Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenin državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. List slovenskih delavcev v t>AmerikL The f*rst Slovenic Daily* in the United States. Issued every day"1 except Sundays and Holidays. 4 TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Glass Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 185. — ŠTEV. 185. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 8, 1906. — V SREDO, 8. VELIKEGA SRPANA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Nevihta v New Yorku in nje posledice. RAZ ULIC JE TEKLA VODA V TUNEL PODULIČNE ŽELEZNICE. Tudi vodovodna cev je počila in promet je bil ustavljen. NEJEVOLJNI POTNIKI. Včeraj ku po ne nje v oh gromenje kor malo prihajati Ipznic, se nal S t m rali tudi stati v vi Slo do pa minuto 1k odpeljali kjer so ji bil popoli do South zvečer smo tudi v New Yor-:nosnej vročini dobili odreŠe-[iki nevihte z dolgotrajnim m in treskanjem. Lilo je eka-kdaj popreej in ker je jela voda v tunele poduličnih žeje prwinet pod Worth in Ca-t ustavil, radi česar so modruj vlaki, j»olni potnikov, očem tunelu. K sreči ni pri-nike. Zrak je postajal vsako >!j vroč. Končno so se vlaki počasi do bližnje postaje, h potniki ostavili. Promet je ti orna ustavljen od 14. ulice Ferry. O KATASTROFI PARNIKA SIRIO. Boj potnikov za njihovo življenje. Kapitan še živi. Cartagena. Španska, 7. avg. O groznih prizorih, kteri so se vršili pri potopu italijanskega parnika Sirio, prihajajo še vedno nadaljne podrobnosti-lv>ct rešeeuih potnikov je kmalo potem, ko so jih dovedli na kopno, u-uirlo. Tekom dneva je morje vrglo vse polno trup^j na kopno in so jih pokopali. l'rva poročila o katastrofi so javila, da je kapitan imenovanega parnika izvršil samomor, sedaj se je pa dognalo, da je x-ešen. Semkaj so dospele razne ribiške la-dije z mnogimi rešenci, ktere so ribiči našli daleč na morju. Večje število potnikov se je rešilo tudi na francoske. italijanske in angleške jadranke, ktere jih bodo izkrcale v Barceloni, Marseille in Puerto Vendres. Vojne ladije iiioruaričue »staje v Alicante so dobile povelje preiskati morje, da rešijo nadaljne potnike, kteri so morda še na morju. Rešilo s^e je «1«. sedaj 348 Italijanov. 40 ftpanjoleev, 14 Arabcev, 10 Avstrijcev, ti A zija tov. 4 Argentinci, Brazilci, 2 < rnogorea in 119 osob drugih narodnosti. Jedna rešenih žensk, je potem, ko *o jo rešili. povila zdravo dete. Rezilni čolni >•» bili tako prenapolnjeni, da se jih je mnogo potopilo, ko so jih spustili v morje. £ paniki minister notranjih zadev naprosil je inančnega. ministra, naj ripravi potrebni denar za podporo umesivčencev. 11, vseh krajev države prihaja podpora za nesrečnike in po-vso.li se nabira potrebna podpora. Neapolj. 7. a vir. Navigazione Generale Italians je poslala v Cartageno n< i parnik na pomoč potnikom potopljenega parnika Sirio. Trije kandidatje za linčanje. Tul*a, I. T., 7. avg. Zamorci Jackson, Murray in Ilowell, kteri so ubili belega dečka Harry Priesterja, se imajo le energičnemu nastopu policije zahvaliti, da jih je rešila pred linearni. Jetnike so poslali od tu v zvezi ne zapore v Muskogee. Svojo ženo je zaklal v Belgradu mesar Nikola Todorovič. Prinesla mu je v zakon 30,000 dinarjev in hišo in početkoma sta živela srečno. A potem je pustil Nikola svoj posel, pričel piti in pretepavati ženo, ki ga je nato od podila. Nedavno pa se je vrnil, potegnil nož in razparal svoji ženi trebuh. Nato se je javil redarstvu sam. Pravi, da ga je hotela žena dvakrat zastrupiti. A ona trdi, da ga je zapodila zato. ker jo je vsak dan te-pel. Žena bo vsled poškodb najb že umrla. • Tudi ako j« hiia, ▼ ktere j prebivate, t« tako mnjbniu je » n.iei rMno dovolj nr^nri r» ^id™ P»in ptvrfj •wmitHcma. oslabelo^i in 4mre bo-' -— 6mU«um po 60 in 25 cnotoT. Velika povodenj v državi Texas. NA STOTINE LJUDI JE BREZ DOMOV JA. MNOGO LJUDI IN ŽIVINE JE UTONILO. Mostovi in brzojavne naprave razdejane. Promet ustavljen. IZOLIRANA MESTA. St. Louis, Mo., 8. avg. Iz Fort "VVortlia v Texasu se poroča, da je v južnem Texasu nastala velikanska povodenj, kajti vsled deževja je Rio Colorado zelo narasla; 25 ljudi je utonilo in na stotine ljudi je brez domov-ja. Škodo, ktero je napravila povodenj. cenijo na $500,000. Število uto-nelih ljudi vsako uro narašča in take povodnji v Texasu še ni bilo, odkar je bilo preplavljeno mesto Galveston. 1'romet je popolnoma ustavljen in brzojavna zveza z mesti je pretrgana, tako, da je mnogo mest izoliranih. Dallas Tex., 8. avg. Tz Ballingerja in San Angelo se poroča, da sta reki Colorado in Concho za 30 čevljev narasli. Vse nižave so preplavljene in vse polno živine je utonilo. Mostovi Santa Fe železnice so razdejani. V Brownswoodu je 500 ljudi brez domovanja. IZ DELAVSKIH KROGOV. Štrajk praailcev v Adamsu, Mass. Adams, Mass., 7. avg. Radi štrajka prcdilcev. vsled kterega so zaprli štiri t o\ a rue Berkshire Cotton Manufacturing Co., je sedaj 1500 delavcev brez zaslužka in tako so se delavci sedaj pričeli izseljevati. Karih 150 pre-dileev in tkalcev odpotovalo je danes v Kali Iiiver, New Bedford in Holyo-ke. — Fitehburg. Mass., 7. avg. Tukajšnja Park Hill Manufacturing Co. podelila je svojim predileem in tkalcem pet-odstotno povišanje plače. Superior. Wis., 7. avg. Štrajkujoči delavci tukajšnjih ladjedelnic, kteri so mi nolo soboto prenehali z delom, -o sedaj zopet pričeli delati, kajti delodajalci so sprejeli njihove pogoje. I>o kalenja miru ni prišlo. USTAJA NA FILIPINIH. Pulajanezi so napadli mesto Abuygo na otoku Leyte. Manila, 7. avg. Zjutraj dne 5. avg. ob 2. uri napadla je četa upornih Pu-lajanezov mesto Abruvgo, 20 milj južno od Baranena na otoku Leyte. Pulajanezi so ubili predsednika, tri policaje in dve drugi osobi, na kar so požirali mestno hišo. Vse listine so zgorele. Ustaše sedaj zasledujejo vojaki in konštablerji. Obilo dežja v TexaBU. Houston, Tex., 7. avg. Glasom poročil iz Bellengerja. 400 milj daleč od tukaj, padlo je tamkaj tekom zadnjih 24 ur devet palcev dežja na prostoru več sto štirjaških milj velikem. Rio Colorado in Elm Creek sta narasla, kakor še nikdar popreje in voda je odnesla vse polno mostov. Na nekte-rih mestih je železnični tir 2Q čevljev pod vodo. Denarje v staro domovino pošiljam«: sa f 20.50 ............ 100 kron, ta $ 40.90 ............ 200 kron, iz $ 204.00 ............ 1000 kron, ca $1020.00 ____...... 5000 kron. Po starina je všteta pri teh vsotah. Dcma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne posiljatve izplačuje cJcr. poštni hranilni urad ▼ 11- de 12. Itieh. Denarje nam poslati je najprilifc-«*je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Drder all pa New York Bank Draft. FRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Avj. N.E. Cleveland, O. 0 trojnem linčanju v Salisburyju, N. G. GOVERNER DRŽAVE NORTH CAROLINE JE ODREDIL ZASLEDOVANJE LIN-ČARJEV. Jednega so že zaprli. — Stroge kazni so neizogibne, ŽRTEV DRUHALL Panameriški kongres. -Posredovanje sprejeto, POSEBNI ODBOR PANAMERI- ZANIMIVE ŠTEVILKE O A MERI Ameriška mesta. Nekoliko statistike. Raleigh, N. C., S. avgusta Governer Glenn proglaša znano linčanje treh zamorcev v 'Salisburyju, N. C., za sramoto vse države in bode takoj ukrenil vse potrebno, da dobe linčarji zasluženo kazen. Tekom popoludneva mu je sodnik B. F. Long naznanil, da so v Salisburyju jednega linčarja že vjeli in spoznali. Tudi proti drugim liučarjem je že obilo dokazov na razpolago. S preiskavami bodo kolikor mogoče hiteli. Strojevodja McLendon, kterega je med izgredi nek policaj ustrelil, je radi zadobljene rane umrl. Sedaj vzdržuje red 600 mož državne milice. Iz Greensboro se poroča, da nameravajo tudi tam linčati tri zamorce, .kteri so tamkaj zaprti. TO REPUBLICANS: "We are anxious to have eveiy Republican in close touch, and working in harmony with the Republican National Congressional Committee in favor of the election of a Republican Congress. The Congressional campaign must be based on the administrative and legislative record of the party, and, that being so, Theodore Roosevelt's personality must be a central figure and his achievements a central thought in the campaign. We desire to maintain the work of this campaign with popular subscriptions of One Dollar each from Republicans. To each subscriber we will send the Republican National Campaign Text Book and all documents issued by the Committee. Help us achieve a great victory. James S. Sherman, Chairman. P O. Box 2063, New York. CHICASKI BANČNI POLOM. Vlagatelji ne dobe več svojega denarja nazaj. Chieago, 111., 8. avg. Kakor hitro se vrne predsednik tukajšnje Milwaukee Avenue banke, Paul 0. Stensland, v Chieago, oziroma, kakor hitro se izve za njegovo bivanje, ga bodo zaprli. Bančni revizor Jones trdi, da je on dobro vedel o varan ju blagajnicarja Henry W. Heringa. Vlagatelji ne bodo dobili nazaj ves svoj denar, kajti ubegli blagajničar je banko temeljito oropal in najbrže bežal preko meje v Canado.' Zasledujejo ga detektivi. Vlagatelji so včeraj ves dan oblegali bančno poslopje, ne da bi kaj dosegli. TEŽKO JE IZBIRATI. V novejšem času se oglašuje po listih uprav ogromno število raznih zdravil za razne bolezni, tako, da je ljudem zelo težko izbrati pravo zdravilo. Prava pot je izbrati tako zdravilo, ktero je ljudstvo že poskusilo in spoznalo, da je tako, kakor o njem poroča izdelovalec. Trinerjev Angelica grenčec ali tonika si je hitro pridobila prvo mesto med takozvanimi želodečnimi grenčeci, ker v vsih slučajih želodečne bolezni hitro pomaga. On ni nijednega bolnika prevaril. Izdelan je iz zelišč in čistega vina ter blago npliva na prebavanje ter ozdravi želodee, ako preneha z delovanjem. Ono podeli vsem organom komfort in prepreči marsikako bolezen. Tekom jmletja mora biti to^ zdravilo pravo rodbinsko sredstvo, ker ono povzroči, da truplo zahteva več hrane, da je spanje boljše in da se organi okrepe. Ono hitro odstrani bolečine v želodcu, krče in druge bolezni. Job. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chieago, 111. ŠKEGA KONGRESA BODE TO VPRAŠANJE PREDLOŽIL KONFE-RENČI V HAAGU. Argentinski delegat Epifanio Portelo je začasno odstopil od kongresa. ROOT V MONTEVIDEO. ŠKIH VELIKIH MESTIH. Izdatki New Yorka so večji, -nego skupni izdatki šestih drugih največjih mest. DOLGOVI. Rio de .Janeiro, Brazil, 8. avg. Pan ameriški kongres je pri veerajšnjej konferenci sprejel predlog, vsled kterega naj se poravnajo prepiri med posameznimi republikami potom posredovanja. O tem se je vnela živahna debata glede predložitve tega predloga haaškemu mirovnemu razsodišču. V to svrho so izvolili posebni odbor, kteri bode v Haagu to oskrbel. Argentinski delegat Epifanio Por-tela je začasno odstopil od panameri-škega okngresa, da potuje v Buenos Ayres k sprejemu državnega tajnika Zjed. držav, Roota. Sao Paulo, Brazil, 8. avg. Državni tajnik Zjed. držav in njegovo spremstvo odpotoval je včeraj od tukaj v Santos, kjer se ukrea na križarko Charleston in odpluje v Montevideo. Križarko Charleston spremljajo bra-, zilske in argentinske križarke. Rio de Janeiro, Brazil, 8. avg. Semkaj je dospel zastopnik republike San Domingo, senor Emilio Jubert. da zastopa svojo vlado pri panameriškem kongresu. VROČINA. Tudi včerajšnje število žrtev je bilo veliko. Včerajšnja vročina sicer ni bila tako grozna, kakor v ponedeljek, vendar je pa samo v New Yorku že do 10. ure dopoludne vsled vročine in vlažnosti umrlo osem osob. dočim so do iste ure pripeljali v bolnice 10 ljudi, ktere so našli nezavestne 11a mestnih ulicah. V ponedeljek so pripeljali v bolnice 122 vsled vročine nezavestnih ljudi. Včeraj proti večeru se ie ozračje vsled bližnjih neviht nekoliko ohladilo, toda kljub temu je vreme še vedno neznosno. Tekom zadnjih dni je policija opazila, da vročina najbolj upli-va na stare gospode. Radi vročine so oni nepopisno zaljubljeni in povsodi nadlegujejo ženskee. Samo v nedeljo so v menažeriji Centralnem parku aretovali pet" starčkov, kteri so v parku nadlegovali ženske. Sodišče jih je poslalo v znani zavod na Blackwell Islandu. Iz Patersona, X. J., se poroča, da so tamkaj radi vročine zaprli velike tovarne za svilo, kajti v tovarnah je radi vročine umrlo več delavcev. Tudi stavbeni delavci so morali vsled vročine prenehati z delom. Pomoč kmetom, v Agrarni problem. TO VPRAŠANJE BODE REŠILA RUSKA VLADA SEDAJ, KO SE JEJ NI BATI NASPROTNIKOV. Vlada namerava zemljišča takoj razdeliti, ne oziraje se na parlament. PREKLICAN UKAZ ZA ŠTRAJK. Azova izzvali upor. čifutL Slednje so zaprli. Petrograd, 7. avg. Tukaj se danes zopet dela skoraj v vseh tovarnah. V Moskvi štrajkajo delavci raznih obrti, toda prerokovanja delavskih vodij glede štrajka se nikakor niso obistinila. Mnogo organizacij sploh ni hotelo napovedati štrajka. Kmetje so povsem mirni. Zmaga vlade je popolna. Krvniški posel na Ruskem. V Varšavi dosedaj ni bilo mogoče dobiti uradnega krvnika, zato pa se oglašajo prostovoljci za to službo. Za vsako obešanje dobijo po 50 rubljev nagrade. Njihova imena morajo ostati strogo tajna, ker bi jih sieer zadelo smrtno maščevanje. Pri poslu imajo krinko na obrazu, in tudi ponudit se pridejo oblasti s krinko. Oglaša pa se vedno toliko prostovoljcev, da prihajajo na vrsto po redu, kakor so prijavljeni. Vešala stojijo zunaj mesta na trati ter so črno okrašena. Tudi stopnice do njih so črno zagrnjene. Nezgoda na uličnej železnici. Na' Worecster & Holden ulične j železnici blizo Worcestra, Mass., sta zadela skupaj dva voza ulične železnice; 17 osob je več ali mkni ranjenih. Vlak jih je povozil Vlak Chicjago, Milwaukee & St. Paul železnico jo v Milwaukee, Wis., povozil dva moška in jednega dečka, kteri so šele nedavno dospeli v Ameriko. Vsi trije so usmrteni. Washington, S. avg. Urad za ljudsko štetje objavlja zanimive statistične podatke za !. 1904. kteri se nanašajo na 151 ameriških mest, kterih število prebivalstva preseza 30,000 osob. Med temi mesti ima New York največjo obsežnost, namreč 209,21S oral, potem slede New Orleans s 125,600 in Chicago s 114,932, dočim meri Hoboken le 825 oral. Skispni izdaki za upravo teh 151 mest znašali so leta 1904 $554,449,215. Od te svote odpade samo na New York $107,000,171, oziroma tri desetine. Šest največjih mest za New Yorkom nima skupaj toliko izdatkov kakor New York. Dasiravno je Chicago za tretino večje nego Philadelphia, izda slednje mesto več nego Chicago. Bostonski izdatki so trikrat tako veliki kakor oni mesta Baltimore. Imenovanih 151 mest ima dolga $1,531,462,655. -o-- Viadukt se je podrl. Ravnokar izgotovljeni viadukt Gainesville Midland železnice blizo Athens. Ga., se je podrl. Osem osob je težko ranjenih. Velika nevihta. Harrisburg, Pa.. 7. avg. Tukaj in v okolici razsajala je včeraj, velika nevihta s točo. Dve osobi je ubila strela in več je ranjenih. Po chicaškem uzoru. Kansas City, Mo., 7. avg. Tukajšnje mesto je izdalo odredbo, ktera povišuje letni gostilničarski davek od 250 na 500 dolarjev in zajedno omejuje število gostiln. Odredba postane pra-vomočna, kakor hitro jo mayor podpiše. V mestu se ne sme ustanoviti ni jedna nova gostilna, dokler mesto nima 400,000 prebivalcev. Deček zginoL Od minule nedelje naprej je llletni Paul Schwarz iz 158. ulice v New Yorku neznano kam zginol in vse dosedanje iskanje je bilo zaman. KRSTAHJX PAJtNXKOV. Dospeli se: Grosser Kurfuerst S. avg. iz Bremena s 1198 potniki. Zeeland 8. avg. iz Antwerpena s 1177 potniki. Caronia 8. avg. iz Liverpoola. Despeti imaje: Bordeaux iz Havre. St. Andrew iz Antwerpena. Bovic iz Liverpoola. Oceanic iz Liverpoola. Kaiserin Aaguste Victoria iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. Sofia Hohenberg iz Trsta. St. PauH iz Southamptona. La Bretagne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Statendam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm n. iz Bremena. Barbarossa iz Bremena. Odpluli so: Majestic 8. avg. v Liverpool. Noordam 8. avg. v Rotterdam. Odpfeli Me: Blueeher 9. avg. v Hamburg. La Gaseogne 9. avg. v Havre. Fried rich der Grosse 9. avg. v Bremen. Zeeland 10. v Antwerpen. Philadelphia 11. avg. v Southampton. Umbria 11. avg. v Liverpool. Koetnigin L/uise 11. avg. v Genovo. Coluftnbia 11. &vg. v Glasgow, j Graf Waldeisee 11. avg.^v Hamburg. Bordeaux 11. avg. v Havre. Petrograd, 8. avg. Član kabineta naznanil je danes dopisniku ''Associated Press' o tem, kar namerava vlada storiti sedaj, ko je razpustila parlament. Ministerski predsednik Stolvpin namerava gojiti pozitivno politiko. Pred vsem hoče vlada rešiti agrarno vprašanje, in sicer tako, kakor smatra sama za najboljše, ne oziraje se na parlament. *Vi'ada je uverjena, da bodo na nje-uej strani vsi zemljiški posestniki in tukli kmetjeT ker bode slednjim v res-niei podelila takojšnjo pomoč in ne bode vedno odlašala, kakor so to storili takozvani reformerji. Ta vladin čin bode v političnem pogledu za vlado zelo ugoden, kajti kakor hitro dobe kmetje zemljišča, potem ne bodo glasovali za kandidate revolucionarjev, tako da bode bodoči parlament povsem drugačen, nego je bil sedanji. — V Poltavi in Teodoziji zaplenila je .policija večje pošiljatve orožja in streljiva. Moskva. S. avg. Tudi tukajšnji generalni štrajk se je izjalovil in v večini tovarn se zopet dela. Tudi delavci et'ktrarn delajo. Rievolucijo-narji se med seboj prepirajo in jedna stranka očita druge j. da je zakrivila fiasko. Lugansk, 7. avg. Tukaj je pričelo 12,009 rudarjev štrajkati. V Donje-škem rudniškem okraju štrajka sedaj 50.000 delavcev. Odesa, 7. avg. Brzojavna zveza s Sebastopoljem je še vedno pretrgana, toda potniki, ki prihajajo od tam, poročajo, da vlada v Sebastopolju popolni mir. Petrograd, 7. avg. Vlada je izdala naslednjo izjavo: "Po razpustitvi parlamenta in p<> izdanju carskega manifesta, s kierim izraža car željo, da se čim preje uve-do reforme, smatra vlada umestnim izpraznjena ministerska mesta ponuditi politikom, kterih program je izvesti postavne reforme. "Nameravanje vlade ostane nespremenjeno in ona je za trdno sklenila napraviti po earstvu zopet mir in red. Ona bode v okviru zakona nemudoma obistinila vse one reforme, ktere morajo Rusijo povesti na postavna i*>-ta> — Tiilis, 7. avg. Iz Sangezurja se brzojavlja generalu Groloč-kapovu. da so v minolej noči tamošnji Tartari napadli Ruse. Boj je trajal do 3. ure zjutraj. Tartarov je bilo 2000 in so imeli zelo ugodne pozicije. Nji hove izjrube niso znane. Po daljšem streljanju so Tartari razvili belo za stavo. Libaya, 7. avg. Ko je danes dospela šolska ladija Riga, ktera je bila pri upornej križarka Pamjat Azova, se je izvedelo, da se je tudi moštvo na Rigi uprlo. Poveljnik križarke Pamjat Azova je ta upor zatrl s tem da je zapretil, da bode ladijo razstrelil. — k Petrgrad, 7. avg. popoluklne. Delavski svet je sklenil svoj "ukaz" za generalni štrajk preklicati in so danes že izdali tozadevno odredbo. Delavski vodje so uvideli, da je bil generalni štrajk velika napaka, ktera je pred vsem škodovala njihovem lastnem ogledu. Moskva, 7. avg. Dragonci so včeraj razgnali več Idelavskih demonstracij, ktere so se vršile v znamenju rudečih zastav. Inače je pa bilo mesto povsem mirno. Železničarji so izjavili, da ne bodo podpirali štraj-karsko gibanje. Organizatorji štrajkov grajajo so-cijalne' revolucijonarje in pripisujejo njim fiasko, kterega so doživeli. Tudi kmetje nečejo o štrajku ničesar vedeli, kajti sedaj imajo opraviti s žetvijo, ktera je mnogo bolj koristna, nego štrajk. Poveljnika trdnjave Pjatigorsk na Kavkazu je nek častnik ustrelil. Iz Revala se brzojavlja, da so agitatorji, kteri so na križarki Pamjat Razne novosti iz inozemstva. VSPKN-JAČA SE JE UTRGALA V BELGIJSKEM PREMOGO-VEM ROVU; 9 FREMO-GARJEV USMR-TENIH. —o— Direktna parobrodna zveza mtii C;l3-so in New Yorkom. JAPONCI SO DVIGNILI OHLOP-NICO MIKA30. Raznoterosti. Charleroi, Belgija, 8. avg. V rovu Marehiennes utrgala se je vspenjača, v kterej je bilo 9 premogarjev, in je padla 2700 čevljev globoko. Vspenjača se je popo'noma razbila in vsi pre-mngarji so obležali na luni mesta mrtvi. Njihova trupla so tako razmesarjena, da jih 111 več prepoznati. Odesa, S. avg. Rusko parobrodno društvo je sklenilo ustanoviti direktno parniško zvezo med Odeso in New Yorkom. Parniki prično pluti koncem septembra. Tokio, 8. avu:. Včeraj so dvignili v bitki z Rusi potopljeno oklopnieo Mikaso. Paris, 8. avg. Generala Andre in Negrier sta se včeraj i>opoludni dv<>-bojevala v parku princa -I »aehim Mu-rota z revolverji, ne da bi kaj zadela. Pobotala se nista. Budimpešta, 7. avg. V državnem zboru so razpravljali o proračunu horn vedskega ministerstva. Poročevalec košutovec Bakonvi naglasa: Neodvisna stranka je ie odgodila svoje zahteve. Ko poteče dogovorjeni rok, se prične nanovo boj, v kterem mora zmagati ideja samostojne ogrske armade. Neodvisna stranka ima na svoji zastavi geslo personalne unije, a hoče izpolniti svoje obljube. o(irohni razpravi o proračunu fi-nanrnega ministerstva je kazal We-kerovedaI je. da obrazloži organičua načela glede davčne reforme ob razpravi o proračunu za leto 1907. Paris, 7. avg. V akademiji znanosti je profesor Bonchand predaval o študijah in poskusih vseučiliščnega profesorja iz Montpelliera, Imberta, ter je na temelju doposlanih fotografij dokazal, da se je Imbertu po vplivanju Roentgenovih žarkov posrečilo povrniti osivelim lasem in bradi prvotno črno barvo, ki se je obdržala tudi po večkratnem striženju las. Drugačen je bil uspeh pri prvotno svetloplavkastih laseh.. ki niso po vplivanju Roentgenovih žarkov pokazale plavkaste barve, marveč mnogo temnejo barvo. Paris, 7. avg. Zaradi bombne afere v Bois de Vincennes je obsojen v petletno ječo in 500 frankov denarne kazni Aleksander Sokolov. Viktor Sokolov in Sofija Speransky sta bila oproščena. Nasilni skabje. Newburg, N. Y., 7. avg. Danes je že peti dan, odkar so pričeli štrajkati u-službenci tukajšnje ulične železnice. Včeraj je prišlo do prvih nemirov. Neki skab je streijal na izsmehujočo ga množico in je ranil nekega dečka, na kar ga je množica zasledovala. Skab se je rešil v neko prodajalnico, kjer so ga policaji aretovali in tako rešili pred linčanjen^. Aretovali 60 tudi nekega drugega skaba. ker je nekega meščana napadel s kolom. iHMiHiKaHBiiiii^ TP, "GLAS NARODA" U$t slovenskih delavcev ▼ Ameriki, tiJtednik: Editor ZMAGOST-AV VAyAVEC. laMtrik: PublisheK FRANK SAKSER, WD9 Greenwich Street, New York City rfa leto velja list za Ameriko . u pol 1-ta........... Ca Evropo, za vse ieto . . . . . jndays and Holidays. Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 3C ten tov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se it natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov orosimo, da s? nam tudi prejžnje bivali-£e nabrani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljat vam navedke "fcJovi "Glaa Noroda" 439 Greenwich Street. New York Cits; jflne r. Ni 1 nas« >du* b >de, 1 Prva nedelja v deželi svobode. Narava si je izbrala najbolj vroe dan za ono nedelju, ktero je določil trgovinski tajnik fiietcalf za prvo "sveto nedeljo" na nasolniškcm otoku new-yoiSike lake, na zvanem Ellis Islandu. Kdor je moral minolo nedeljo, včeraj in danes zdihovati v newyorskej vročini, ta niti ne ve, kako dobro je bilo, da je postal član svobodne republike, predno je tajnik Metealf poslušal eestilee nedelj in tako [H>delil klericnn in tolmačem na Ellis Islandu d je ea dobo treh me-način je Metealf po-rein takoj ob njihovem >od no«)m kipa boginje .'Olxxie, kako svobodna je ameriška nedelja. Poročali smo že, da je moralo minolo nedeljo skoraj 2000 naseljencev ves dan prebiti na parni-kih kakor jetniki v vlažnih in vročih medkrovjih, kamor ne pride niti najmanjši vetrič, da bi jim naznanil, da so srečno prišli y deželo, v kterej vlada svoboda in pamet. T > je uprav velikanska reforma in "delavski vodja" Sargent ter njegov jnmaočnik Wateborn, ktera sta s svojo politiko delovala ob nedeljah, ponedeljkih in vseh drugih dnevih tedna, se lahko sedaj proslavljata, da sta izvršila velik čin v prid človekoljubju. T;;ko se uauče naseljenci ljubiti - ojo novo domovino. Klerki, Tolrna i iu Lu>{>ektorji imajo seveda pra i«-., zahtevati svoj prosti dan in to ue le samo v poletju. Toda mora-li ta < 1:i i bili ba- nedeljaMora-li radi n-_:a )it» ves K'lis Island zaprt in rin :*a.;«»-.i -e naseljenci takoj prvi dan njiUow*_ra »riiioila v Amieriko mučiti Zakoni in zločini. Umori in uboji se v Zjedinjenih državah tako izredno množe, da se je javnost že čestokrat bavila z vprašanjem, kako bi bilo mogoče temu od-pomoČi, ne da bi se dosedaj kaj uspešnega doseglo. Umori in zločini sploh so potovo senčna stvar naše domovine, ktern, dasiravno z ozirom na trgovino in obrt nadkriljuje vse dežele sveta, žal, tudi z ozirom na umore ne zaostaja za nijedno drugo deželo na svetu. Evo dokazov: Medtem, ko se pripeti vsako leto med milijonom prebivalcev v Canadi le 3, v Angliji 10; Franciji 14 in Bei-iriji 16 umorov, pripeti se jih pri nas 129, oziroma povprečno vsako leto po vsej republiki — malo manj, nego 10,000 umorov in ubojev! Od tega izredno velikega števila odpade na leto na države Nove Anglije 2o4. na osrednje države 16SS, tako-zvani osrednji zapad 2S43, na južne države 3914 in na pacifieno obrežje 1191 itmorov. Večino umorov na jugu izvrše zamorci nad zamorci, kar je najbolje razvidno iz natančnih statističnih podatkov države Mississippi in Louisia-ne. Največ umorov med belimi se pripeti ob Pacifiku, kajti tamošnje države so še dandanašnji dorado pustolovcev, kteri streljajo na ljudi kakor na vrabce. Iz istih statističnih podatkov je pa tudi ]K)sneti da se pri nas tudi drugi zločini izvanredno hitro množe, kar je posneti najbolj iz števila kaznjencev. Medtem, ko je bilo leta 1S50 pri nas le 0737 jetnikov, pomnožilo se je njihovo število leta 1S90 na S2.329 in leta 1900 na 120,000, oziroma po jeden na vsakih 700 prebivalcev, dockn je prišel leta 1S50 po jeden jetnik na vsakih 3443 prebivalcev. Mogoče se sedaj strožje postopa proti zločincem, toda znano je, da se je v raznih državah pred 50 leti postopalo še strožje nego dandanašnji. O tem nam nudi najboljši dokaz država New York, kjer se je pripetilo 1. 1S97 nič manj, nego 1GS umorov in 314 uboj ste v. V teh 302 slučajih so elekrokueijonirali 7 osob in 1S1 jih je moralo v ječe. Leta 1904 pripetilo se je v New York 21G umorov, dočim so elektrokucijonirali le 5 osob. a>a republika ni dovolj bo-la najame dovo.jno število kler-tolmačev, kteri zamorejo na-■I vati one svoje tovariše, kteri vsaki teden svoj prosti dan? » -.<• *_ri>di z velikanskimi do-naselna^kega urada (naselniški itd. i, dohodki, kteri so izdatno n.zo izdatki? Ne, Metealf bi aliko našel drugo pot. po kterej -eljencem prihranil nepotrebne »ke miice. Toda ta druga pot ■ t domačinom ne uyajala. a jKitnike se bode v nadalje še jui način nadlegovalo. Sedaj se nora 1 i tudi <>ni prvega razreda -<"-i strogej inšpekciji, baš tako, potniki 2. razreda. Izvirna poročila iz Ljubljane. Birokratizem na Francoskem. Kako "težko" delo imajo uradniki Francoskem, se je šele sedaj pokazalo. 35 let se ni drznil noben minister ustaviti početja lenih uradnikov, da>i je bilo to vsem znano. Šele sedanji minister za notranje zadeve Clemenceau je imel pogum, da je za-t"cl opazovati in nadzirati delo uradnikov. In pokazale so se lepe stvari 1 Več >to uradnikov nima drugega posla, kakor da pride vsak mesec po s\. .jo plačo. Pa so še drugi. V miri i >terstva za mornarico je uradnik, ki jra deset let sploh ni bilo v urad. Ko je sedaj zvedel o ministrovih preiskavah, je prišel v prostore, kjer je pred desetimi leti delal, a tam ima sedaj svoje prostore avtomobilski klub. Drugi dan je moral vpraševati hišnika, kje je njegova pisarna; io je prišel v pisarno, ga ni nihče ] k »znal. In bil je vendar dobro plačan inšpektor. Mnogi imajo vsa dru-j:a opravila, država jim da samo ime in plačo. Minister Clemenceau misli da bode znižal s svojim delom biJdget za eno tretino. Vprašanje je samo, kdo bode zmagal v tem boju, ali on, ali uradništvo, ki bode delalo z vsemi silami med znanci poslatici, da ga vržejo. V Ljnbljani, 23. julija. Dne 19. t. m. se je slovesno otvorila bohinjska železnica. To je le del proge, ki spaja Celovec s Trstom. Vsa. proga je stala 2S0 milijonov kron. Bila je sicer preračunjena le na ISO milijonov kron, ali avstrijski inženirji so se "zmotili" za ce.ih 90 mi-! i jo :a>V kron. Ali to je pri nas ma-leuk< >t. Novo železnico imamo in ž u jo bode prihajalo novo življenje v našo deželo. Kakor -t*n rekel, bohinjska železnica je že otvorjena. Od današnjega dne je ot varjen promet le med Jesenicami i» Trstom, kajti med Jeseni-c.uni in Celo vem bode se otvorila pro-Lra še le jeseni. Slovesne otvoritve >e je ude ežil sani prestolonaslednik ladvojvoda Fran Ferdinand, potem vsi drugi dostojanstveniki, kakor deželni predsednik kranjski Teodor Schwarz, deželni glavar kranjski O-on Detela, državni in deželni poslanci. deželni odborniki, ljubljanski župan Ivan Hribar, železniški minister Derschatta, goriški nadškof Sedej in ljubljanski knezoškof Jeglič, vsi inženirji in velika množica dostojan-tvenikov ter nepregledna množica s ovenskega naroda. Vlak je blagoslovil goriški nadškof Sedej, potem je ogovoril prestolonaslednika kot ce-ar.ievega namestnika deželni glavar kranjski Detela v nemškem in slovenskem jezik. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je zahvalil v nemškem slovenskem jezik. Potem je še govoril železniški minister in s tem se je svečani čin dovršil. Iz vseh govorov je zvenelo, da od nove proge mnogo pričakuje država in dežele, po kteri h teče železnica. O Jesenieah se pri nas mnogo piše, osobito pa smo bili radovedni, kako bodo Jesenice sprejeli vse raznovrstne goste. In tu mi je konstatovati, da je vsa proga od Jesenice do Trsta pokazala svoj, slovenski značaj. Jesenice so bile bogato okrašene. Prevladovala je slovenska trobojniea, zastopane so bile tudi cesarske barve, a frankfurtarice ni bilo nobene. Vse l>ostaje ob progi, kakor tudi jeseniška, imele so slovenske zastave in povsod, kjer se je zbiralo naše ljudstvo v pozdrav, vihrale so slovenske zastave. Naše ljudstvo je klicalo le "živiol", nemški "Hoch!", četudi ga je kdo izustil, ni se niti mogel slišati v groanovitih slovenskih klicih Od Jesenic pa do Trsta se je torej slovesno pokazalo, da je to slovenska zemlga, po kteri teče nova železnica, in da tod prebiva le slovenski rod Slovenski narod je trt izjavljal, da je to slovenska posest. Mnogo se je pisalo pri nas o tem, da ob otvoritvi na postajah ne bodo smele vihrati slovenske zastave. Naš odpor v časopisju in sploh v javnosti je bil tako silen, da se je vpoštevala in spoštovala slovenska barva, da se je torej železniška uprava morala uda-ti. Z odločnim in složnim postopanjem smo dosegli, da so merodajni činitelji, radi ali neradi, uvaževali naše pravice. Odločno smo tudi zahtevali, da morajo biti na postajah tudi slovenski napisi V tem oziru smo nekaj dosegli. V Gorici so odstranili nemško-italijanski napis; priborili smo tukaj slovenski napis in to bodemo dosegli po vsej črti, ako bo-demo to zahtevali. Posebno sedaj, ko je ves svet videl in slišal, da tod prebiva in se zaveda svojih narodnih pravic naš narod, ne bode mogla vlada prezirati naših pravičnih zahtev Odločni moramo biti in vztrajati moramo in vse dosežemo. Volenti non fit iniuria, ako le hočemo in ne bode se nam nikdar godila krivica- Nova železnica je velevažnega pomena v prvi vrsti za svetovni promet. Skozi naše Karavanke bode spajala nova prometna žila vse naše dežele s prevažnim tržaškim pristaniščem. Poleg Trsta bodo Jeseniee za nas najvažnejša točka. Jeseniee so toika, odkoder vodi pot v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljbljano in Trst. Jesenice bodo torej postahe za vse Kranjsko, osobito za gorenjsko stran velevažnega gospodarskega pomena. Tu se izdeluje jeklo, tu je velika industrija, tu je veliko bogastvo, in ker so tukaj vsi pogoji, ki pospešujejo promet, pričakovati je, da se tu povzdigne industrija. Kranjska dežela je bogata na pri rodnih krasotah. NaŠ Triglav, Stol, Grintavec, Golica, Mangart; naše čarobne doline, ki se raztezajo med gorskimi velikani; naša divna jezera: Bled, Bohinjsko jezero, Beiopeško jezero (Ivlanško); divjeromantični slapovi (Perienik, Savica itd); vse to bode privabljalo tisoče in tisoče tujcev v našo slovensko deželo. Od Trsta dalje proti jugu, ob vsej dalma-tinskej obali, to je ob našej slavjanski rivijeri, nakopičeno je toliko prirodne lepote, da ni takih drugod po svetu. To nam priznavajo tujci, ki so videli naše kraje. Ti se čudijo, kako je mogoče, da tujci tako malo zahajajo v naše južne kraje, kjer je prirodne čarobnosti tako ob'Io. To je istina, da so prekrasni naši kraji; ali istina je tudi to, da so ti kraji še "divji". Tu ne nahaja tujec, turist, tiste u-dobnosti, ktero zahteva vsak potnik. Ako hočemo torej povzdigniti promet tujcev, moramo poskrbeti, da jim napravimo udobna gnezda, prijetna bivališča, moderno opremljene hotele, pač'vse, česar potrebuje turist v svoje razvedrilo iu krepilo. Slovenski kapital ne bode imel skoro tako ugodne prilike, da bi mogel tako koristno invest ova ti. Tukaj ni rizika, tnkaj vsakdo ve, da bode denar najplodovi-teje naložen bodisi v industriji ali sploh v pospeševanju prometa. A.i tu je treba delati, tu se je treba gibati, a tu je treba tudi podjetnosti. Vseh teh darov imajo Slovertei o-bilo in ako jih IhmIo umeli izkoristiti, otvo-rili bodo s tem ne samo nove vire -vojemu blagostanju, ampak s tem bodo utrjevali tudi narodno blajro-.-tanje, ktero je vselej najmočnejša zaščita narodnega obstoja. Svojo slovensko narodnost, ki se bode na Gorenjskem borila s tujim elementom, bodemo torej rešili le s tem, ako tu utrdimo svoje materijalno blago-tanje. Mnogo, mnogo lKide pridobil Trst. Nova železnica bode pritegnila na-se promet iz Nemčije. Uprava naših železnic posnemala naj bi prometno politiko Madjarov, ki so z Reko ustva-ili konkurencijo našemu Trstu. Z modrimi tarifi bode potreba pridobiti i z vozi tel je in uvozite.je. Že daaies pravimo, da bode Trst delal izdfttno konkutrencijo Benetkam in Hamburgu, ako bode železniška uprava dajala »lajša ve, ktere so v prvem početku potrebne za povzdigo svetovnega prometa. Svetovnoznani Kreditni zavod za trgovino in obrt v Trstu osnoval je speditersko delniško družbo "A-driatica", da razširi in pospeši promet na vse strani sveta. Tako se ustanavljajo nove družbe in se podvizajo izkoristiti novi položaj v gospodarske namene. (Konec prihodnjič.) Čast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St.. Calumet, Mich., in Andro Ivaneie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in znnanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, crevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in ^rsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavl'*inje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, ^lato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uši s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci J Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode pre varil. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. DAROVI. V Mariners Harbor na -S t at en Islandu, N. Y., nabrali so sledeči hrvatski rojaki naslednje prostovoljne prispevke v skupnem znesku $73.52 za nevarno zbolelega rojaka Jovana Haiiuga, kterega je podjetje Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York, odpremilo domov. Darovali so: Pava Kolakovič 25c., Ivan Grčevič 25c., Joso Turkovič 25c., Nikola Tur-kovi« 25e, Ivan Dunbovič 25c, Petar Pešut 50c, Joso Turkovič 25e, Jerko Rupčič 25e, Gjuro Dragovič 25c, Ivan Dunbovič 50e, Jandro Bogdanič 25c, Marija Primužič $1, Adam Vukmiro-vič 25e, Ljubomir Pavljanič $1, Josip Doki 50c, Simo Musulin $3, Josip Pavlakovič 3oc, Simo Uzjak 2oc, Miloš Outeilovič oOc, Rajan Mijo 50c, Marko Kri vosija 25c, Ivan Kosič 25e, Mijo Maniček 25e, Jovan Begovie 2oc, Dušan Mikulič 50c, Dragan Pi-rič 25c, Pave Ostovič 50c, Ilija Baltu-žic 25c, Stevo Kožič 35e, Gjuro ŠuŠ-njarac 50c, Lazo Bjelajac 25c, Nikola Begovič 50c, Stevo Marič 30c, Jovo Gaič 50c, Stojan Gaič 25c, Ivan Srdar 5c, Joso Martinkovič 50e, Anton Bol-tužič $1, Lazo Jasnič 25c, Miloš Ja-nič 2oc, Risto Sutich 25c, Stojan Bo-ro 25c, Cvetka Bjelica 25c, Jovo Šišo 25c, Marko Okupa 25c, Trivko Koko-tovič 2oc, Milan Glavan 25c, Risto Nožica 25c, Cvetko Miočovič 25c, Dušan Nožica 2oc, Lazo Bjelica 10c, Pero Dobranie 50c, Luka Čanpara 10c, Inbra Švab 50e, Petar Jasnič 25c, Stevo Matijevič $1, Janko Lončarevič 50c, Pane Kranjčevič 50c, Mile Rado-ševič 25c, S teran Bižie 50c, Stevo Banjanae nOe, Miško Oukek 50c, Jakob Peter $1, Tomo Cicak 25c, Petar Maeakanja 50c, Ivan Turkovič 2-~>e. G ligo Al uga $1, Aleksa S teko vit- 25a, Mat o Jovanovič 50c, Joso Prpič 50c, Gra Ral.kovič 50c, Stevo Ljevcrovič 2-">. Gjure T>azic 25e, Milan S je ver o vič 2.">c, Milorad Sjeverovič 2">i*. Nikola Vrankovie lile, Ivan Kovačie 25c, Si- ž.ič 2ue, Anenijo Parlovie 15c., Fran Černi 25c, Pava Kataranin 2oc, Anton Grbačič 10c, Mitar Vuiksan 25c, Blagoje Doklič 10c, Ante Teržič 25c, Dragan Miščevič 25c, Rade Majstoro-rič 25c, Vaso Konjevič 25c, Pava Vu-kovič 10c, Miloš Ivrnjaič 50c, Stanko Korač 2oc, Nikola Gojkevič 25c, Mile Panoja 25e, Vasilj Dragič 50c, Petar Stojčevič 50e, Damjan Devetak 2oc, Paja Savič 50c, Gjure Sever 5e, Stevo Brezovič lOe, Vaient Hunjat 10c, Miško Šunbar 10c, Gjuro Petak 10c, Izidor Sirečič loc, Stjepan Kras 10c, Stjepan Križek 10c, Simo Brezovac iOc, Ivan Žagar 10c, Ivan Pašiea 25c, Ivan Blažekovič 25c, Stevo Čaš 20c, Joso Cekovič 20c, etar Borovie 10c, Male Smoljkovič 50c, Tomo Bramko-vie 50c, Ivo Fabjančič 2oc, Paja Za-višič 25c, Joso Kix-elic 20c, Mato Mi-Ijovac 25c, Ivan Žagar 25c, Tana^ija Orozovič 50«, Ivan Ubojeič 25c, Janko Bajk $1, Janko Badovinae 2oc, Anton Kovač IGe, Sima Lovrie 6c, Adam Radič 50c. Zgoraj navedeno svoto je nabral Ljbomir Pavljanič, »koji se tem potom vsem imenovanim svojim orjakom v imen Haluge najiskreneje za-hvalja. NAZNANILO. Vsem faranom slovenske župne cerkve Marijinega vnebovzetja na 57. cesti v Pittsburgh Pa., in rojakom, ki bivajo v okolici, naznanjamo tem potom sledeče farne in cerkvene važnosti.. Dne 15. avgusta, na dan zapovedanega praznika lt Marijinega vnebovzetja", se darujejo dve sveti maši. in sicer: L maša ob .S. in 2. ob pol 11. uri, kar je zelo ugodno za oddaljene S.ovence, ki bi se ta dan radi udeležili svete maše. Dan pred praznikom, to je dne 14. avgusta, je zapovedan post. V nedeljo dne 19. avgusta se vrši potem cerkvena slavnost (žegnanje). x*' Upajoč in proseče, da se cenjeni nni Gaiea 2T>e, Mrkalj Jandre Charles Safran 25c, Gjuro MrdenovU i ^^ kakor ~tudi oddaljeni Sloven- 2 da se Ivan Sučič uOc, Ste van Borovie 50c, | ^ak rojak spominja ta dan v to in Ivan Bjelae 2.5c, Jovan Dukič 25c, daruje za prepotrebne cerkvene na-Mirko Bogo vič 2oc, Stevan Borovič . mene, ynadi. da se rojaki v obilnem 2.»c. Dragan Cekič 25c, Milan Borovi* številu udeleže in počastijo tako po-•25c, Milan Peskir 25c. Stevan Boro- |menljiv praznik Marijinega vnebovze-vič 25c, Joso Bjelac 25c, Gjuro lči- j tja za nas Slovence; Že naši predniki tovic 25c. Luka Milekovič 25c, Mato )so nam kazeL[i in nas u5i]ij kako da je Kukič 10c, Ivan Vukovic 10c, Fran njih trduo upanje do ^dmee Iskra 25e. Ihja Vladueič 50c, Petar in SQ jQ tako vzvišeiK) častili; sledimo Borovič 25c, Adan Radič IOc, Joso jim tuJi ^ častimo jo ^ oua nas ue Roksa 50c, Mijo Maglič 10c, Ivan Zlivn,iaj VABILO na VESELICO, iktero priredi društvo sv. Barbare št. 4 v Federalu, Pa., v prid društva pri bratu J. Kržišniku v soboto dne 11. avgusta. Najprvo bode žrebanje za dragocene dobitka, potem šaljiva igra in končno prosta zabava ter ples. Najnovejše za tukajšnje rojake bode godba na gosli pod vodstvom g. Konic eka. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Rojaki in rojakinje iz Federala, Pa., in obolice ste vljudno vabljeni se gotovo deležiti te redke slavnostL Za dober prigrizek je oskrbeno. (7-9—8) ODBOR. Stojanovič 25c, Matija Vranko 2oc, Mile Bunčič 25c, Ignac Kapres 10c, Jovo Kuzmanovie 50c, Ivan Golub 20e, Jovaa Vamoii 25e, Viktor Kos lOe, Gjuro Zlamal 25c, Tomo Janko-vič 2oc, Stevan SLovič 25c, Rade Ra-dulovič 25e, Petar Bojanac IOc, Josip Prgomelja 25c, Dmitar Zagorac 25c, Janko Skorupan 25c, Ostaja Mileus-nič 20c, Jandro Šantek 25c, Ivan No-vosel 50c, Josip Božič 20c, Miško Rastovac 50c, Jandre Ožegovič 25c, Mile Cupurdija 25c, Vaso Jakšič 25c, Tošo Dragovič 25c, Matija Anamič 25c, Joso Rastovac 25c, Fran Marku-šič 25c, Gjuro Režič 25c, Ivan Srdoje-vič 25c, Mato Bolgar 25c, Mato Jakšič 25c, Mijo Zindarič 25c, Mato Bje-lovarae 50c, Vinko Kovačevič 25c, Martin Miletič 25c, Kosta Mirkovič $1, Gjuro Glavaš 10c, Petro Temelj-iko 25c, Stevo Glavaš 10c, Janko Če-po IOc, Ilija Pojže IOc, Miloš Todo-ro^ič IOc, Petar Vasiljevič 10c, Petar Viikolič 50c, Pavo Dragovič 5c, Stevo Reliac 25c, Miko Kaurič 15c, Adam Bogovič 10c, Petar Mačkovič 50c, Mile Rašeta 25c, Adam Borovič 25c, Martin Torčanac 5c, Vaso Delajlija 25c, Moje Pejakovič 25c, Ivan BurnaČ 25c, Jandre Knezič 25c, Thomas J. Clark 40c,Gjuro Dmitrovič 50c, Stanko Stanisavljevič 25c, Iso Culajevič 50c, Kosta Mošalinski $1, Gjure Zo- ^lovenstv j katoliško podp. društvo svete Barbari » Z]edln]ene države Severne Amerik©, Sedež: Forest City\ Pa. tfttcsfltmrirano dn» 31. januarja I902 v državi Pennnyf >».rr(. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP Z^VI^AR ml.. Box 547. Forest City, Pa. Po THOMPSON 334 W. 3QtH NEW; VORK. V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mo-li ozdra viti, pišite ah pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in por^lno pomoe m najboljša zdravila. Edino v tem zdravišču morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko -Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila. Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-1IRVATSKO ZDRAVTŠČF T)t J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET. NEW YORK N Y po dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOENTIvOV" kterodo bitP zastonj! — ' JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanj in popravljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpel no in dobro. Cene trivrstnih od $22 do $45. Ploiče so iz najboljšega cin ka. Izdelngem tudi plošče iz alunn nija, nikclja ali medenine. C'eua tri Tctnim i« od .$45 j Kje je FRAN DEŽELAN? Kdor ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Mary Deželan, 491S Hatfield St., Pittsbursr, Pa (4-S—S) DE- DELO DOBIJO SLOVENSKI LAVCI za izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chas. O. Weimar, Houston. Texas. (A ii 2:4—Sep4) Dalje se poroča vsem, kteri se zanimajo za naše fare napredek, še o Številu družin in duš, kakor se je po zadnjem štetju, ki se je pred kratkim dovršilo, izkazalo: Pittsburg šteje 112 družin in 750 duš, Allegheny 70 družin in 390 duš, Millvale 5 družin in 21 duš, Etna 4 dmžiue in 14 duš, West Etna 3 družine in 12 duš, Sharpsburg 1 družino in 9 duš; skupaj 195 družin in 1196 duš. Število darovaleev za cerkev to leto znaša 40S, zgoraj pa so všteti vsi oni, ki niso tudi nie prispevali, kjer je razvidno, da se po številu duš dosedaj ni zavedalo primeroma darovalcev, se tem potom obračamo še jeden-krat do vseh rojakov z iskreno prošnjo, da se .odzovejo in pomagajo do resnega prepotrebnega in častnega napredka našej cerkvi. Vljudno Vas vabeči, da se v obilnem številu udeležite zgoraj omenjenih slavnost i, se Vam cenj .darovalcem za že sprejete prispevke letošnjega leta najiskreneje zahvaljuje Odbor slov. župne cerkve Marije Vnebovzetja na 57. ul., Pittsburg. (7-10—8) PREPRIČAJTE SE SAMI!!! Želimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, kterih niso modi ozdraviti drum zdravniki! Mi jim nameravamo poslati /dravih zastonj na poskošnjo da se tako prepričajo, da. in.imo mi zdrav a s kteri mi se je mogoče popolnoma ozdraviti. Naj ni kdo ne misli, da ni zdravnika, ne zdravil, s kterimi hi malo ° ozdraviU; nekteri travniki obetajo mnigo, store pa zdravnik za slovenski oddelek v America Europe Companv je proucaval kronične in zastarele bolezni celih dvajset l/t On deK zdravila po predpisih Ijmlij in zdravnikov, kteri so leta in leta prou ca vali te bolezni, da so iznajdb zdravila, s kterimi se gotovo ozllrivi vsaka posamezna bolezen. Zda j hoče delovati javno, da poma-i lin dein. ktenh niso mogli ozdraviti drugi zdravniki. " Ce so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam poma gab. javite se nam m popišite svojo bolezen. Zajedno pa nam pošlite oO centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zaboiček in klenico v kteri vam pošljemo zdravila. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate kako v am pomagajo. 1 ' Kje je resnica? V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravljajo najnaravi.ejša j„ na7. boljša zdravila na svetu: ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proucavali leta in leta posamezne bolezni našli zdravila, ktera gotovo pomagajo. S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila in iz- ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo viTuVris^in^^H nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih bo leznij. kakor jih nnaje vi; a tudi Vi ozdravite. Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil. ' J ue Naš zdravnik Vas ozdravi! jasno * ROJAKI, NABOČAJTE SE NA "GLAS NABODA", NAJVEČJI IN roja 15c, Mile Mašič 50c, Jandro Kne- NAJCENEJŠI DNEVNIKI Nova knjiga zel Slovence. Izdala America-Enrope Company po zakonih države New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito in brez strahu, ne da bi naiu mogel kdo večjo in najmodernejšo v Ameriki z imenom: izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedani kako izrabljajo nekteri zdravniki priprost in neuk narod, kako nastane bo ezen kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode miln popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdi ivila da se vsakdo lahko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mogli v ho doce več izrabljati razni zdravniki. & Naša nova knjiga bode veljala 50 centov: onemu p& kteri nnm pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki a iih ni mogli ozdraviti, ]>ošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži' par znnmt za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje če n-im i pošljejo znamke za poštnino. ' m ie Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo da vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predreni Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA=EUROPE CO 161 COLUMBUS ATE., NEW YOBK, N. Y. . HB A Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA- URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Bos 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN. 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9473 Ewing Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, Bex 641, Eveletb, Minn. IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR: JAKOB ZABTTKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC. HI. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. TVEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na -lavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov na i se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABTTKOVEC, 4S24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. m Društveno glasilo je: 44GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem potepi jim je zagotovil delo na neki opekarni. Izvabil jim je nato listine, Češ, da jih bode zglasil pri okrajni bolniški blagajni. Pri odhodu jim je še rekel, naj počakajo, da se vrne ter da jih pelje v Ljubljani. Vztrajen1 potem takoj na delo. Ti so seveda ča-;> u h."Herman Zapf, ključavni-j kali in čakali, a slepar se ni več poti ir i/. Kološvara na Sedmograškem j vrnil in bode listine najbrže zloralj-donui, je bil kaznovan 45krat zaradi ' ljal na rovaš ogoljufanih, v Ia<-uganja, in beračenja. Zadnje čase' Pri belem dnevu v prodajalnico se je potepal po Kranjskem in Koro-' udri. Dne 24. jul. je med 12. in 1. uro Pri sebi je nosil ponarejen cer- popoldne dosedaj neznan tat odprl s titikat z vsebino,da je pred kratkem v ponarejenim ključem v prodajalnici Hallu na Tirolskem delal, ter da so se bratov Eberl na Miklošičevi cesti v njegove delavske knjižice poslale v Ljubljani na ulico voder-a vrata in po-njep vo domovino v svrho nadaljnega' tem ukradel iz predala 38 K denarja dovoljenja za potovanje. S to ponara- j in jo odkuril, pustivši vrata nezakle-jeno listino je toliko časa sleparil ob- njena. last\a. dokler ni bil zasačen. Obsojen • , ' • „ PRIMORSKE NOVICE. 3e bil na tri mesece strogega zapora. m V t u ie stanovanje s silo' Rodovitna trta. Jako rodovitna trta i udri. Med Uršo Podlogar in Marjeto se nahaja v Smihelu pri župnišču. Le-Lužar v Ljubljani na Dolenjski cesti tos ima 514 večinoma dobro razvitih sf je vnel prepir. To je delavca Jan. grozdom. Brezarja tako razjezilo, da je s silo j Vojaška posadka posadka v Rovi-udrl v stanovanje Urše Podlogar ter nju. Govori «e, da dobi Rovinj voja-j: z noži iH v roki pretil, da jo mora ško posadko. Vršijo se baje že poga-raldati ter jo pri tem tudi nekaj po-1 j an j a glede nakupa zemljišča za vo-ikod<■ val. Obsojen je bil na šest ted- jašnico in vežbališee. ŠTAJERSKE NOVICE. Poskusen samomor, ftestdesetletni e n a služkinja. Ma-kuharica iz Št. Jurja pri Krai pri nekem ljubljan-u v službo. <_ez ne-e da bi bila službo "a. ž njo pa N a skrivaj \tere j< ia to v C la tudi tam za 4 lv 04 vin. njenem kovčegu so našli i -uniijivt'Lra 'bhiga. Obsojena šest mesecev težke ,je»e. . Anton Jakoš, čevljarski I>obrunjah, je domov ido-liŠkepa delavca brez povo-. ga z dri! s pa« ikrat nla nn nekem iinhlmn- zi«lar Anton Bon se je poskušal 23. julija usmrtiti na Stolnem trgu v Mariboru. Čeprav se je skril v tamošnje nasade, ga je zapazil stražnik, mu od-K. ktere je i/, kasete vzela. vzel revolevr ter ga spravil v njegovo u \ neki kavar- stanovanje na Koroški cesti. Vzrok obupanemu poskusu je beda in ubo- štvo. Otrok utonil. Osemletni sin kočarja Reha iz Sardin je pri Veliki Nedelji se je sel nedavno kopat v bližnji potok Ležnieo. Ker je voda vsled povod-nji tia izpodjedla in bila precej visoka, je deček zašel v globino in utonil. Iskali so ga sicer precej, a našli ga šele drugi dan. Samomor. Dne 23. jul. se je ustrelil v Radgoni c. kr. major 37. divizijske-ga topničarskega polka, Rudolf Gau-Kra .iv Novak, hlanee. vsi iz ^e. Vzrok samomoru je bila neozdravljiva živčna bolezea. Iz Brežic. Pri nas je divjala huda podili. Vnel se je prepir ter kon- nevihta z gromom in bliskom. Več-- tem, da je Vrtovec obležal na krat Je treščilo in enkrat v hišo po-ter jel kričati, da Ima nogo po- cestnika in kovača Josipa Eerenčaka, <a tudi na prosto je treščilo in ubilo išče vrvi iskat. Fanta Jožef Škrl dane« Šavnik iz Zakota, ko je s svo-. ižef Hreščak sta sicer vezi pre- ljudmi spravljal detelo. — Tu- la, a f'evna in Novak sta prinesla kajšnjemu veteranskemu društvu je ter ,-a vnovič zvezala, roke pa mu cesar podelil 100 K drikeleem udaril po 1, nato pa še na tleh po križu butnil. Oljna štiri mesece težke ječe. a surovost. Jož. Škrl, ■ močnik, Jožef Cevna, de-mee Novak, hlapee. vsi iz naleteli pred gostilno M. Jožefa Vrtovca ter ga do- bi rdila k drevesu, pod kterim je le-Pokrila sta ga v tem položaju z ami in listjem. Proti jutru je iz a vozeč Jožef Novak slišal klica-in stokanje, na kar je šel na lice ta in Vrtovea oprostil. Novak je obsojen na 7, Cevna na 5 mesecev težke ječe, Skrl pa na 14 dni zapora. Nasilen vagant. Dne jul. je beračil v neki gostilni na Dunajski cesti v Ljubljani vagant tatov Tihelj iz Kleč. Pri tem je bil pa tako nasilen, da so morali poklicati stražnika, ki je Tihelja aretiral. V Prešernovih ulicah se je pa Tihelj stražniku zoperstavil, Dober postranski zaslužek si je oskrbel mesarski pomočnik Josip Do-baj iz Št. Jurja ob Pesniei. Njegov gospodar je imel mesnico precej oddaljeno od stanovanja- Ker pa je mesnico z dvojnim ključem sam vedno zapiral in odpiral, je puščal večino denarja v mesnični blagajni. Kmalu pa je zapazil, da mu dan za dnem denarja iz blagajne zmanjkuje, zato je prišel do prepričanja, da mu nekdo v njegovi odsotnosti krade. Prosil je ljudi v hiši nasproti mesnice, naj opazujejo, kedo in odkod obiskuje njego- tla. vo blagajno. Nedolgo in zasačili so inil od sebe in se končno vrgel na Drobaja, ki je imel ponarejene ključe Le s težkim trudom je spravil j teT ž njimi prišel nemoteno do denar-nik vaganta v luknjo. ja. Na ta način pridobljeni — po- Listine si je preakrbel. Dne 23. jul. so prišli v neko gostilno na Tržaški cesti v Ljubljani službe iskajoči brivski pomočnik Jožef Felbinger. roj. 1. 1889 v Sradeniei, trgovski pomočnik Oton Hugon Uhlmann in še neki tretji rokodelski pomočnik. Tam se jim je pridružil nek moški, okrog 35 do 40 let star mož s črnimi brkami, ki prouči vojaške razmere. stranski zaslužek je znašal včasih aa dan po več kot 20 kron. BALKANSKE NOVICE. Srbski prestolonaslednik Jurij je z vojaškim častnim spremstvom odpotoval v inozemstvo. Mladi princ obišče Nemčijo, Francosko in Švico, da Vojaška rabuka v Srbiji. Pariški "Intransigent" poroča iz Belgrada, da so se v Kragujevcu res uprli vojaki, dasi to vlada taji. Streljali so na poveljnika generala Stefanoviča. Rabuka je imela strogo antidinastični značaj. Rabuko so zadušili le, ker so zaprli veliko častnikov in vojakov, ki so jih takoj postavili pred vojno sodišče. Turčija protestira. Turčija je protestirala pri velevlastih, ker je izjavila kreeanska narodna skupščina, da naj združijo Kreto z Grško. RAZNOTEROSTI. Italijanski častniški kongres proti dvoboju se je vršil začetkom junija v Rimu. Priredili so ga neaktivni italijanski častniki, a otvoril ga je sam kralj. Kongres priporoča, naj bi postavil kodeks za častne zadeve poseben zakon. Ta naj bi potem vse primerno uredil. V italijanski armadi so dvoboji v zadnjem Času silno pogosti. Zato jih skušajo na ta način preprečiti. Tudi visoke dame so osnovale po raznih mestih slične komiteje, ki imajo namen zasledovati dvoboje in jih po mogočnosti preprečiti. Nove alpske železnice. Otvoritvi nove Bohinjske železnice sledi najbrže 18. avgusta otvoritev Pvrniške železnice. Dne 4. oktobra otvorijo še zadnji del karavanške železnice. Iz Celovca v Trst bo vozil brzovlak 5 ur 25 minut, ki rabi sedaj iz Celovca čez Beljak in Trbiž 7 ur 45 minut. Roparji na Saksonskem. V tako-zvani saksonski Švici gospodari roparska tolpa, ki je umorila že eno osebo in izvršila dva roparska napada. — Več oseb se je ponesrečilo v Bijakni na Sedmograškem. Pri sestavi vlaka .je odpovedala zavirača lokomotivi, ki je zavozila s polno močjo za v odhod pripravljeni osebni vlak. Več oseb je padlo iz voz, izmed kterih si je več zlomilo noge. Velika tatvina. V stanovanje gledališke igralke gospe Rettieh-Pirkove na Dunaju so vlomili neznani tatovi in pokradli za 2490 K dragocenosti in 1000 K gotovine. Francoska vlada proti organizaciji pariških policistov. Pariški policijski prefekt je na povelje francoske vlade odločno izjavil, da ne pripusti ustanovitve sindikata (strokovno društvo) pariškim policijskim uradinikom in policijskemu moštvu. Kakih 2000 u-radnikov in policistov, ki so že odobrili začasna sindikatna pravila, pa vztraja na svojih pravieah in so sklenili, da skličejo shod, na kterem nameravajo zahtevati Surno dnevno službo in nedeljski počitek. Kodama.. Pokojni Gentavo baron Kodama je bil rojen 1. 1849, ali kakor drugi trde 1.1852 v provinci Cofu in pripada onim štirim plemiškim rodbinam, iz kterih so izšli tudi marki I to, maršal Jamagata in drugi odlični Japonci. — Provinca Cofu in njeno plemstvo sta največ povzročila, da so strmoglavili od 12. stoletja sem vsemogočni šogunat in povzročila, da je zopet dobil moč mikado. — Kodamovi sorodniki so bili prvi, ki so zamenjali stari japonski oklep, meč in sulico z evropsko puško, pokorščino in vojaško disciplino. Kodama je bil star približno 16 let, ko se je Japonska otresla fevdalnih vezij. V revoluciji se je bojeval šele lOletni mladi vojak proti Dajmisam in njihovim vazalom, ki so vladali osem stoletij Japonsko. Mikadovi pristaši so 1. 1871 štrli fevdalni sistem. Šogn in Dajmios sta se morala vrniti v zasebno življenje. Mikado je bil pa oproščen iz svoje zapr-tije v Kjotu. A nezadovoljneži zaradi novotarij so se uprli 1. 1874 v provinci Hicen. Kodama je bil takrat stotnik že eno leto, ko so ga imenovali za pobočnika Osakove divizije v Sago. V desetih dneh so premagale mikado-ve čete ustaše, a v teh bojih je bil ranjen stotnik Kodama na obeh rokah. Po končani vojski so ga povišali za majorja. Cez tri leta se je zopet odlikoval Kodama, ki je bil že polkovnik. General Sajgo je takrat hujskal Japonce, naj zasedejo Korejo. A ker so se upirali temu načrtu ministri, je Sajgo popustil Tokio in se povrnil v svojo domačo provincijo Sacumo. Pridružilo se mu je mnogo dijakov in samurajev. General Sajgo je zbral svoje pristaše in korakal proti utrjenemu kastelu v Kmmamotu, ki ga je branilo 4000 mikadovih vojakov. Posadki je poveljeval polkovnik Kodama, Obleganje je trajalo 45 dnij. Predno so sovražniki pričeli oblegati Kodamovo posadko, je požar uničil zaloge. V nevarnosti je bila tudi že smodnišnica. Kodama je zapovedal vojakom, naj spravijo na varno smodnik, a ko je' videl, da se boje nevarnosti, je sam šel k smodnišnici in ukazal odpreti vrata. Ta pogumni čim je ojunaeil vojake, ki so nato slepo ubogali in spravili smodnik na varno. Ko je bilo obleganje končano, se je bojeval Kodama tudi v ostalih bojih. Za generalnega majorja so imenovali Kodamo 1. 1889. Na to so ga pa poslali v Evropo, da prouči razmere v armadah zahodne Evrope. V vojski s Kitajsko je opravljal odgovorno mesto namestnika vojnega ministerstva, L 1906 je postal vojni minister. Imenovali so ga tudi za generalnega guvernerja For-moze. — Kaj je storil in kako se je odlikoval Kodama v vojski z RUsi, je pa še v živem spominu. Večinoma je njegova zasluga, da so zmagali Japonci pri Ljaojanu in Mukdenu. POZOR! t V Erie, Colo., živi rojak John Vi-dic, pred kterim se svari zlasti vse rojakinje.' Omenjeni ima namreč v stari domo-movini ženo in otroke, ikteri žive v največjej bedi. Kljub temu, da mu prva žena še živi, se je oženil tukaj v drugič in živi z drugo ženo. Ker je to ne samo grdo, ampak tudi kaz-njivo, se opozarja vse rojakinje, naj se ga ogibljejo, ker ni izključeno, da se še v tretjič oženi. Toliko v znanje, da zvedo vsi, kolike vrednosti je dvakrat oženjeni Jokn Vidic. L M. (8-11—S) Kje je MATIJA KAZAN, doma iz Tribne št. 6? Zadnjikrat je pisal iz Camp Bird, Colo., in sicer meseca marca. V mesecu aprilu pripetila se je v istem kraju pa velika nesreča, pri kteri je bilo -čez 50<* zasutih in več ubitih, med kterimi je bil morda tmdi dmenjeni. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za ■njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti: John Šitonic^-., Box 19, Roslyn, Wash. (7-11—8) NAZNANILO. Naš pooblaščeni zastopnik za pobiranje naročnine za 44Glas Naroda", oglase in knjig Mr. JOHN RAHIJA bode obiskal v kratkem cenj. rojake in naročnike po državi Kansas in okolici. Vsem ga toplo priporočamo. Upravništvo 44Glasa Naroda". VABILO. Slovensko podporno društvo sv. Jožefa v Brooklynu, N. Y., priredi PRVI IZLET v nedeljo dne 12. avgusta tU New Arion Hall & Grove, Flushing Ave. & Grand St., Brooklyn, N. Y. Začetek točno ob 2. uri popoludne. Vstopnina 10 centov za osobo. Vsi rojaki, kakor tudi naša sosedna slovenska društva so vljudno vabljeni se taistega udeležiti. Odbor je vse potrebno ukrenil, da priredi na omenjeni dan došlim gostom dobro zabavo na prostem. Na razpolago bodo različne igre, kakor kegljišče, sreČkalno kolo itd. s krasnimi dobitki; godba, obstoječa iz 6 mož, pospeševala bode našo slav-nost. Pričakujemo mnogobbrojne udeležbe. ODBOR. Vzemite Grand St. ali Flushing Ave. ulično železnico, ktera vozi naravnost do parka. Pozor Slovenci in Hrvati! Na milijone ljudi si je izdravilo potenje nog s KNEIPPOVIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim pra škom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave! Za prašek jamčimo, da takoj po pr skusu imeli bodete hladne, suhe. zdra ve in čiste noge ter prenehal bode nad ležni pot. Eden zavitek stane $1.00 kteri zadostuje eni osobi celo leto. Mi plačamo ekspres in vi plačate prašek, kedaj ga po pošti v roke dobite. JAKOB VAHCICi&^CO., 850 Second St., Steelton, Pa. (12-7—12-8 v d) POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute, ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne^bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, -vročino, težko dihanje, nepravilno prebavijanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po- (samoizrablievanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpa- lucijo, nasledke onanije danje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sifilis kakor tudi vse tajue spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) • f Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) - v«— se pa zdi, kot bi hoteli nekaj povedati." "Rajši molčim!" -Zakaj?" "Ker imam vzroka dovolj, da držim usta zaprta; drugače bodete zopet mislili, da vas hočem učiti." •*Le ue govorite tako. Prijatelji ne smejo tako paziti na vsako besedo. Vi hočete vendar nekaj naučiti; kako je pa to mogoče, če ne bodete govorili. Torej kaj je pomenil tisti 'hm', kterega ste s takim čustvom izgovorili ?'7 "Družili misli sem kot vi. Jaz ne vrjamem, da bi naju hotel kdo izvabiti v zasedo." "Tako! Zakaj?" "Apacha sta jahala k svojcem. Hočeta jih hitro pripeljati nad nas; poleg tega pa imata v tej vročini še truplo seboj. To sta dva važna vzroka, da sta jahala tako hitro; drugače jima segnije truplo; tudi bi prišli pre-pozno nad nas. Nista torej imela časa zakrivati svoj sled. To je po mojih mislili edini vzrok, da se sled tako razločno vidi." "Hm!" zagodrnja Sam. "Tudi če bi ne imel prav," nadaljujem,-"jima vendar slediva lahko z mirnim srcem. Dokler sva na tej prostrani ravnini, ni se nama ničesar bati, ker vidiva laliko vsakega sovražnika že od daleč in se mu lahko pravočasno izogneva." "Hm!" zairodrnja vnovič in me pogleda od strani. "Vi govorite o truplu. Ali mislite, da sta ga res odnesla v tej vročini seboj?" f, "Da." " Ali ga nista spotoma pokopala?" "Ne. Mrtveca so zelo častiti. Njih navade zahtevajo, da se ga pokoplje z vsemi indijanskimi častmi. Ta svečanost doseže svoj vrhunec, če ubijalec konča poleg mrtveca svoje življenje, seveda ako je to sploh mogoče. To bodo sedaj opustili; pač pa bodo poskušali, da dobe prej ko mogoče Rattlerja v roke. Brez dvoma l>odo tako ravnali, v kolikor jih jaz poznam." "V kolikor jih vi poznate? Ali ste rojeni v deželi apa.ški?" "Nesmisel!" "Od kod pa veste to?" "I/, knjig, od kterih ne marate vi ničesar slišati." Delavci na prostem- izpostavljeni mrazu, in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanju zareumatizmom in neuralgij«, ako raoijo Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let. V vseh lekarnah, 25 4n 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. oporek Ai ^r i Well," pritrdi. "Jaliajva dalje!" Rekel ni ničesar, ali se strinja z mojimi misli ali ne; spotoma pa me ve krat pogleda od strani in pomiga z ustmi. Poznal sem to gibanje; to je bilo vselej znamenje, da se kaka moja misel ni mogla prijeti njegovih možganov. Jahava v diru ]>o dolini. Na tej je rastla bolj nizka trava, ka- korštio dobi splošno med izviri Oanadiana in Rio Pecosa. Sled je bil v treh vrstali. kot bi jo bil kdo začrtal s triroglimi vilami. Konji so Šli torej vedno drug i*)leg druzega kot smo jih mi videli odjahati. Zelo utrudljivo je moralo biti. vzdržati truplo p.konci na tako daljavo, kajti do sedaj nisva bila naletela na noben sled, iz kterega bi se dalo sklepati, da sta si pomagala s kako pripravo. Sam pri sebi sem si mislil, da nista mogla dolgo več tako vzdržati. " Nini Haw ken s se zdaj domisli, da je pripraven čas podučevati me. Po-ja-ni n.:. kako mora biti sled. da se ve. ali so jahali v diru ali skoku; sieer je pa to bilo zelo lahko spoznati. Za i>ol ure -e je zazdelo, da križa dolino mal gozd: v resnici pa se je savana le mah) zakrivila; midva jahava tako, da je ostal gozdiček na Jevi. Drevje je stalo toliko narazen, da bi zainogla preiti cela četa jezdecev dni? za drugim; Aj>acha pa sta imela tri konje vštric in nista torej mogla skozi. Bas zato sta bila prisiljena napraviti ovinek, kakor midva, ker je bila nama odprta |Hit vsekakor ljubša. Ko sem bil pozneje izučen, mi ni prišlo več na misel, jahati baš po sledu; najbolje je v takih slučajih iti naravnost skozi gozd. ker se prihrani na ta način velik ovinek. Pozneje se prerija izoži; med travo raste posamezno grmovje. Kmalu prideva do mesta, na kterem sta se bila Apacha ustavila. To je bilo poleg nekega grma, iz kterega so poganjali vitki hrasti in bukve. Objahava ga previdno in .-e mu približava šele tedaj, ko sva bila prepričana, da ni nobene nevarnosti. Na jedni strani grma je bila trava popolnoma poteptana ali poležana. Po natančni preiskavi doženeva, da sta Apacha tukaj razjahala, vzela truplo raz konja in ga položil v travo. Nato sta šla v grmovje, nare-zala mladega hrastevja ter ga obrezala; male odrezke sva videla po tleh. "Kaj naj bi bila počela s temi koli?" vpraša Sam tako, kot učitelj "Nosilke ali plaz za truplo," odvrnem mimo. "Odkod veste to?" "Sam od sebe." "Kako?" "K. r sem pričakoval nekaj tacega. Truplo držati toliko časa pokonci, ni iiol>eiia malenkost. Pričakoval sem, da si bodeta pri prvem počitku pomagala." "Ni tako slaba misel. Ali se tudi kaj tacega čita v vaših knjigah?" "Dobesedno in natančno kot v tem slučaju ne; gre se za to, kdo to čita in kak ». Človek se v resnici mnogo nauči in uporablja potem v vseh podobnih slučajih." "Hm, čudno! Tisti, kteri so to pisali, so bili torej res na zapadu! Sploh pa se ujema vaša misel z mojo. Poglejva torej, če sodiva prav." "Jaz slutim, da ni bila nosilka, ampak plaz. "Zakaj?" "Če -e mrtveca prenaša na nosilkah, se potrebujeta dva konja, ktera gresta ]>otem ali vštric ali pa drug za drugim; Apacha pa sta imela samo n,it*. Za plaz zadostuje jeden konj." iK.bro; toda plaz zapušča presneto globok sled, kar zamore biti za do-p'trubno. Kot se razvidi, sta bila včeraj pred večerom tukaj; kmalu a spoznati, ali sta taborila, ali pa sta še ponoči odjahala." "Jaz trdim zadnje, ker sta imela dvojen vzrok za to." "Čisto pravilno; poglejva torej." * Ra/jahava in greva. vodeč seboj najina konja, po sledu. Ta je bil po-jn • 11 to n: a druga-en kot prej; sicer prav tako trojen, vendar ne tak kot prej. Srednja mo na črta je bila od konjskih nog, dve stranski pa od plaza. Na-I ra vije n je bil torej iz dveh glavnih palic, ktere so bile zvezane s šibjem; na tem je moralo biti privezano truplo. "Od tukaj sta jahala drug za drugim," pravi Sam. "Za to sta morala iii:eti vzrok, ker je tukaj dovolj prostora, da se vštric jaha. Slediva jim!" — Za jahava in /.dirjava; pri tem nem premišljeval, kaj je moralo biti vzrok, da sta sla drug za drugim. Ko tako premišljujem, zasveti se mi v glavi in pravim: "Sam, napuite očil Ta sled bode kmalu drugačen, a bi ga ne smela videti." (Dalje prihodnjič.) BRZOPARNTKI francoske dražbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, in sicer: V Havre : La Goscogne.. 9. avg. ob 10. uri dop. La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie----30. avg. ob 10. uri dop. V B r e m e n : Kaiser Wilhelm II. 21. avgusta ob 6. uri zjutraj. V Hamburg : Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich Sf., New Vork City, kteri Vam bode točno odgovoril. Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Slavonia----28. avg. ob 11. uri pop. Parniki Anstro-Americana-črte: Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. Gertv.........^25. avgusta opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih [črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Zeeland... .11. avg. ob 10:30 dopold. Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland... .25. avg. ob 8.30 zjutraj V Hamburg: Bluecher.. 9. avg. ob 9. uri dopoldne. Aug1. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop. V Rotterdam: - Noordam----8. avg. ob 6. uri zjutraj. N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam----29. avg. ob 10. uri dop. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Sla vnemo občinstvu naznanjam, di sem dne 16. n^area 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski SALOON V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND 8T To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu. Rojake postrežem z iz borno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod karal Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa Thone. Občevalni jezik: slovensko, hrvat (Depot) telefonirate po številki 1279 ^ slova£ko aH nemško Reetor in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torku. Vožsje listke za navedene pamike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANE SAKSER 109 Greenwich St., New York City. Za mnogobrojen obisk se cen j. n> j akoiE toplo priporoča Anton Flori, lastnik gostilne Spominjajte m ob rasnih prilikah naša prehariatna družb« n. Cirila i* Metoda ▼ Ljuhljaai! Mal položi d&r rtom o aa oltar1 . (▼ d) GLAVNA SLOVENSKA HBflKILVieU m POSOJILNICI! registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trg ^t. IS, nasproti nunske cerkve sprejema in izplačuje hranilne Vloge ter jih obrestuje po 'Vo to je od vsacih 100 kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve po do dneva dviga, tako da vlagatelj, bodisi da vloži bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi mč na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložue knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonom kron čistega premoženja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se^nisli povrniti v domovino, da svoje prihranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti da pride njegov s trudom prihranjeni denar v neprave roke in ima ob jedneoi to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je to: GLAVNA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. o , -o ! j Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Cacade posreduje 1 || g. FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, tri k tični hoče r FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Pošilja najhitreje in na cencje denarje v staro domovino Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranil-niča na Dunaju. Kupuje in prodaja avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji. Nalaga denarje v najboljše hranilnice proti obrestim po 4 in 4la odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižič, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih iz-plačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe; vsak potnik dobi originalen listek, ne pa ničvredni papir*. Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni in ima dovolj jamščine. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča Frank Sakser*, IOO Greenwich SU, New Vork, IV. V. Telephon 1279 Reetor. CUNARD LINE f>arinik:i plujejo ivied TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M, parniki imajo jako obsežen pokrit prostor ni. krovu za šetanje potnikov tretjega razreda. odpluje iz New Yorka tine 28. avgusta. oilplnje iz New Torka doe 11. septembra. odpluje iz New Yorka dae 25. septembra. . . slavonia iu pan no ni a bo parniki na dva vi- jaka. l i parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dni pri mizi postrežf na. 1 Yo?nje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in The Cunard Steamship Co., Lffl, BOSTON!: Minneapolis: chicago: I2<5 state St. Guaranty Building. 67| Dearborn St* 21-24 STATE ST., NEW YORK. CAEPATHIA Compapie Generale Transailamip. {Francoska parobrodna družba.| F'" - - : v-^r r"- -... •• • \ --->-.^ - :' DIREKTNA GRTA DO- HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARMKI SO t "La Provence" na dva "La Savoie" ,, "La Lorraine" ,, "La Touraine" ,, "L'Apuitair.e" ,, "La Bretange" "La Chamqa'ttie" "La Gascogne" .. Gbvna Apnsija: 32 BROADWAY, MEW YOLK, Parniki odplnjejo od kp«jaj u»piej lcdno <>b 1 rlkili < b 10. nri dopoludne iz pristanišča St. 42 Nortli Kher, ol> Morton St., n.Y. dva vijaka......... ........14,200 ton, 30,000 konjskih moči. ii >» ......... .........12, ii »» ......... .........12,000 ,, 25,000 ii ?i ..... — ........10,000 ,. 12,000 ,, ,, ........ .........l'V" ]•:. 0 ................... ........8.O00 ,, u .........S.UMt ,, 0,i (t t .......8.0 0 „ 0 U La Gascogne La Bretagne *LA TOUKAINE •LA S A VOTE •LA PROYEXCE Parnika z M. W, 9. avg. 1906 *LA LORRAINE 13. sept. 1906. 16. avg. 1906. *LA TOtJRAINE 20. sept. 19Lu. 23. avg. 1906. *LA SAVOIE 27. sept. 1906. 30. avg. 1906. *LA PROVENCE 4. okt. 1906. 6. sept. 1906. 'LA LORRAINE 11. okt. 1006. zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. ► Kozminski, p-neralni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicego, I!|, ^Ur^jj1 iT 1 n—* AmfiO-AMEBICM IIP. Regularni potni parniki "SOFIA HC HENBERG" odpluje 16. avg "GERTV" odpluje Jo. avgusta. odpluje 1. septembra. v;i2,J«» Tied Ncw Vorki.m, Tr«tom In Reko. Najpripravnejsa in najcenejša parobredna črta v Ljubljano Jin sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljul -Ijane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. Co., General?Agents, 3 Washington St., New York. » Frank Petkovšek 714-718 Market Street. Waukegan, III. priporoča rojakom svoj ^ S A L, O O IN, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine sniodke. V svoji PRODAJALN1C1 ima vedno sveže 'groee- 1 rye po nizkih cenah.* J PoSilja denarje v staro domovino relo hiiro in ceno; v J zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Torku. J > A A A rti Hi a iiin m * 11