kake n0etoe ogUa |e mmm Isle ko« mmd Ciovt -34«