MESTNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA
Branje za vsakogar
Knjiga postaja vse dražje blago, kupna moč preblvalcev pa pada. Zato je tudl razumljivo, da vse več bralcev obi-skuje knjižnice. V Dogovorih smo že pisali o združeni knjiž-nlci Oton Župančlč, tokrat pa bomo več besed namenlli njeni enoti, Mestni knjižnici Ijubljanski.
Čeprav preobilica številk obremnjuje članke, jih je vendarle treba omeniti. vsaj nekaj. Na knjižnih policah Mestne knjiž-nice je okoli 130 tisoč knjig, od tega okrog 60 odstotkov leposlovne literature, drugo pa so strokovne in poljudno-znanstvene knjige. V knjižnem skladu je kar 40 odstotkov tujih naslovov, lansko leto paso, denimojzposodili okoli 223 tisoč knjig. Vsako leto dobijo v tej knjižnici okoli 4 tisoč novih knjig, zaradi višje cene knjig riaeni in manj denarja nadrugi strani pa se bo to število bržkone še zmanjšalo.
V okviru Mestne knjižnice deluje tudi čitalnica, ki ponuja bralcem veliko tujih in domačih revij in časnikov. Zdaj dobi-vajo okoli 40 tujih revij in časnikov, vendar bodo morali zaradi znanih deviznih težav obseg tujega tiska krepko zmanjšati. Čitalnica je zelo dobro obiskana, zraven n\e pa je še priročna knjižnica, v kateri je 1600 knjig, enciklopedij in leksikonov. Z manjšo preureditvijo, ki jo načrtujejo za prihod-nje obdobje, bi v priročni knjižnici pridobili nekaj več pro-stora in bi lahko v njej uredili tudi zbkko specializirane literature s področja SLO in DS ter uredili tudi manjšozbirko esperantske literature. Z novo opremo v čitalnici pa bi lahko dobili še kakšen sedež več.
Prostori Mestne knjižnice so stari in nefunkcionalni, zato še vedno ni prostega pristopa do knjig. Preusmeritev bi zahtevala precej preurejanja in posodabijanja, za kar pa ni dovolj denarja. Kot nam je povedal Blaž Resman, vodjaenote Mestne knjižnice, bodo lahko do konca tega srednjeročnega obdobja s prerazporeditvijo stare opreme postavili za prost pristop okoli 20 tisoč knjig. Takšen način izposoje pomeni bolj neposreden stik braicev s knjigo, bralec si knjigo sam poišče in tako se zanimanje za branje še povečuje. Knjižni-čarji pa ne bi bili zgolj »kulturni natakarjk«, ampak bi se lahko bolj posvetili vzgojnemu, izobraževalnemu in strokovnemu delu.
Za konec pa še to: knjižnica in čitalnica sta ob delavnikih odprti od 8. do 19.30., ob sobotah pa od 8. do 13. ure.
Miro Petek
S prvlm aprilom tega leta so tudi v Mestni knjlžnici prešli na sistem članarlne. Ta je za otroke do 15. leta 10 dinarjev, za mladino do 20. leta S0 dinarjev, za odrasle osebe pa 100 dinarjev. Pri vpisu potrebujete osebno Izkaznico, osebe, kl ne prebiva|o stalno v Ljubljani, tudi potrdllo o začasnem preblvališču, prl vpisu otrok pa morajo določen obrazec izpolnlti starši.