Tečaj VI.
Y Ljubljani, za mesec maj 1878.
List 5.
Letna plača 2 gold. Družtveniki dobivajo list brezplačno.
cqaqts

Učitelji, dijaki in nepremo/ni kmctovalci plačnjojo le po 1 gld.
SLOVENSKACIBIEA
Družbeni list za prijatelje čebelarstva
po Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obsi>K: Poročilo. — Pcsnetek iz „Naznanila" štajarskega čebelarskega društva. — Dopisi. Naznanila. —
» Poročilo
o petem občnem zboru čebelarskega društva v Ljubljani G. maja 1878*).
Ker se je bilo po § 4. društvenih pravil predpisano število zborovalcev sošlo, se je zborovanje okoli treh popoludne začelo. Naj pred predsednik pozdravlja na-zoče ter omeni s kratkimi besedami britko zgnbo izvrstnega čebelarja, marljivega uda in odbornika čeb. društva, prečast. gosp. o. Salvatorja Pintar-ja, gvardijana frančiškanskega samostana, katerega je nemila smrt po dolgi bolezni 24. februarja tek. leta pokosila. Na predlog dr. Ahačiča zborovalci ustanejo ter ginjeui svoje sočutje s tem naznanijo.
Prva točka zborovaluih obravnav je bilo poročilo o delovanji društvenega odbora in napredovanja čeb. društva v preteklem letu.
Žalibog, je rekel poročevalec, da moram spet letošnje poročilo s tem začeti, kakor lanskega, da namreč je leto preteklo in odbor nima kaj pokazati v delovanji in napredovanji čeb. društva zarad pomanjkanja denarnih pomočkov. Odbor je tedaj:
1.	Spet preteklo loto oskrboval, česar je bilo treba za izdavanje društvenega
lista.
2.	Imel je odbornih sej tudi letos le troje, in sicer 2G. februarja, 31. julija in 27. decembra 1. 1877.
Pri prvih dveh so bile obravnavane le bolj navadne društvene potrebne reči; tretja pa sega tudi v vnauje zadeve društva. Naj mi bo toraj dovoljeno v tej seji obširnejše spregovoriti. Pred 4 leti, kakor vsem znano, je odbor za veči vspeh in hitrejše razSiranje umnega čebelarstva s premakljivimi satiriki, osnoval in napravil razstavo novejšega čebel, orodja. Poročevalcu je bilo naročeno preskrbeti razstavno sobo iu prihajočim čebelarjem razstavljeno orodje in njegovo rabo pokazati. Obetalo se mu je se ve da odškodovanje iu povračilo, kar bo za razstavno sobo mogel plačevati. Plačeval je res 4 leta, a povračila še tudi vinarja ni dobil. Stanovanja
so v Ljubljani draga in dolg se je od leta do leta naraščal, ki Bog znd kdaj bo plačan. Da bi poročevalec za trud in sitnost, ki je z razstavo sklenjena, še drago lnijcmšino plačeval, se gotovo ne more tirjati — tudi sicer ni v takih prijetnih okoljšiuah, da bi to zamogel storiti. Da bi se toraj stari dolg pred poplačal, novi pa ne naraščal, je odbor v seji 27. decembra preteklega leta sklenil, naj razstava za nekoliko časa preneha ter se razstavno orodje prodd. če nam sčasoma okoljšine, kar še upamo, postanejo ugodniše, se bode že spet poskrbelo, kar bo odbor za ohilniši vspeh umnega čebelarstva potrebnega spoznal.
3.	Slovensko čebelarsko društvo se je preteklo leto prvikrat udeležilo čebel, razstave združenega občnega zbora avstrijskih iu nemških čebelarjev v Lincu ter je poslalo tj« dva panja (ležaka in stojaka), zboljšan lonec za izkuhovanje voščiu iu nov strojček, se toliko navadnega ropanja obvarovati (od č. g. Fr. Oebularja, župnika v Povirju). Občnega zbora v Lincu so se pa udeležili: poročevalec, župnik in odbornik č. g. Anton Jugovic, in g. Anton Handele, duh. pom. v Prtserjih. Več o tem zborovanji je svoj čas dotičuo poročilo povedalo ter „Sloveuska čebela" po svetu raznesla.
4.	Po naročilu čebelarjev se je oskrbelo in razposlalo 21 panjev. Veliko več bi se jih bilo med ljudstvo spravilo, naj bi bili zamogli panje po poprejšnji znižani ceni dajati; pa zarad dolgd iu sklepa četrtega občnega zbora smo bili omejeni. Le osem naročnikov je dobilo po enem panju še za znižano polovično ceiui, ker so bili še pred sklepom občnega zbora naročeni.
5.	Društveni odbor se je preteklo leto prvikrat obrnil za podporo čeb. društva do vis. dež. zbora v Ljubljani. V svoji sklepni seji 21. aprila 18/7 je dež. zbor na poročilu in predlog dr. Jan. Bleiweis-a brez ugovora dovolil 200 gld. podpore. Slava in zahvala! — Enako, kakor druga leta je pa odbor se obrnil tudi do vis. c. kr. ministerstva kmetijstva, ktero je po priporočilu slavnega centralnega odbora kmetijske družbe v Ljubljani z odlokom 11. junija 1877 št. 51 4/444 čeb. društvu 200 gld. podpore dovolilo.
Tako je bilo mogoče, da so bili letos zaostali tiskarni stroški, toraj saj delnici, plačani. Več bi bila ta dvojna podpora zdala, naj bi udje letniuo reduiše od-rajtovali in društvo saj nekoliko več udov imelo, da bi zamogli letne stroške z lastnimi dohodki poplačati.
Toliko zdatno podporo in prijaznost, pravi g. predsednik, naj bi zbor tudi letos blagovolil pripoznati in vstati ter s tem svojo posebno zahvalo vis. dež. zboru in si. odboru c. kr. kmetijske družbe izreči.
Nazoči zborovalci takoj vstanejo ter enoglasno slavo in srčno zahvalo izrekujejo.
G. Je bila ravno naznanjena točka vesela za društvo, mu pa nasproti pelina t,udi ni manjkalo. Žalostno je, da pri vednem klicu in prizadevanji društvo ne more prodreti in vnemarnosti pri udih in neudih ne more premagati. Gotovo bi ne bilo treba, da društvo v nedelalnosti čas trati, naj bi bili čebelarji sploh iu udje posebno malo marljivši iu za dobro reč bolj vneti. Naj bi bil le vsaki petdeseti čebelar ud našega društva (to menda saj ni pretirana tirjatev !) bi društvo prav dobro stalo ter tudi zamoglo vspešuiše delati. Al tudi še na sto čebelarjev ne pride en ud, dasiravno imamo za vse Slovensko edino le eno društvo. Če si pa nočemo sami pomagati, kdo neki naj bi nam pomagal! Lahko bi bila do zdaj prejeta podpora veliko zdala, naj bi bilo več udov, tako pa je zdala malo in kadar bo

podpora nehala, — kar bo gotovo pred ali potlej — bo nehalo tudi društvo. Tudi marsikaterih udov se vnemarnost na debelo drži. Znabiti ojstra beseda, pa — resnična je. V dokaz naj služi sledeča statistika: Lansko leto smo obetali doklado o umnem čebelarstvu k naši „Slov. čebeli" zastonj dodajati, če bi se vendar nekaj več udov oglasilo. Oglasilo se jih je 34 vsega vkup (1. 1876 se jih je bilo i-nj 48 novih udov oglasilo). Nasproti pa je odstopilo 25 starih udov, tedaj smo liili na boljšem za 9, reci devet celih udov! Koliko potem ostaja za tisk doklade ? Letos smo o začetku leta vabili na naročijo slovenske čebelarske knjige, ki nam j« saj zadosti potrebna, ker nimamo nobene, in oglasilo se jih za-njo celih — dvanajst udov! Dalje naj še omenim vplačevanje letnino. L. 1876 je zaostalo letnine 54 gld.; 1. 1877 pa 86 gld. Po tem takim se menda ne bo nikdo čudil. da s» dolgd z vso podporo ne moremo znebiti. Kako neki, če moramo s podporo sprotne tiskarne stroške plačevati, namest da bi jih z letnino društvenih udov plačali?
K tej statistiki še dostavljamo, da nam je umrlo osem udov, tako da društvo šteje še 230 udov.
Po poročilu je bil mali razgovor o zaostali Ietnini, tei po predlogu gosp. dr. Ahačiča sklenjeno, da naj se dolg iztirja in vnemami plačevalci zbrišejo.
Potem je bil letni račun predložen, po gg. Simonu Žužeku in Miha Kuno-var-ju pregledan in potrjen.
Na vrsto pride potem četrta točka obravnovalnega načrta, namreč volitev odbornika namest umrlega gvardijana g. o. Salvatorja. Ker je zarad odbornih sej Želeti', da bi bili odborniki ali v Ljubljani, ali saj blizo Ljubljane, je g. dr. Abačič predlagal, naj se izvoli g. Jernej Jemec, trgovec in čebelar v Ljubljani, ki je liil potem tudi enoglasno izvoljen.
O izvolitvi častnih udov je odbornik g. dr. Abačič govoril, da naj se opusti za častne ude imenovati ptuje, nam neznane može, ki se za naše slovensko čebelarstvo malo brigajo ter naj se rajši imenujejo domači izvrstni čebelarji, ki zamorejo v marsikateri reči deželi koristiti. Predlagal je, naj se letos izvolita vsem znana sloveča čebelarja g. Franc Sou van. posestnik in trgovec v Ljubljani, in čast. g. Anton .Tugovic, župnik v Borovnici. Predlog je bil enoglasno sprejet.
Predsednik, g. Jerič na to pravi: da moža, ki se dejansko sicer s čebelarstvom ne peča, mu pa zato vednost o čebelarstvu ne manjka, ki je deželi v vsestranskih. kmetijskih oddelkih (tedaj tudi v čebelarstvu) že toliko koristil, katerega domorodstvo po vsem cesarstvu in dalječ čez avstrijanske meje slovi, ne smemo pozabiti ter predlaga, da za častnega uda se imenuje big. gosp. dr. Janez Bleiweis. Predlog je bil z naj večo radostjo in zadovoljnostjo od zborovalcev enoglasno sprejet..
Pri razgovoru o šesti točki načrta, razprodaji razstavnega čebelarskega orodja, je po mnogim besedovanji g Souvan predlagal, naj se vse razstavno orodje g. predsedniku prepusti za odškodvanje razstavne sobe. Zborovale! so temu predlogu radi pritrdili. *)
*) Predsednik darilo že sprejme, kolikor ho ravno zaleglo. Zaleglo ho pa komaj (in tudi ne) za najemšino enega leta. Po naših mislih vsr vkup ne ho petdeset gld. vrglo. Da bi se za toliko prodalo, za kolikor je bilo društvu dano. ni misliti, zlasti ker je mnogo reči za slovenske čebelarje nepotrebno, n. pr. panjiči in koriteca za moko in mnogo druzega. Medmetalnica je bila, ker je bila ravno prilika, že lansko leto prodana ter znesek v letni račun postavljen.
Vredn,

Ker so bile vse točke zborovalnega načrta obravnovane ter kakih predlogov posameznih udov ni bilo, je bil peti občui zbor končan in skljenjen.
Za začeti k razprodaje razstavnega čebelarskega orodja je bilo nekaj malega potem prodano.
Večidel zborovalcev, katerim se ni domu mudilo, si je ogledalo čebelnjak g. Souvana, kjer se je v prijaznem, domačem pogovoru še marsikaj govorilo in pre-tresovalo.
Posnetek iz „Naznanila" štajarskega čeb. društva.
Prejeli smo te dni I. zvezček „Naznanil štajarskega čebelarskega društva" (Mittheilungen des steiermärkischeu Bienenzucht-Vereines). Ker je naš naj bližnejši sosed in tovarš, naj nekoliko črtic iz „Naznanil" posnamemo.
Iz „Naznanil" razvidimo, da se je bilo k zadnjemu občnemu zboru 27. decembra 1877 sošlo 97 udov. Iz poročila omenimo le, da se je število družbanov preteklo leto jako pomnožilo in sicer od 499 na 584, tedaj za 85 udov. Društvo šteje šest podružnic in sicer: 1. v Radgoni z 131 udi; 2. v Celji z 122 udi; 3. v Ennsthalu-Admontu z 74 udi; 4. v Gleisdorfu z 44 udi; 5. v Mariboru z 58 udi in 6. v Lipnici z 16 udi.
Udje so kakor pri nas: Častni, dopisovalni, vstanovni, podperalni in delalni udje.
Iz odbornega predloga razvidimo, da ima vsaka poddružnica pravico naprav-Ijati čebelarsko razstavo ter pripoznavati izvrstnim čebelarjem častne diplome. Enako razvidimo, da društvo ima pravico ter je tudi pri občnem zboru pripoznalo za lepo blago: m6d, vosek, čeb. orodje mnogim čebelarjem sreberue državne iu društvene medajle, pripoznalne diplome in denarne premije.
Letni račun kaže 70 gld. gotovine in 104 gld 95 kr. vrednosti raznega čeb. orodja v zalogi. Odbor je v seji 7. februarja tek. leta sklenil napraviti tri potovalne ali shodile zbore kje na zgornjem Štajarskem. Kmalo potem pa naznanuje, da sklepa ne more spoluiti, ker je nenadoma mogel izdati vso gotovino in še nekaj dolgi narediti. „Prazin panj ne more rojiti, pravi odbor, in prazna denarnica ne more potovalnih govoiov in shodov napravi jati". „Težko nam je, pravi poročilo dalje, tako naznanilo po svetu pošiljati, pa huda sila nas je primorala resnico naravnost povedati, da udje zvedö, zakaj pri vsi dobri volji ne moremo nič storiti". Tudi zanaprej si odbor ne dela praznih upov, da bi bilo boljše; ker zaostala letnina je preteklo leto znašala 114 gld., koliko bode Še le na koncu 1. 1878 ?
Toliko iz zborovega iii odborovega poročila štajarskega čeb. društva.
*
#■ *
Ne moremo si kaj, da bi malih opombic ne dostavili. Veselilo nas je, ko smo čitali, koliko udov je prišlo k občnemu zboru; al spomin, kako je pri nas, nam je veselje naglo ogrenil. Kakor kaže, je društvo bolj nemško, kakor slovensko, saj večina podružnic jo na nemškem Štajarskem. Menda tudi zato tam toliko zanimanja, pri nas toliko vnemarnosti. Društvo je pridobilo v preteklem letu 85 udov in pri nas, dasi smo obetali prilogo o umnem čebelarstvu zastonj dodajati, se je
oglasilo vsega vkup le 34 novih udov, zato jih je pa pošteno odstopilo 25 starih!
_ K občnemu zboru se je tam sošlo dobro šesti del udov: po primeri bi jih
moglo pri nas blizo 40 udov k občnemu zboru priti, pride pa jih, naj se že občni zbor skliče pri kakoršnjikoli priliki hoče, komaj po 12 do 15 — toliko, da komaj snič sklepati. Pri toliki vnemarnosti nam ni pomagati!
Drugo opombico smo prisiljeni storiti zarad pravice društva, da sine pripo-znavati marljivim čebelarjem razne medaile, diplome in denarne svote. Odbor našega društva je za to pravico prosil že prvo leto in ker spodbudljiv včin te pravice dobro pozni, je 1. 1876 novo izvoljen odbor proSnjo do c. kr. ministerstva kmetijstva ponovil; al dosegel ni ničesar uiti prvikrat, niti drugikrat, dasiravnn ste različni osebi ministersko stolico zasedali.
Tretja opombica naša naj velja denarnemu stanu društva. Od začetka bi bili štajarskemu bratcu kmalo nevošljivi: al ko smo vse prečitali. smo se prepričali, da je le toliko na boljšem , da ima veliko več udov in tiskarnib stroškov veliko manj (izdaja le dva zvežčeka s l'/s do 2 pol na leto). Zarad pomanjkanja denarja se mora enako nam vsakemu vspešnemn delovanji odpovedati. „Prazin panj ne more rojiti in odbor s polno kašo praznega pri naj boljši volji nie storiti", velja žalibog njemu in nam.
Neverno kaj bi rekli, da nas je naznanilo odbora žaru d zaostale letnine 114 udov bolj vžalilo, ali bolj tolažilo? Mili Bog. povsod enake tožbe! Dva vzroka tu in tam vse vničita : da se društvo ne podpera, kakor dobra reč zasluži in da se letnina redno ne vplačuje. Naj gg. udje in ne ud je malo pomislili, koliko žrtuje vredništvo in opravništvo in koliko sitnost in težav dela vneinarnost in nerednost, znabiti bi se marsikaterim oboje vendar le, inalo greh zdelo ter bi se poboljšali!
Vredn.
Dopisi.
S KobariSke okolice mesca marcija. *) Travniki so se začeli okinčevati z mnogoterimi cveticami zgodnje spomladi, po pečinah se razcveta rudeče rešijo, in čebelice, naše ljubljenke, zdramile so se iz zimskega spanja, ter hitijo ob lepih dnevih nabirat cvetnega prahu, medli i. t. d. za prihodnji zarod. za prihodnje de-lalke, na ktere stavimo svoje upanje. Lansko leto je bilo za tukajšnje čebelarje prav revno, t. j. za tiste, kteri čebel niso prevaževali v ptuje kraje. Morali smo tedaj na jesen marsikteri panj podreti in iz njega drugim panjem medü dokladati, da nam je za spomlad kaj plemenjakov ostalo. Le na ta način, da smo z več panjev po enega napravili, smo rešili svoje čebelnjake popolnega pogina. Tako, vidite dragi čebelarji, je bilo za nas lansko leto. Če bi bil Bog poslal o sv. Jerneji pohlevnega dežja, bili bi gotovo bolje zadovoljni. Do sv. Jerneja so srednji panjevi, kakor sem jih večkrat tehtal, po 1 funt na dan nabrali, močnejši pa še več. Ali pozueje še toliko niso čebele več vdobile, da bi imele za vsakdanjo hrano.
Srečniši pa so bili naši sosednji Kobaridci, kteri so imeli svoje čebele po leti na Laškem, na jesen pa na Krasu. Več je Kobaridskih čebelarjev, kteri so lani pridobili po 25 centov medü. Kaj ne lep dobiček, dobro plačilo za njih trud ? Komu
bi SR sline ne cedile, po toliki množini sladke tekočine? Slišal sem, da, kdor je lansko jesen imel čebele na paši okoli Gorice in na Krasu, bo imel vselej v dobrem spominu leto 1877.
V prvem svojem listu si. draga ..Slovenska čebela", ponatisnila društvena pravila in prosiš slovenske čebelarje, naj bi Te sprejeli v svoje čebelnjake! Kaj, nli si pa priletela tudi k vsem slovenskim čebelarjem na Primorskem? Poznam v Gorici in njeni okolici 4 sloveče čebelarje duhovskega stanu, ktere bi smel „Both-scbilde" imenovati v čebelarstvu. Eden med njimi je še odPčen slovenski narodnjak. vsi pa vneti za čebelarstvo. Če pa pregledujem imenike naročnikov „Slovensko čebele" poprejšnili let, pogrešam njih imena. Skoda, da Te laki Kroezusi ne podpirajo. Dokler bomo le bolje ubožni čebelarji tvoji naročniki, ne boš mogla s pravim vspehom delovati.
Voščim Ti tedaj, da bi se taki čebelarski bogataši vsaj po par iztisov naročili, in če oni poduka ne potrebujejo, pa naj liste manj premožnim čebelarjem darujejo. *)
Od Ljubljanske okolice. A. Z. Veseli se in žaluje čebelar s čebelarjem. Tornj menda je prav. da si čebelarji v svojem lastnem časopisu vesele in žalostne dogodke ravno tako zvesto naznanujejo. kakor vsakoletne skušnje o čebelarstvu. Naj vam slovenskim čebelarjem tedaj tudi jaz z malimi vrsticami naznanim, kako se nam godi.
Lanska jesen je bila za nas čebelarje tako nekako srednja, da smemo si želeti in reči: Naj bi le nikoli slabeje ne bilo ! Čez zimo so vsi plemenjaki preživeli; kar nas je posebno veselilo, je bila snaga v panjih. Tako so bili pa snažni, da nismo za potrebno spoznali, panje odperati in snažiti. Pesnico pa moram vendar povedati, da za marsikteri panj bi bilo boljše, ko bi ga bili o začetku spomladi posnažili: pri nekterih panjih smo mo^li to pozneje nadomestiti, kar bi bili pred laglje storili: pri ostalih se bo znabiti še le pozneje pokazalo, da bi bilo tudi zanje boljšo, ko bi se bili starega vodila držali ter vse panje na spomlad posnažili. **)
Spomlad nam je bila letos še precej ugodna: prvi roj smo tukaj imeli G. maja, druzega 11. maja in potem če dalje več. tako da upamo meseca maja večino rojev, tudi drujecev in tretjinčekov v čebelnjaku imeti. Paše imajo čebelice zdaj dovelj; le na rudcči detelji je ne bo toliko, kakor lansko leto, ker se nam je ta bolj slabo obnesla; pri močnejših panjih se vendar povsod med kaže.
*) Dobra misel — gotovo popolno vpravičena: al dokler le misel ostane, bo „Slovenski čebeli" malo pomagano. Ne bomo starih tožb ponavljali, ampak le režemo, da Vaših čebelarskih Rothschildoy ni nobenega pri društvu. tudi odličnega slovenskega narodnjaka ne. G. F. M. je bil kako leto. potom se mit je nepotrebno zdelo. Odkritosrčno spoznamo, da od hngatašov nismo nikoli veliko pričakovali — taki imajo skrb le za-se — pač pa smo so nadjali. da bodo manj premožni gorečniši. pa nade nas čedalje bolj zapuščajo.	Vredn.
**) Da. vselej je naj boljše, panje na spomlad posnažiti. Znabiti so poveršnjemu pregledu potreba ne kaže. ali kolikokrat so nesnaga še le po skrbnem preiskovanji pokaže? N. pr. po skrivnih kotih in satovji črv, i. t. d. Če druzega nesnažnega ni. je gotovo mnogo meli. ki zavolj vlažnosti če dalje bolj trda postaja ter je čebele no morejo vun spraviti, kjer se pa pozneje satni črv naj laglje izleže. Enako jo potrebno, da se čebelar prepriča, jo li v panju z matico vse v redu ali ne. ker od tega je odvisen ves poznejši napredek,	Vredn.

Kako pa s čebelarsko knjigo, bo li kaj ali nič? Ne zamerite, če smo zarad knjige malo radovedni ker smo je tudi potrebni.*) Še bi rad dostavil, če nisem nadležen, da letina se nam letos prav dobra obeta na polji in v sadnih vrtik. Bog nam oboje ohrani, ker tega smo še bolj potrebni.
V Spodnjem Zemonu na Notranjskem G. P. Predraga „Slov. čebela!" Ker nam od vseh krajev žalostne in prijetne novice donašaš, povej svojim čitateljem, kako slabo se nam letos tli s čebelarstvom godi. Danes, ko to pišem, je ravno prvega junija in — še nobenega roja nimamo. Naš vrli in veliki čebelar g. A. Ličau mi je te dni rekel: Že več kakor 25 let čebelarim, pa tega se ne spominjem, da bi meseca maja nobenega roja ne bil imel. Mnogo drugih čebelarjev sem popra-ševal, pa vsak mi je žalostno rekel, da letos še ni roja spravil. Pa tudi upanja nimamo, da bi bilo skoraj kaj boljše, ker čebele so začele prav pridno zalego trgati in razderati. Vreme je silno vetrovno in deževno, od tod menda tudi naša nezgoda; cvetja po travnikih je malo in še tisto izprano. Na zgodnjo spomlad so bile prav dobre in imeli smo naj lepše upanje, pa — človek obrača, Bog obrne. Bog daj, da bi bilo saj zanaprej boljše!
Na Unci 14. maja J. P. Vem, da nisem prvi, vendar Vam naznanim, da l sem danes prvi roj dobil. V celi okolici še nisem od nobenega roja slišal, zato pa, če nisem prvi pri Vas, sem pa saj prvi pri uas. Še bolj me pa sili, čebelarjem moj prvi roj naznaniti, ker sem ga dobil od lanskega prav poznega drujeca, ki je namreč bil 25. rožnika. Čudno, mnogo lepih rojev sem imel preteklo leto meseca maja in o začetku junija, Pustil sem vse močne in dovelj težke, pa nobediu mi ni rojil, kakor ta — eden naj zadnjih drujecev!
čobelua paša je pri nas zdaj prav dobra, tedaj se nadjamo še mnogo veselja pri naši čebelni mladini vživati. Naj bi se nam le vreme kaj ne popačilo ! Zdaj je na polji vse lepo, in sadno drevje nam obeta mnogo sadu.
itatiik9
1. Tü postavimo naj pred naznanilo zarad izdavanja slovenske knjige o „umnem čebelarstvu" ter moramo žalibog reči: „S te moke ne bo kruha".
Naj pouovimo o kratkem, kar se je zarad tega do zdaj že zgodilo. Naj pred smo prosili c. k. minister,stvo kmetijstva za podporo ter dokazali nujno potrebo knjige. Eukrat ni bilo odgovora, drugič smo prejeli zani-kavnega, ker „povsod primanjkuje denarjev". — Potem ?mo obetali polagoma dodajati prilogo društvenemu listu, če bi se dostojno število udov oglasilo. Oglasilo se jih je o novem letu nekaj čez dvajset in čez leto še nekaj, vsega vkup o4 novih udov. List vzame za-se celo letnino, dokler je tako malo udov, tedaj za prilogo ne ostaja nič. Vse drugače bi bilo, ko bi se nekaj stotin več udov oglasilo, potem list za vsakega uda veliko manj stane in tako bi bilo mogoče ostanek za prilogo porabiti in udje bi
*) Udgovur v naznanilu.
Vredn.
tako v kakih dveh lotih knjigo zastonj v rokah imeli. -- Ker tedaj s prilogo ni šlo , smo naznanili letos naročbo na knjigo, kakor je dandanašnji splošna navada. Oglasilo se je do zdaj devet naročnikov po enem iztisu, dva po dva iztisa in eden za tri iztise, tedaj vsega vkup 12 naročnikov za IG iztisov. Recimo, da bode tiskano knjigo sto naročnikov več vzelo, ker nekteri pozabi se naročiti, drugi čaka, da je tisk končan in knjiga dodelana in še tretji ima še kak drugi vzrok. Knjiga že vezana čez poldrugi goldinar ne sme veljati, če hočemo kaj spečati; tedaj, naj tudi kupni znesek visoko računimo, kaže, da bi se skupilo kakih 150 gld. — naj bo 200 gld. Tisk, papir, vezanje i. t. d. bi stalo naj manj 800 gld., naj berž bi mogli še kaj došteti, kakor je že navadno, da človek vselej premajhen proračun dela ter marsikaj pozabi v poštev vzeti.
Po tem takem se nam obeta delo in trud zastonj (kar bi se zarad dobrega namena znabiti še dalo storiti) in verh tega še več stotin doplače, kar pa v zdajnih okoljšinah nikakor ne grč. Tedaj: kakor nam je neljubo in kakor je tudi slovenska knjiga o umnem čebelarstvu potrebna, ne more za zdaj nič biti.
Svita se nam čez drugo malo špranjico nekoliko upanja, pa ker je reč od dobre volje drugih mnogo odvisna, ne moremo zdaj nič obetati. Oe kaj bo, povemo o svojem času.	Vredništvo.
2. Zarad plače zaostale letnine lepo prosimo, da nam jo dotični udje blagovolijo pred ko mogoče poslati.
Ii. Dalje opomnimo, da po §. 7. društvenih pravil, vsak velja za uda, če nam odstopa do konca leta ne naznani, tedaj smo mu dolžni tudi društveni list pošiljati. Upamo, da nam nobedin ne more očitati, da tega nismo zvesto storili. Da, vsakemu smo ga pošiljali in na to nismo gledali, kdaj nam je kdo lotnino poslal. Se ve da, naj manj sitnost bi bilo , če bi vsak o novem lotu naročnino poslal; pa že vemo in skušamo, kako je: eden nima, drugi pozabi, tretjega kaj druzega zadržuje. Sicer pa nam pride vselej prav, kadar kdo pošlje, da le pošlje — za male nepriličnosti ne porajtamo. Le toliko vse ude prosimo, da nam lotnino blagovolijo poslati pred koncem leta, ker moramo o koncu leta račune skloniti iu poplačati mnogo potrebnih reči.
S tem odgovarjamo na več prašanj ter zadostimo tudi sklepu občnega zbora
4:. Ker je razprodaja razstavnega čeb. orodja sklenjena, prosimo, naj se hitro oglasi, kdor hoče in želi kaj čeb. orodja kupiti, da si več najem-šine za razstavno sobo prihranimo.