KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu. L. 1934. Št. 10. Posamezna štev. 1 Din. Po birmi Lepi dnevi sv. birme so za nami. Ostali bodo gotovo 6rri župljanom v najlepšem spominu. Naša prenovljena župna cerkev je v resnici lepa po-v Bogu prenovljene duše — kakor jo je primerjal _ eVzvišeni gospod knezoškof v svoji lepi pridigi na bir-ttskj dan. S svojo plemenito prvotno lepoto je pač mo-^, * v vsakem verniku buditi praznično razpoloženje! vsiljivega, nič prenatrpanoga, nič prenasičenega, nič 'cačega, nič grobega ni bilo v njej. Tudi ves okras Ve je povečini določil prof. Vurnik, kolikor je pač goce dobiti v naših razmerah primernega zelenja v kt^n!U' ^ blizu in daleč so prihajale množice gledat * nJsko cerkev, posebno njen novi oltar in kdor ima kaj . a za plemenito, nekričečo lepoto, je vsak priznal: lepo °erkev in oltar. V sprednje klopi smo postavili dve, „novi in stari" avi> ki sta dobili nove nastavke, obe nosita enak znak '*8e župnij6) nage katoliške akcije; srce v krogu in nad j zvezda. Ali ste opazili, kako so se v trikotu, gledano °zadnja cerkvene ladje, bliščala tri srca, eno zaključek arnide nad oltarjem, dve pa enaki kot zaključka dveh av? Srce, ki bije v tabernaklu za nas vse, je našlo i ev v cerkveni ladji, v vseh župljanih! Srce vrh ta-j^lakla, srce vrh zastav K. A. je simbol naše cerkve, bol k° *U(** 8101001 katoliške akcije, naj bo pa tudi sim-te (j^86 ^uPmie- Srca vseh vernih naše župnije so bila Pred Po ogromni večini združena v naši župni cerkvi, našim tabernaklom. Središče vsega zanimanja, sre-Žrtev V8e^ P°Sovorov> na8 skupni ponos, naša skupna » naša skupna ljubezen je bila naša cerkev. Hj|e ^ahko rečemo, da ga najbrž ni katolika naše žup-8e ' ki bi ne bil ponosen na svojo župno cerkev, ki bi ki* veselil njenega praznika, ko je v svoji skoro Poti letni starosti vstala pred nami v svoji mladostni le-m čakala kakor nevesta na prihod Sv. Duha v žup- bjj, ^vič je prišel v našo župnijo delit zakrament sv. . «»e nnS „___r.,.i... ___x:_ i-----xi„* j_ n-----Rozman. V * aPostolski pastir knezoškof dr. Gregorij toest^v* *z srca vsen župljanov in občanov je ^ika«1 ^upan> ko 8a ie pozdravil: ,Naš preljubljepi vla-kaw ?es naš škofje priljubljen, kakor je bil morda redko svojo župno cerkev, tako so bila vsa srca župnije združena te dni v iskreni ljubezni do svojega škofa. Je pač med nami mnogo diferenc, kaj bi si to tajili 1 Imamo med seboj razne račune in obračune, ne samo trgovskega značaja, a dvoje nas je te dni vse v Kranju in okolici družilo v eno srce: spoštovanje do škofa in ljubezen do naše lepe župne cerkve. In to je privedlo tolike množice v soboto k sprejemu, v cerkev k blagoslovu, k procesiji s sv. Rešnjim Telesom in v nedeljo dopoldan k sv. birmi in popoldan k blagoslovu križevega pota. Brez vsake agitacije, se je Kranj ob sprejemu škofa odel v slavnostno odejo, iz vseh hiš so zaplapotale zastave v pozdrav škofu, na vseh oknih in hišah so med procesijo gorele sveče v pozdrav euharističnemu Kralju, ko se je selil iz rožnivenske cerkve v župno cerkev. Kranj je v resnici pokazal svoje katoliško, verno lice, svojo pristno vero v euharističnega Kralja, svojo ljubezen do škofa in s tem do katoliške cerkve. In to mu je gotovo v čast. Napisati sem nameraval iskreno zahvalo vsem za. stopnikom uradov, vsem zastopnikom raznih organizacij, vsem župljanom in posebno onim, ki so tako lepo okrasili okna in hiše za sprejem škofa in procesijo, pa se mi zdi, da bi bila taka zahvala skoro neprimerna, ker bi se s tem morda komu zdelo, kakor da je šlo pri vsej stvari za kako osebno župnikovo zadevo in ne za zadevo cole župnije, pri kateri smo pač vsi udeleženi vsak v svojom delokrogu. Kakor je župnikova dolžnost, da se briga in trudi za lepoto župne cerkve, za dostojen sprejem svojemu nadpastirju, tako in enako je dolžnost vsakega žup-ljana, da po svojih močeh in razmerah stori isto dolžnost. In gotovo je župnikovo največje veselje, ne radi njegove osebe ali njegovega osebnega interesa, to bi bil malenkosten ozir, ampak radi stvari same, radi Boga samega, če vidi, da župljani z veseljem store to, kar je njih verska dolžnost, če pokažejo svoje versko prepričanje, svojo ljubezen do škofa in svojo ljubezen do svoje farne cerkve. In za to naj na tem mestu vsem župljanom izrečem ne toliko zahvalo, ampak priznanje, da ste tako lepo sprejeli svojega škofa in pripomogli, da so se dnevi sv. birmo in blagoslovitve oltarja tako svečano izvršili. Stran 2. KRANJSKI ZVON Štev. 10, Priča požrtvovalnosti Sicer ni nikjer tega napisa, a naša prenovljena župna cerkev bo sama bolj, kakor kak napis pričala: »To je spomenik ljubezni in požrtvovalnosti župljanov do župne cerkve«. Naša župna cerkev je bila zidana v najtežjih dneh, kar jih je preživljal v zgodovini slovenski narod. Po deželi so divjali Turki, ropali, morili, uničevali imetje in življenje, a naši predniki so v teh težkih dneh sezidali krasno župno cerkev. Lahko rečemo, da so zidali takrat kranjski župljani svojo cerkev podobno, kakor so v starem zakonu Izraelci svoj tempelj, ko so držali v eni roki meč, v drugi pa zidarsko orodje. Človek se mora čuditi, kako so takrat zmogli toliko stroškov pri takrat še malem številu župljanov! To je zmogla le velika požrtvovalnost! In danes preživljamo ne mnogo manjšo krizo. Svet se zvija v gorju po svetovni vojski, med narodi raste ubo-štvo, tudi naša župnija grenko čuti težke gospodarske razmere ... In vendar je do danes že nabranih skoro 100.000 Din prostovoljnih prispevkov za popravilo župne cerkve ... Ko smo začeli s popravljanjem, nismo računali niti na polovico toliko izdatkov, računali pa tudi nismo, da se bodo župljani tako požrtvovalno odzvali prošnji za prostovoljne prispevke. Niti po vsem Glavnem trgu še nisem mogel obiskati vseh družin, pa smo že toliko nabrali! Res manjka nam še dobrih 100.000 Din, da pokrijemo stroške za vsa popravila, vendar upamo, da bodo tudi te krili s prostovoljnimi prispevki. Vsako hišo bom obiskal, povsod potrkal in upam, da tudi v bodoče ne bo mnogo družin, kjer bi odšel praznih rok. Težki so dnevi, a ogromno večina župljanov po svojih močeh rada prispeva za lepoto naše župne cerkve. Zato upravičeno trdimo, da bo naš novi oltar in prenovljena župna cerkev spomenik požrtvovalnosti kranjskih župljanov. Duhovne vaje za žene. Tekom zadnjih 6 let smo imeli v župniji že različne duhovne vaje za vse druge stanove, le za matere še ni bilo nobenih. Letos pridejo tudi naše matere na vrsto. V dneh od 24. do 28. oktobra se bodo vršile, vodil jih pa bo preč. g. dr. pater Odilo Mekinda, kapucin iz Škofje Loke, ki je v Kranju že poznan kot izvrsten govornik. Govori bodo dvakrat na dan in sicer zjutraj ob 5'30 in zvečer ob 8., v župni cerkvi. Vse naše žene vljudno vabimo, da se udeleže teh duhovnih vaj. Naj ne bo niti ene v župniji, ki bi se jih ne udeleževala! Vse može prav lepo prosimo, da greste svojim ženam toliko na roke, da jim omogočite obisk duhovnih vaj, prosimo pa tudi vse druge družinske člane, da v dnevih duhovnih vaj skušate razbremeniti svoje matere in gospodinje, da jih ne bo domače delo zadrževalo od obiska duhovnih vaj. V nedeljo 28. okt., na praznik Kristusa Kralja, bo zjutraj ob 5*45 skupno sv. obhajilo za vse žene in na to cerkveni govor. Popoldan o pol treh bo pa govor za Žen- sko Marijino družbo in sprejem novih članic. One, ki žel6 biti sprejete, naj se oglasijo pri gospej tajnici ženske Mar-družbe, pri gospej Albini Završnikovi, ki stanuje na Z o* lariji. Restavracija župne cerkve Prvi in glavni del popravil župne cerkve je končan-O finančni strani, to je o vseh stroških in kritju popravil^ bo prinesel naš list v eni izmed prihodnjih številk podro nejše poročilo. Danes le nekaj kronike. Končana so bila vsa popravila v petek pred sv. birm* dne 14. septembra. Zadnje dni je mojster Železnik za sil popravil relief Zveličarja na Oljski gori nad cerkvenim Pof' talom. Ta relief je ena največjih dragocenosti naše cerkv \ je najbrž še iz prvotne gotske cerkve. Predstavlja Gospod*' ki na Oljski gori poti krvavi pot, speče apostole in sovra nike, ki se bližajo, da bi ga ujeli. Zadaj pa kleči mož viteški opravi, ki predstavlja onega, ki je ta relief darova-Najbrž je bil to kak kranjski vitez ali premožnejši meŠ^ Ves relief je nekoč najbrž padel na tla in se razbil več kosov, ki so bili bolj nerodno sestavljeni. Glava Kfl stusova se je pri tisti priliki razbila in so jo potem na(*° mestili z drugo, ki nima posebne vrednosti. Na reliefu r bilo kakih 5 različnih barv ena vrh druge, kar priča, dar bil že mnogokrat pobarvan. Železnik je sedaj vse lepo ?° pravil ter le za silo poslikal. Končno se bo relief popraV' ko se bo restavriral celotni portal, Pod korom so okrog Matere božje in med sklepn""' ki predstavljajo sv. Tri kralje in župnika Matijo OP^ odkrili freske, ki pa še niso mogle biti popravljene priliki pride akademski slikar Sternen in jih popravi. . Vse klopi v cerkvi so bile na novo prelakirane, vS gornji deli. Kapela je pobarvana kakor vsa cerkev. Oltar preS^ Srca Jezusovega je sedaj le zasilno urejen. Stari kipi so postavili na podstavke, ki smo jih vzeli od starega glav- nega oltarja. Za enkrat je kot provizorična rešitev vse d° volj čedno, vsaj mnogo lepše kot je bilo poprej. Vsekal5 pa je nujno, da se napravi tam lep oltar presvetemu Sf Jezusovemu. ^ Nekateri zelo izprašujejo po kipih Male cvetke Praškega Jezuščka. Postavili jih bomo ob stranskem °^ ( na ženski strani cerkve na kamenita stebra, na katera napravita lesena podstavka, da bodo ljudje imeli kam p° 1 jati sveče. Dokler pa ne prideta kipa na svoje mesto liko časa ne prižigajte sveč in ne onesnažujte cerkve * » rečimi svečami po oltarjih ali pa po tleh. Postavljati sf ^ na oltarje in jih tam kar na oltarni mizi prižigati je £r nesnažno pa tudi nevarno, ker se lahko užge oltar. _ s0 Klopi v prezbiteriju ne pridejo več nazaj. Tisti, » j Imeli tam svoje sedeže, naj sede v istih klopeh, ki so se postavljene v kapeli. Križev pot je bil obešen pred birmo na stara i°e .j Reliefi križevega pota so sedaj obešeni brez onih te j okvirjev, ki so bili sami na sebi brez umetniške vredn0 ^ poleg tega so pa s svojo velikostjo težili vso aie(>0^o ustvarjali videz nizke cerkve. Križev pot brez okvirjev sp» -Štev. io. KRANJSKI ZVON Stran 3. !"8aia. Križi križevega pota so novi in pozlačeni, delo je ^vrSila tvrdka Jurij Pollak, ki je križev pot tudi osnažila ln barve osvežila. Križi križevega pota so čisto preprosto delo> pa kar lepo učinkujejo. Pod reliefi križevega pota so pritrjeni mali kovinasti Pozlačeni križci, ki so po vseh cerkvah, ki so posvečene. Prosimo, da vsi žnpljani pazite na čistost in lepoto cerkve. Za glavnim oltarjem se je takoj po postavitvi °seba na steno podpisala s tintnim svinčnikom, da morali z dletom odstraniti podpis. Tako podpisovanje Horah laže neka 8mo [e Ze'° grda razvada. Radi tega moramo imeti sedaj oltar Prt. da ne more nihče v prezbiterij za oltar. Vse, ki ho-.e na kor, prosimo, da pazite, da se tam ne bodo pod-°vali kaki nerodneži po stenah. Naš kor je sedaj lep in ^ a»nost veličasten s svojimi oboki iz rezanega kamna. Do u' ^ Prav' barbarizem, če bi kdo sedaj začel čečkati ka«inu in stenah. Okna v kapeli Srca Jezusovega so bila precej troh-^a- Treba jih je bilo popraviti. Obe okni sta zelo bera-^r^'" K° se bo celotna kapela urejevala, se bosta napraviti novi okni. Ko smo hoteli popraviti pod v zakristiji, se je poka-nov°' ^a *e ves P°P°moima strohnjen. Treba je bilo nujno e8a- Velika omara se je bila že zelo nagnila na prepe-. 1,1 tlaku. Pod omaro smo napravili betonski podstavek, god v zakristiji pa parketni pod. Vsa zakristija se je H], • a kakor cerkev, enako tudi prostor ob zakristiji. V £f .ris*'ji je tudi še prvotna stara omara, ki je bila že vsa Va Pa tudi razbita. Popravil jo je mizarski mojster Zupan. « Slika bičanega Zveličarja v kapeli je v zelo slabem Sij], Okvir, ves zamazan in preperel, je že romal v peč. Ij 0 bomo dali v popravilo in ji oskrbeli nov okvir. Ko Vsa slika urejena, pride nazaj v kapelo na steno. Ta čas Pfosirno potrpljenja. je Ob priliki prenesemo tudi krstni kamen v kapelo Srca 2%S°Ve^a ter Se "30 Potem tam krščevalo in ne več v •stiji. Treba bo pa pri krstnem kamnu nekaj popravil. Razsvetljava v cerkvi je vsa preurejena tako. da je litn Olnerno razsvetljena vsa župna cerkev, tudi strop. Me-°> da razsvetljava splošno ugaja. ^er so stari kovinasti in pozlačeni gotski svečniki k\ Za na^ novi °ltar previsoki, jih je pasar Mencej skraj-la ln se sedaj prilegajo k oltarju, kakor da bi bili nalašč $e nlega napravljeni. — Treba bo pa za delavnike in manj-ve(jPrazn'ke še nekaj drugačnih svečnikov, da ne bo oltar n° enak ob praznikih in delavnikih. 8 s katerim se ogrne mašnik, ko nosi sv. Rešnje Telo nač>t ° naročia tu(*' nov velum. za katerega je napravil stre tud* Profesor Vurnik. Tudi to so izvršile šolske seta * Mubljani. Stal je Din 4477. Plačala ga je neka dob- *Pai ki ni iz naše župnije, pa noče biti imenovana. Ha ta Uni antipendij sta pravi umetniški deli, ki sta ^tavi v Mariboru vzbujali splošno občudovanje. Jiov, i f'Suralna okna za oltarjem ne bi bila primerna za °ltar, so se figure odstranile, mesto njih se je dalo navadno steklo, ki se je pokrilo z rdečo svilo. To je le začasna rešitev tega vprašanja, ker bodo morala biti ta okna nova. Župnija Kranj Oznanila za oktober Zadnja sv. maša ob delavnikih se prične s 15 oktobrom ob 8. uri zjutraj. Roženvenska pobožnost se vrši v mesecu oktobru ob 6. uri zvečer, ob nedeljah in praznikih pa ob pol treh popoldne. Moli se rožni venec in litanije M. B. 1. Pričetek roženvnske pobožnosti zveč. ob 6. uri 5. Prvi petek v mesecu, ob 6. uri sveta maša z blagoslovom. 6. Ob 6*30 sv. maša v roženvenski cerkvi. 7. XX. nedelja po binkoštih, roženvenska nedelja, prva nedelja v mesecu, ob 6. uri sv. maša pred izpoljenim sv. R. T., mesečno obhajilo za moške. Ob 10. uri je v reženvenski cerkvi peta sv. maša z dvema blagoslovoma, popoldne je v roženvenski cerkvi rožni venec, litanije presv. Srca Jezusovega in nato pete litanije Matere božje. Dopoldan in popoldan je v roženvenski cerkvi darovanje za rožnivensko cerkev. 8. Ob 6*30 v rožnivenski cerkvi sv. maša. 14. XXI. nedelja po binkoštih, spomin posvečanja cerkva, ob 6. uri sv. maša z enim in ob 10. uri slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 10. uri po pridigi gre okrog župne cerkve procesija, katere se udeleže otroci in odrasli. 18. Sv. Luka, ob 7. uri je na Premskovem sv. maša za sosesko. 20. Predvečer misijonskega praznika se po Ave Mariji slovesno zvoni k misijonskemu prazniku. 21. XXII. ned. po bink. misijonska nedelja, ob 6. se izpostavi Najsvetejše, ki ostane izpostavljeno do končane osme sv. maše. Popoldan ob pol treh je najprej ura molitve za misijone in na to rožni venec in litanije M. B. Ta dan naj verniki mnogo molijo za katoliške misijone. God sv. Uršule, ob 8. sv. maša za bratovščino sv. Uršule. Duhovne vaje za žene se vrše v župni cerkvi od 24. oktobra do 28. oktobra. Pričetek v sredo 24. oktobra ob 8. uri zvečer. Vsak dan zjutraj ob 530 pridiga in na to sv. maša, zvečer ob 8. pridiga in sv. Maša. Sklep v nedeljo 28. okt. zjutraj ob 6. s skupnim sv. obhajilom. Pop. ob pot treh je sprejem novih članic v žensko Nar. družbo. Najprej pridiga, na to sprejem, rožni venec in litanije M. B. 28. XXIII. ned. po binkoštih, praznik Kristusa Kralja, ob 6. sv. m. z enim in ob 10. zdvema blagoslovoma, ob 11. peta sv. maša. 31. Vigilija k prazniku vseh svetnikov, strogi post. Poročeni Doma poročeni: Stare Anton, čevljar, Premskovo 62, in Drab Kristina, delavka, Premskovo 29, poročena 26. avgusta. Stran 4. KRANJSKI ZVON Vdovč Ludvik, narednik vodnik, Novi Sad, in Ziherl Mila, trgovka, Kranj 114, poročena na Brezjah 26. avgusta. Lampe Jožef, učitelj meščanske šole, Kranj 70, in Cvirn Ljudmila, privatna uradnica, Kranj, Kokriško predmestje 56, poročena v Ljubljani-Mar. Oznanjenje 29. avg. Pernuš Viktor, sin hišarja, Koknca 10, in Zupan Frančiška, šivilja, Kranj 52, poročena 2. septembra. Perko Kristjan, čevljar, Križe 9, in Roblek Angela, delavka, Premskovo 129, poročena 8. septembra. Švara Božidar, gostilničar, Kranj 170, in Kruh Ljudmila, privatna uradnica, Kranj 176, poročena 8. septembra na Brezjah. Olup Jožef, trgovec, Ljubljana, Jazbec Albina, hči trgovca, Kranj 100, poročena na Brezjah 8. sept. Žejn Rastislav, urarski pomočnik, Ljubljana, Rožna ulica, in Pavletič Ana, privatna uradnica, Kranj, poročena 15. septembra. Sajovic Peter, ključavničar, Premskovo 148, in Za-plotnik Ana, delavka, Premskovo 8, por. 16. septembra. Drugod poročeni: SKODLAR JOŽEF, rojen na Premskovem 25. februarja 1906. poročen v Predosljah z ANGELO CELAR, rojeno v Bobovku 11. junija 1904, por. 29. apr, 1934. ŠENK PETER, roj. na Premskovem 17. februarja 1904 — poročen s Frančiško Kalinšek v Predosljah 4. februarja 1934. MALEC ALBINA, rojena v Kranju 24. februarja 1911, poročena 20. maja 1934 v Šiški s KOLAR ANTONOM. OSTERMAN MARIJA, rojena v Kranju 20. avgusta 1906, poročena v Šenčurju 16. sept. 1934. Župi mija Šmartin pri Kranju Oznanila za oktober 7. okt. ROŽENVENSKA NEDELJA, XX. po binkoštih — Služba božja zjutraj in ob 9 v farni cerkvi, ob 9 tudi na Bregu. 14. okt. XXI. NEDELJA po binkoštih. Spomin posvećenja župne cerkve. Zjutraj božja služba z blagoslovom, ob 9 slovesna božja služba z 2 blagoslovoma, popoldne ob 3 pete litanije. 21. okt. XXII. NEDELJA po binkoštih. MISIJONSKA NEDELJA. Pri obeh božjih službah ob 6 in 9 zbirka za misijone. — Popoldne v Šmartinskem domu misijonska prireditev. 28. okt. XXIII. NEDELJA po binkoštih. PRAZNIK KRISTUSA KRALJA. Služba božja zjutraj in ob 9 z blagosl. 29. okt. SV. APOSTOLA SIMON IN JUDA. 31. okt. Zapovedan post pred prazn. vseh svetnikov. Kaj je ugotovila komisija Dne 5. septembra 1934 se je vršil komisijski ogled, ki ga je ukazala kr. banska uprava dravske banovine radi ugotovitve potrebnih popravil pri župni cerkvi v Kranju. Komisijskega ogleda sta se za bansko upravo udeležila dr. Kavčič Josip in ing. Černivec Josip, za sreako načelstvo Podkrižnik Martin, za mestno občino Kranj g. župan Ciril Pire, za župno cerkev župnik Matija akerbec. Komisija si je ogledala zgradbo župne cerkve od znotraj in od zunaj ter ugotovila, po zapisniku, ki ga je poslala banska uprava župnemu uradu v Kranju, sledeče: Pri popravilu in obnovitvi notranjosti cerkve, P' vsem slikarije in pri očiščenju zidov ter stebrov, v koli KO je to potrebno za redno in pravilno vzdrževanje cerkven zgradbe, se je pokazalo, da so nastale v obokih precejs razpoke, ki so bile vidne šele po odstranitvi nasipa smeti na obokih v podstrešju. Velikost teh razpok, C'1 smer je pa enotna, in sicer vzdolž podolžne osi cerkv«^ zgradbe, je različna ter je znašala povprečno 8 eni. razpoke so biie za enkrat zamazane in zazidane s C , mentno malto. Posledice odmikanja zunanjih p°dpor0 zidov od obeh stranskih ladij, se kažejo tudi na teh z|đ vih na ta način, da so se napravile v zidovih znatne t bokline, ki so vidne celo s prostim očesom, zlasti Pa J ■ • unanl1 idno steni na severni strani cerkve. Na tej strani se je zu zid nagnil na ven za približno 22 cm, kakor je razv liu nagim na vcu la (JIIUH4UU zz gm, Kaicor je ia*«— -iz tehničnega poročila gradbene tvrdke Slavec. J. et Cornp-v Kranju, ki je izvršila nekatera gradbena popravila na ce"*V Na ostalih mestih pri središčih obokovih pritiskov na & nanje zidovje so se tudi pokazali premiki zidovja na v8 toda v nekoliko manjši meri. Napredovanje teh nestabinlosti nosilnih konstrukt to je obokov in podpornih zidov sicer ni bilo kontral