štev. 126.	V	Ljubljani,	v	petek	dne	3.	novembra	1911.	Leto	L
farja tzliaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina a dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30*—. — Naslov; Upravništvo „Zarje“ t Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6. II. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: finostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Želenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od ‘/ž6.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste
4f i 1 %
5§	<1
Sr . juJ
%
Kamele v službi Italijanov.
0 separatizmu.
(Iz poročila dr. Adlerja na nemškem strankarskem zboru v Inomostu).
Ne zatajujem, da se lotevam referata z neko plašnostjo. V nekem pozdravnem članku je bilo izrečeno, da je žalostno, da se moramo v tako burnem političnem času baviti z vprašanji kakor separatizem. Res je težavno sredi boja odločevati v notranjih vprašanjih. Ali novo nam ni, da igrajo tudi narodne razlike svojo vlog* in da so ta vprašanja tudi za delavce važna. Seveda, če se oziramo na začetek stranke se ne opaža ta različnost tako močno; ali le zato De, ker razvoj stranke še ni bil tako velik. Danes stojimo pred težko krizo. Enotnost skupne stranke trpi vsled razvoja separatizma v češkoslovanski stranki. Ali ta prikazen ni osamljena. Nekateri mislijo, da je napaka storjena na vvimberskem zboru, kjer se je sklenila ustanovitev narodnih strank. Kdor tako misli, je slab marksist, ker misli, da prihaja zgodovinski razvoj od idej posameznikov. V Avstriji imamo narode na historičnih tleh v historičnih bojih in premikanje narodov. To so dejstva, ki jih moramo vpoštevati. Enakost akcije združiti s samostalnostjo vsake stranke, to je problem, ki ga imamo 20 let in s katerim se bom® še ukvarjali. Mednarodna enotnost in narodna samostalnost sta bili naše načelo od aaietka.
Govornik citira resolucijo vimberskega kongresa, s katero je bila organizacija po narodih utemeljena in razložena glede na potrebo in na eilie. Skupna stranka, o kateri nekateri mislijo, da je mrtva, nam je v najtežjih časih dala noč zoper Šovinizem buržoazije in silo za proletarsko delo. Narodne težave so bile vedno, zlasti med Cehi in Nemci, ne da bi bili Cehi in Neinti posebno slabi, temveč v*led tega, ker ie proletariat obeh najbolj razvit in ker imata največ stikov. Nekdaj se je naglašala praktična potreba, zdaj se naglaša principielna tendenca, da se prilagodi tudi strokovna organizacija celoti češkega naroda. Kar se zdaj godi, je naravnost v nasprotju s praktičnimi potrebami proletariata.
Uredili smo skupuo stranko in funkcionirala je dobro. Do resnih konfliktov ni prihajal« do zadnjega časa. Spreminjalo se je polagoma zlasti z naraščanjem češkoslovanske stranke. Gotovo tudi češki separatizem ni izum posameznega hudobnega človeka, temveč se lahko razlaga. Ali za to ne gre, če razumemo separatizem, temveč zato, če moramo njegove prikazni še uvrstiti v socialno demokratično politiko.
Naše razmer« do poljske, italijanske, ju-goslavau^ke in rusiuske stranke so bile in so vzorne. Ne pravimo, da smo bili v vsaki posameznosti vedno enakega mnenja, ali našega
tJAKSlM GOKKIJ
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Vse, kar delate vi, je zločinsko, ker meri na to, da zasužnji ljudi ; naše delo pa osvobo-juje svet od strahov in pošasti, ki jih je vstva-riia vaša laž, vaša zloba, vaša piželjivost in ki plašijo ljudstvo. Izzvali ste človeka iz življenja in ga pokončali ; socializem pa zdruiuie od vas razdejani svet v veliko harmonsko celoto in ta — pride 1
Pavel se je ustavil za hip in ponovil po-tine, % krepkejše :
— Fride !
Sodniki so šepetali med seboj, delali čudne obraze m niti za trenotek uiso obrnili poželiivh oči #d ravla, a mati je čutila, da skruuijo njegovo gibko, krepko telo s svojimi pogledi, da g* zavidajo za njegovo zdravje, silo, sve-Ž08t. Obtoženci so pozorno noslušali besede svojega tovariša, njih obrazi so pobledeli, oči so radostno zasijale. Mati je požirala sinove besede, vtiskale st se ji v urejenih vrstah v spomin. Predsednik je nekolikrat vstavil Pavla, mu razložil kaj, eukrat se je celo žalostno nasmehnil ; Pavel ga je molče poslušal in nadaljeval ostro, a mirno. Prisilil je, da so ga vsi poslušali, podrejajoč svoji volji — voljo sodnikov. Dolgo je trajalo, naposled pa je starec nekaj zakričal zamahnivši z roko proti Pavlu. V odgovor se je razlil nekoliko porogljivo Pavlov glas.
načelnega razmerja ni moglo to uikoli motiti. Za to pa gre: Ali smo nemška sekcija v socialni demokraciji, ali smo socialistična skupina med nemškimi strankami. Tako je vprašanje zdaj za Cehe. Danes stojimo pred dejstvom, ki se tiče ne le Cehov temveč vse internacionale v Avstriji.
Ce se ponavlja vprašanje, kako se je mogla politična avtonomija vjemati s centralistično strokovno organizacijo, je odgovor ta, da se vjema centralistična strokovna organizacija z internacionalno združeno socialno demokracijo.
Začetkom tega desetletja so se zahteve čeških sodrugov na strokovnem polju bolj pre cizirale, povečavale in so postale sčasoma ne-izpolnjive, Šlo je za to, da se opusti enotno vodstvo strokovnih bojev. Na zadnjem skupnem strank, zboru je češka delegacija izjavila, da opušča rešitev11 svojih strokovnih zahtev le zaradi boja za volilno pravico. Na prvem strokovnem zboru potem so se že naglašale tiste zahteve. Ali separatizem nima virov le v strokovnih vpiašanjih. Imamo brnski narodnostni program, ki izreka, kako si predstavljamo pametno urejeno Avstrijo. To je bil jako dober okvir za naše politično delovanje. Ali v tem okvirju so možni razni nazori o posameznih konkretnih rečeh. To pomanjkanje smo čutili. Izrekli smo to v Libercu, Cehi pa v Pragi. Prišlo je tudi do razprav, ali ne do rezultata. Že takrat ni bilo mogoče ravnati na vseh stra neh brez obzira na nacionalistične struje.
Ali 8 tem ni tangirana enotnost stranke. Nasprotja so tudi v deželah, kjer ni narodnih razlik. Zaradi takih različnih nazorov ni treba da bi razpadla stranka, če se v podrejenih vprašanjih glasuje različno, nima to nič opraviti z načeli. Tako je bilo, dokler ni bilo vsled separatizma tudi zaupanje omajano. Politično sega samostalnost lahko jako daleč. Razbijanje strokovne organizacije posega po življenskih interesih proletariata. V strokovni organizaciji se ne izraža separatizem le v besedah, temveč onemogoča akcijo, ker prijema in razdava organizacije same. Tudi če politično ne bi mogli doseči skupnosti, bi bila za strokovno organizacijo železna potreba. Zato je strokovni separatizem postal casus belli. Naravni razvoj strokovne organizacije je ravno nasproten Imeti enotno organizacijo, pa jo razbijati, to je reakcionarno.
Ko se je spor predložil internacionalnemu kongresu, je še vladalo mnenje, da imajo češkoslovanski zaupniki toliko čuvstva odgovornosti, da jim je beseda internacionale še kaj vredna. Tam se je vodila kritika, ali ni se izrekla ne ena žaljiva beseda. V sklepu, ki je bil predložen od strokovne komisije, ni ime češkoslovanske stranke niti izrečeno. Bil je čisto prineipielen sklep. Bolj objektivno in ab-
— Na koncu sem! Osebno vas nisem hotel žaliti, narobe — nehote prisoten pri tej komediji, ki jo imenujete vi sodno razpravo, sočuvstvujem z vami. Ljudje 8te in vselej nam je žal videti ljudi, ki so, četudi sovražni našemu cilju, prisiljeni, da tako sramotno služijo nasilju, ki so do te mere izgubili zavest svojega človeškega dostojaustva . . .
Sedel je. ne da bi se ozrl na sodnike, mati je zadrževala sapo, nepremično strmela na sodnike in čakala.
Andrej, ves razžarjen, je krepko stisnil Pavlu ruko. Samojlov, Mazin in vsi drugi so se živahno sklonili k njemu. Pavel se je nasmehnil v zadregi žafran pritrjevanja tovarišev ; obrnil se je tja, kjer je sedela mati in ji pokimal z glavo, kakor da bi jo vprašal:
— Ali ie prav ?
Z globokim, veselim vzdihom mu je odgovorila, vsa zalita od vročega vala ljubezni.
— I o je bilo sodišče 1 —je zašepetal Si* zov. — Kako jih je... a ?
Molče je pokimala z glavo, zadovoljna s tem, da je sin govoril tako smelo, raordi še zadovoljnejša s tem, da je končal. V glavi ji je nemirno razbijalo vprašanje :
— No ? Kaj pa sedaj ?
XXVI.
Kar je govoril sin, ji ni bilo novo, poznala je te misli, ali prvikrat ie tu, pred sodi ščem, začutila čudno privlačno silo njegove vere. Čudila se je Pavlovemu miru ; čakala je, da se bodo sodniki prerekali ž njim, da mu
straktno se ne more govoriti. Mislili smo s tem podati češkoslovanskim sodrugom psihološko možnost, da se ne pokore ukazu avstrijskih strank, temveč da slušaio svet internacionale. Zmotili smo se. Najhuiše kar se je zgodilo, je bilo to, kako je po kongresu češko-slovanska stranka ravnala z internacionalo in njenim sklepom Simptomičen je bil poizkus, da bi se ugled internacionale iu vseh njenih članov ponižal vpričo čeških delavcev. Nam gre vedno za to, da bi varovali ne le ugled svoje stranke, ampak tudi ugled tiste stranke in tistih sodrugov, s katerimi polemiziramo. Strogo smo se varovali zanašati med delavce nasprotia med nemškim proletariatom in proletariatom drugih narodov. Na drugi se je apeliralo na najprimitivnejše nacionalne instinkte. Posebno v Avstriii se moramo strogo ravnati vsake nacionalistične koncesije in vsake od uacionalizma izposojene agitacijske oblike.
O tem ni tieba govoriti, da se ne more voditi noben boj v enem obratu z dvema ali tremi različnimi organizacijami. Nesreča ni, da imajo Cehi veliko nacionalne občutljivosti am pak to, da premalo razumejo o strokovnem boju. Kdor misli, da se enotuost lahko skuje od slučaja do slučaja, nima prave predstave o modernem razvoju industrije Kratko po kopen-baškem kongresu je vodstvo češkoslovanske stranke v neki resoluciji to zadevo imenovalo nespametno. Potem je prišel napad na centralo bolniških blagajn, potem se je šiloma raztrgala rudarska zveza. Najdalje separatizem čakal z Dunajem, ker ie bil tukaj pričakovati najmočnejši odpor od češk h socialnih demo kratov samih. Največja uevarnost ie na Du-
bodo srdito odgovarjal naglašajoč svojo resnico. A sedaj je vstal Andrej, pogledal izpod čela na sodnike in izpregovoril :
— Gospodje zagovorniki. . .
— Pred vami je sodišče, in ne zagovorni-štvo I — je srdito in glasno pripomnil sodnik z bolnim obrazom Iz Andrejevega iziaza je mati videla, da se norčuje iz sodnikov : njegovi brki so se tresli, v očeh je sijala zvijačna mačia priliznjenost ki jo je dobro pozuala Krepko si je otrl glavo s svojo dolgo roko in vzdihnil.
— Kako? — je dejal in zmajal z glavo. — Mislim, da ni tako ; vi uiste sodniki, temveč zagovorniki . . .
— Prosim vas, da govorite k stvaii 1 — je suho pripomnil predsednik.
— K stvari ? Dobro I Tako daleč sem ie, do vam verujem da ste resničuo sodniki, ne-odvisui, pošteni ljudje . ..
— Sodišče ne potrebuje vaše karakteristike ...
— Ne potrebuje je ? ... Hm ... no, bom pa nadaljeval. . . ljudje, za katerih ni ne znancev ne prijateljev, prosti ljudje Tu atoiita pred vami dve stranki, in eua toži : Oropal me je in povezal 1 A druga odgovarja : Pravico imam ropati in povezovati, ker imam puško . . .
— Ali imate omeniti kaj k stvari ? — je vprašal starec s povišanim glasom. Roka se mu je tresla in prijetno je bilo materi videti, da se srdi. Ali Andrejevo obnašanje ji ni bilo po godu — ni se prilegalo sinovim besedam — resnega in strogega spora je hotela.
naju zanašati med nemške delavce misel: To je Ceh, ki noče biti s teboj v eni organizaciji! Ne prihaja mi na misel žugati z represalijami, kajti do^ti imam skrbi obvarovati delavce misli na represalije, zastrupljanja z nacionalizmom. Očitalo bi se nam lahko, da smo bili preveč popustljivi, da se nismo prej ostreje uprli separatizmu Moje mneuje je š* danes, da ni dobro, če zvedo nemški delavci preveč o vsakem ekscesu separatizma. Naša naloga ni bila vlivati olje v ogenj.
Mislili smo, da bo mogoče počakati na rešitev strokovnih sporov, ne da bi se bilo treba dotikati političnega polja. Storili amo, kar smo mogli, da bi se boj lokaliziral, dokler ni •'•eškoHlovan-tka stranka opustila uevtralnost in izjavila, da je separatizem strankarska dolžnost. Nato se je pričelo izključevauje čeških sodrugov, ki so bili strokovno centralistični. Sodrugi, ki 80 apelirali proti izključitvi, niso sploh dobili odgovora. To je treba vedeti, da se dobe olajševalni razlogi za sodruge, ki so pozneje ustanovili novo češko socialno demokratično stranko. Še danes je moje mnenje, da bi bilo kljub temu mogoče, da bi se bili centralistični sodrugi v češkoslovanski stranki uveljavili. Priznavam pa, da je bil ta korak razumliiv in opravičlnv Imeti moramo živ (bčutek za enotnost stranke; ali razumeti moramo tudi in pozdraviti dejstvo, da je med Češkimi sodrugi velik del, ki noče opustiti internacionalnega stališča. Razumem, da se če-škoslovanska stranka brani ustanovitve nove stranke. Ne vem, če je bilo pametno ustanoviti novo stranko ravno v volilni dobi. Gotovo je, da je dal ta nastop oficielui češkoslovanski
Malorus je molče pogledal na starca, potem je zmajal z glavo in dejal resnobno :
— K stvari ? . . Cernu pa bi govoril s vami k stvari ? Kar vam je bilo treba izvedeti vam je povedal tovariš Ostalo vam ras-lože, kedar bo čas, drugi ...
Starec je počasi vstal in izjavil:
— Vzamem vam besedo 1 Grigorij Sani ojlov.
Malorus je stisnil usta in se leno spustil na klop; poleg njega je vstal Samojlov:
— Dižavni pravinik je imenoval sodruge divjake, sovražnike kulture ...
— Govorite le o tem, kar se tiče vaše zadeve .. .
— To se je — tiče. .. Ničesar ni, kar se ne bi tikalo poštenih ljudi ... In prosim vas da me ne motite ... Vprašam vas — kaj pa je va*a kultura ?
— Tukaj uismo za dispntacije z vami! K stvari I — je dejal staree in pokazal zobe.
Andrejevo obnašanje je izpremeuilo sodnike Njegove besede, kakor da bi bile z njih nekaj, obrisale na sivih obrazih so se pokazale sive lise v očeh so gorele hladne, zelene iskre, Pavlove besede so jih razdražile, a s svojo silo so zadržavale razdraženost iu zbuiale izsiljeno spoštovauje ; Malorus je Btrgal to zatajevanje in razgalil to, kar je bilo pod njim. Šepetali so med seboj s čudnimi obrazi in ae začeli gibati neprimerno uagio.
_______________________ (Oaln.i
stranki povoda za nnjneverjetnejše napade na nas. Mi smo odsvetovali, ali to ni oviralo, da so nas kazali kot začetnike, centraliste pa kot orodje v naših rokah. Mi se bojujemo za enotnost stranke proti tej državi, pa nas prikazujejo kot zastopnike te države. Gotovo hočemo, da bi narodi te države živeli, ali o tem, kako naj žive, je pač razlika med nami in državo. Meščansko časopisje izrablja spor sebi v prid, material za to pa mu daje separatizem sam.
Ko so na češkem v treh nemških okrajih proti nemškim socialnodemokratičnim kandidatom postavili češke soc. dem. kandidate, smo vprašali zaradi tega v Pragi, pa smo dobili odgovor, da se je to zgodilo brez strankinega vpliva, ali da je kriva nemška strauka, ker — ni preprečila čeških politično separatističnih kandidatur na Moravskem.
Volilne številke niso pokazale pravega razmerja med češkoslovansko in češko stranko Centralisti so gotovo manjšina med Cehi. Ali volilni rezultati niso merilo. Ce je bilo oddanih 850.000 glasov za češkoslovanske kandidate, je to veselo znamenje socialnodemokratičnega napredka, ali ni dokaz, da se to sami strokovno separatistični ljudje.
V čudnem položaju smo, da moramo danes storiti važen sklep, ne da bi mogli to storiti sporazutano z onimi, ki so prizadeti. Kot nemški socialni demokratje potrebujemo živo nemško, pa tudi živo skupbo stranko To skupno stranko so pa že razglašali za mrtvo. Prepričan Sem, da živi tudi v Velikem deln češkega proletariata, četudi inorda nekoliko dremlje, če bo češkoslovaška stranka ovirala funkcioniranje skupne stranke, pride prejalistej v konflikt z lastnimi sodrujgi. Ali kaj moremo storiti mi', da pospešimo neizogibni proces? Malo moremo in to vedo separatisti. Zato se nam rogajo, ali s tem Be rogajo sami sebi. Bazdejati organizacijo ni težko. Ali zdi se mi vendar dvomljivo, če so res zadovoljni s svojimi avtonomnimi organizacijami. Če vprašajo za uspeh proletar ata, tedaj ne morejo biti zadovoljni.
To je žalostno ; ali mi potrebujemo sku-
fno stranko. Kako pa naj pridemo do nje ? redlogov imamo mnogo. Ali naj — kakor se pravi — izvajamo konsekvenoe ? Ali naj pretrgamo odnošaje s češkoslovansko stranko ? Ali naj stopimo pred internacionalo ? Nisem Še opazil, da bi se prišlo do združitve z iz ključevanjt-m. Ne sme se zamenjavati funkcija in interes stranke s funkcijo in intt-resom proletariata. Stranka je le iusjjjrumeut proletariata in razrednega boja. Naša*, naloga je, storiti vse mogoče za skupnost. Lahko obsojamo taktiko separatistov, ne moremo pa izključiti velikega dela češkega delavstva, ki sledi danes slabim posredovalcem. Separatizem je težka, ne pa neozdravljiva bolezen. Nemci nismo edini, ki razumemo potrebo internacionalizma, čehi so najbližji po svojem gospodarskem razvoju, da občutijo to potrebo z vso močjo. Nobenega povoda nimamo, da bi pretrgali nit, ki nam daje vsaj upanje za bodočnost
Toda v sedanjem položaju ne more ostati skupna stranka. Ustanovitev nove stranke je napravila novo težavo. Predlaga se skupen strankin zbor. To bi imelo zmisla, če bi bilo upanje, da se odstranijo nasprotja. Le da bi naglašali svoje stališče, ni treba skupnega zbora.
Predlagamo Vam drugi pot. Skupna stranka v Avstriji je tako živa, da ima po mojem prepričanju veliko bodočnost. Predlagamo, da se povabijo eksekutive vseh strank v treuotku, ko bo sporazum mogoč in da se z njimi obnovi skupna stranka. Delajmo praktično politiko v tem smislu, da ne sklenemo ničesar, kar ne moremo izvršiti. Mogoče nam je voditi boj proti separatizmu v strokovni organizaciji To nam je bolj mogoče kakor prej, ko je bilo še piičakovati, da pospeši naša objektivnost rešitev spora. Naša naloga je skrbeti, da ostane internacionalna zavest nemških delavcev živa. Bavno v tem času moramo svojo organizacijo čimbolj spopolniti in storiti moramo, kar je mogoče, da se skupna stranka zopet postavi na noge Tu bo treba največ potrpljenja ; sli poleg hrabrosti je potrpežljivost najboljša čed-nost socialnih demokratov^
Zahteve železničarjev v parlamentu.
Vlada je predložila parlamentu začetkom oktobrskega zasedanja tnačrt za zboljšanje dohodkov železničarjev. Ta predloga pa daleko ni odgovarjala najnujnejšim zahtevam železničarskih kategorij Soc. demokratični klub je vložil po sodr. Tomschiku v zbornici v Soglasju z železničarsko soc. dem. organizacijo šestšvljen predlog, ki obsega zahteve vseh železničarskih kategorij. Tudi poslanci drugih strank so stavili razne predloge. Vse te predloge je zbornica oukazala posebnemu odseka, ki se je že v več sejah ž ‘njimi bavil. Vlada je izjavila po svojih zastopnikih v odseku, da segajo zahteve železniških aslužbenoev predaleč in da jim ne more ugoditi. Ker so pa stranke Btavile v odseku prav različne predloge, je bila nevarnost, nele da ne prodre Tomschikov pred-
log, temveč, da nobeden izmed predlogov ne bo dobil večine in da ostane cela pomožna akcija brez vspeba. Izvedba Tomschikovega predloga, ki meri na zboljšanje položaja železničarjev, bi stala 68 milionov kron. Da se pa doseže za železničarje vsaj to, kar je v danem položaju mogoče in najbolj nujno so sklenili vsi člani odseka umakniti svoje različne predloge in je nato odsek soglasno sklenil predlagati, da parlament sklene izvesti nasljednje poboljške železniškim uslužbencem :
A. Za uradnike:
1. Zvišanje stanarine: Stanarina ima znašati: za azistente 1000 K, za pristave 1300 K, za revidente 1500 K, za viš. revi-deute 1700 K, za inšpektorje 1900 K, za viš. inšpektorje 2000 K. Letna potrebščina 3,800 000 K.
1. Ureditev nedostatkov: letna potrebščina 800,000 K.
B. Za poduradnike in uslužbence.
1 Zvišanje stanarine za 26o/°. Letna potrebščina 7 500.000 K.
2. a) Olprava plačilne stopnje 1300 K in zvišanje končne plače na 3000 K za pod uradnike.
b) Individuelna imenovanja delovnih mojstrov iu obratnih delavnic, strojnih, prožnih, stavbnih, signalnih, postajnih in skladiščnih mojstrov in oficiantov po doseženi plačilni stopnji 1600 K za uradnike s pridržkom v poprejšnjih napredovalnih rokih. Letua potrebščina točk a) in b) 500 000 kron.
c) Zvišanje krajevnorazrednih doklad za oficiantinje in dnevne plače manipulantinj po vladnem načrtu. Potrebščina 66.171 K.
d) Določitev dveletnega napredovalnega roka za vse sluge do končne plače iu zvišanje končne plače uslužbencem na 2000 K. Potrebščina 1,050.000 K.
3. Ublažitev nedostatkov po regulaciji prizadetim pčduradnikom in uslužbencem Letna potrebščina 4 milione kron.
4 Nočna službena doklada za čuvaje in njih nadomeščajoče delavce (1 K za nočno službo). Potrebšina 3,100.000 K.
5. Doklada za premikače 24 kron na mesec Letna potrebščina 3,100.000 K.
G. Za delavce:
1. Zvišanje plače za 20 odstotkov od 4 kron in 15 odstotkov nad 4 K. Letna potrebščina 10 milionov K.
2. Mezdna avtomatika. Potrebščina na 3 milione K.
3 Delavski red. Letna potrebščina 1 milimi 600 000 K.
4. Zboljšanje stabilizacije delavcev bo stalo 2 miliona kron.
Izvršitev vseh teh poboljškov bo vpijalo 38.010.171 K. Izvedba predloga sodr. Tom-schika bi pa veljala državo 69 milionov kron, ker pa niso zastopniki drugih strank kazali volje glasovati za Tomschikov predlog, je so-drug Tom-ichik sicer svoj predlog zapostavil in se pridružil gorenjemu predlogu, ki je bil nato kakor omenjeno v odseku soglasno sprejet in bo sedaj predložen parlamentu. O razpravi bomo poročali.
Zbor nemške socialne demokracije.
Inomost, 1. novembra.
Kakor je bilo pričakovati, izpolnjuje vso današnjo sejo debata o včerajšnjem Adlerje-vem poročilu in o resoluciji, ki jo je predložil. Število govornikov je tako veliko, da se bo razprava najbrže še jutri nadaljevala. Težavni in kočljivi problem provzrokuje, kakor je samo obsebi umevno, da se izražajo najraznovrst-nejša in v marsičem drugo drugemu nasprotujoča muenia; kljub temu se vodi debata, ki se zelo zanimivo razvija, ves čas v najdostoj-nejših oblikah in stoji vsled notranje resnobe in stvarnosti na izredno visoki stopnji. Najznačilnejši moment je ta, da se ponavlja skoraj v vseh govorih temeljna misel: Boj proti strokovnemu separatizmu se mora nadaljevati z vso odločnostjo, ker izpodjeda separatizem bojno moč delavstva in zavaja svoje pristaše čimdaljebolj na strankarska pota ; v politični stranki morajo ostati odprta vsa pota, po katerih je upati, da se pride do tistega zbliža-nja, ki je neizogibno nele v interesu nemškega proletariata, temveč delavstva vseh narodov v Avstriji. Novo ustanovljena češka socialno demokratična stranka se mora priznati, ker bi bilo absurdno odreči priznanje stranki, ki najodločneje varuje načela internacionalnega socializma ; s staro češkoslovansko stranko je treba ohraniti toliko stikov, kolikor je mogoče, ker je kljub zmotam posameznikov stranka raz redno zavednega češkega proletariata in ker je treba skušati, da 6e odpravijo zmote, ne pa, da še pahnejo množice na pot, po kateri je povratek za dolgo dobo nemogoč.
Namen tega poročila in kritika. O zbora in njegovih pojavih se bo v „Zarji“ še govorilo, ker je ta točka za vso socialno demo-
kracijo v Avstriji skoro enako važna, v posameznostih še važnejša kakor za nemške so-druge. O problemu, s katerim se danes bavi nemški zbor, bodo morale govoriti vse socialno domokratične stranke v Avstriji, tudi jugoslovanska iu mogoče je, da dobi ravno naša priliko za predlogo praktičnega pomena v skupnem interesu.
Naravno je, da se je v današnji debati izreklo to in ono, s čimer ne soglašamo. To so taki momenti, s katerimi tudi večina nemškega zbora ne soglaša, kakor se more opažati pred glasovanjem, pri katerem bo po sedaj vidnem razpoloženju skoro gotovo sprejeta Adlerjeva resolucija z nekaterimi izpremem-bami, ki pa bržčas ne bodo načelnega pomena, Besolucija izreka n. pr. nekoliko indirektne graje centralistični češki stranki ; to bo zbor najbrže odstranil iz nje.
Izmed govornikov, ki so se danes oglasili, so zbudili največ pozornosti brnski sodr. Niessner, profesor Ludo Hartmanu, Domes, Heuber, dr. Bauer, Leuthner, Austerlitz in Seliger.
Kdor je pričakoval vehementno udrihanje po separatistih, je doživel razočaranje. Kljub temu, da so se pogubne posledice separatizma naglašale, je bil ton skoraj vseh govorov zelo koucilianten in skoraj vsi govorniki so se trudili, da bi po tej ali oni poti prodrli do pravega vira, do temeljnih vzrokov vseh onih pojavov, ki stvarjajo separatizem in ki so z njim v zvezi. V tem oziru je bil posebno zanimiv govor sodruga Hueberja, ki je v separatističnih krogih razkričan kot nekakšen ortodoksen za-grizenec iu pokončevalec krivovercev. Sodrug Hueber se je intenzivno trudil, da bi našel tudi psihologične razloge separatizma in je iz razil mnenje, da je neizogibno potrebno iz-po'niti tisti okvir, ki ga daje brnski narodnostni program. Bauer je podpiral resolucijo z jako markantnimi argumenti in s strogo logiko. Jako duhovit je bil Leutbnerjev govor, ali po svojih predpostavkah zgrešen. Austerlitz mu je zoperstavil enako duhovito, ali na mnogo konkretnejši podlagi zgrajeno polemiko. Proti njegovi argumentaciji se je postavil tudi Wi-narsky.
* *
*
Kakor smo že javili, sta včeraj pozdravila zbor sodrug Juraj Demetrovič v imenu hrvaške in Ignac Daszynski v imenu poljske stranke.
Sodrug Demetrovič
je dejal:
Prinašam Vara pozdrave naše stranke s Hrvaškega iu iz Slavonije. Hrvaškosrbski socialni demokrati Vas smatrajo za svoje učitelje v socialno demokratičnem delu. čutimo sa celo kot del delavskega gibanja v Avstriji. Vendar moramo misliti z nekim nemirom na razmere v avstrijski socialni demokraciji zaradi krize, ki jo imenujejo krizo internacionalizma. Ali to je gotovo napačno, kajti kriza mednarodnosti je nemogoča. Internacionalizem je kardinalno načelo, je opora delavskega gibanja vsega sveta. Zdi se mi, da je sedanja kriza prava avstrijska kriza, kriza Avstrije. Problem avstrijske države je prišel v momentu demokratiziranje v novo fazo, in to, kar se zdaj godi, je prehodna bolezen, akutna bolezen nezmisel-nega dualizma.
Tendenca vladanja na Avstro Ogrskem je odtočno fevdalno centralistična. Narodi pa ho čejo biti svobodni in se svobodno razvijati. Z demokratiziranjem se je povečal tudi nagon po svobodi in napredku. A namesto tesnejše združitve, da bi se vršil boj proti reakcionarnim silam z vsemi močmi, se začasno javlja ločitev.
To sem moral reči, da moram skicirati učinek in pomen sedanje krize v avstrijski socialni demokraciji za nas Jugoslovane.
Avstro Ogrska je zapadla maniji imperializma, srbsko hrvaški narod pa plačuje račun. Mi stojimo pod infamnim kolonialnim gospod-stvom, pa nimamo možnosti, da bi sami do-bojevali boj do zmage. Posledice imperialistične zatiralne politike se javljajo v poizkušanih atentatih v Sarajevu proti Varešaninu, na Dunaju od Njeguša iz Dalmacije.
To je narodni boj, ki smo ga hoteli voditi kot del proletarskega razrednega boja. Ali narodni boj absbira danes vse sile. V tem važnem trenotku je treba zediniti vse proletarske sile. V tem važnem trenotku je treba zediniti vse proletarske sile. Kajti gorje, če postanejo gospodujoče klike Še močnejše 1 Kolonialna politika jih povede še dalje na Balkanu, to pa pomeni uničevalen boj za srbsko hrvaški narod, ki je že danes ogrožen v svojem obstanku ; obenem pk nastane tedaj nevarnost za vse avstro-ogrske narode in celo mednarodna vojna nevarnost.
Ne razdruževanje, temveč čim tesnejša združitev vseh avstroogrskih socialnih demokratov — to je življenska potreba za nas Jugoslovane, da tudi za vso socialno demokracijo te države, celo najvažnejše vprašanje za svobodo in napredek vseh narodov avstroogrskih.
Mi na jugu čutimo na lastnem telesu 6ja-čanje reakcije in vso reakcionarno silo duali-stične monarhije. Preganjanje in absolutistične monarhije. Preganjanje in absolutistično zatiranje je pri nas itak že vsakdanja reč. Ali od
dne do dne postaja hujše. Približujemo se izredno kritični dobi in zdi se mi, da je tako na Avstro Ogrskem sploh. To je druga stran avstroogrskega imperializma. V taki dobi bi bil zločin nubijati sile proletariata, ki je edini branitelj narodue in socialne svobode. Hrvaška socialna demokracija želi, da bi se čimprej zbrali avstroogrski socialisti, internacionalno združeni iu močni v enoti. (Živahno odobravanje.)
NOVICE.
* Umor pri Hodoninu. O morilcu To manu poročajo zanimive posameznosti. Toman je bil naročnik mnogo detektivnih romanov io jih je pridno prebiral. Pred kratkim je Tomanu požar napravil mnogo škode. Sumili so, da je Toman sam zanetil požar, ker je bil visoko zavarovan. Naperili so proti njemu kazensko preiskavo, ki pa so jo ustavili, ker mu niso mogli do živega. Nato je zavarovalnica izplačala Tomanu 55 000 kron zavarovalnine. Ljudstvo pa je še vedno mnenja, da je Toman sam zažgal. Pri preiskovalnem sodniku v Brnu se je zglasil Tomanov šofer Švabenski in izpovedal, da ima Toman njegov krstni list. Poizvedovanja se pridno nadaljujejo. Sumijo, da Toman ni izvršil umora sam, ampak je imel pomočnike.
* Morilec Toman — aretiran. V sredo je vstopil v Rosicah neki tujec v vlak, ki se je vedel skrajno nervozno in nemirno, tako da so postali vsi potuiki v vlaku na njega pozorni. Opazovali so ga do Brna, kjer je skočil še med vožnjo z vlaka in hotel pobegniti skozi stranska vrata. Vrata pa so bila zaklenjena in tujec se je moral vrniti na peron, kjer mu je stopil nasproti redar. V tem trenotku je tujec skočil čez ograjo, ki deli na bruskem kolodvoru tir od tira in zbežal do tretjega tira, redar za njim z revolverjem v roki. Šele na tretjem tiru se je posrečilo redarju tujca prijeti. Pri njem so našli brovning, 50 patron in dva bodalom podobna noža ter samo 25 vin. Pripeljali so ga zvezanega na stražnico, kjer je izpovedal, da je Ladislav Toman in da je hotel v Uhersko Hradištč, da se tam javi sodišču in dokaže svoj alibi. Umor pri Hodo-je bil izvršen 22. m. m. iu Toman je izpovedal. da se je 21. m. m peljal v Lvov, kjer je ostal pet dni. Dokazali pa so mu, da se je šele 23. dopoldne odpeljal v Lvov. Aretirali so tudi več njegovih sorodnikov. Sedaj je zaprtih 11 oseb. Sodišče je dognalo, da se je Toman držal v noči od 22. na 23. m. ra., v kateri noči je bil umor izvršen v bližini Hodonina.
* Ljudsko štetje ▼ Srbiji. Statistični urad v Belgradu objavlja podatke ljudskega štetja v Srbiji, ki je bilo 81. decembra lanskega leta. Srbija šteje 2,922.058 oseb. za 197.199 več kakor v letu 1905. Konj so našteli 152.617 (21.746 manj kakor v letu 1905), goved 965.208 (— 4585), prešičev 863 544 (— 44.564), ovac 3,808.815 (+ 648.649), koz 927.427 (+ 107.264) in 6,721.950 (-j- 1,698.988) glav perutnine.
* Boparjl v davčnem urada. V za-hodno-gališkem mestecu Tryszka sta se vračala sodnik in načelnik davčnega urada ponoči domov. Tu opazita v davčnem uradu luč. Naglo gresta bliže, nenadno pa poskače z oken več roparjev, ki so oddali strele iz revolverjev in zbežali v noč. Streli niso nikogar zadeli. V davčnem uradu so bili roparji blagajno že prevrnili in jo poskusili navrtati, česar pa niso mogli dokončati. V blagajni je bilo 30 000 K.
* Velika železniška nezgoda v Ameriki. V Rocksroverju v državi Wyoming je z vso silo zadel ekspresni vlak ob prazni tovorni vlak. Ker je oster ovinek zastiral pogled, je strojevodja ekspresnega vlaka skušal ustaviti vlak šele tedaj, ko se je nezgoda že zgodila. Mrtvih je 20 oseb, 30 težko ranjenih, mnogo voz je popolnoma razbitih.
* Zastrupljeni vojaki. V Marseillu je obolelo 84 vojakov pehotnega polka na znških zastrupljenja, ker so jim dali jesti pokvarjene konserve. V bolnico so prenesli 13 vojakov, ki so zelo resno bolni. Kljub zdraviliški oskrbi se njih stanje ni prav nič zboljšalo.
* Krvav boj v jetnlfinlel. V borisov-ski jetnišnici je hotelo uiti več jetnikov. Umorili so ječarja, ukradli ključe in revolverje ter oprostili še 105 kaznjencev. Jetniška straža jih je obkolila, nakar so pričeli kaznjenci streljati. Nato je streljala tudi straža, ustrelila dva jetnika, pet pa ranila. Mrtev je tudi policijski častnik.
* Število brezžičnih brzojavk na Angleškem. Brezžično brzojavljenje se na Angleškem vedno bolj razširja. Do 1. oktobra 1911 se je oddalo od angleške obali na ladje 5640 brezžičnih brzojavk, z ladij na suho zemljo pa 34.161 brzojavk, skoro 9000 več kakor v prejšnjem letu. Vsega skup se je dalo dovoljenje za brezžično brzojavljenje 107 postajam. Taka postaja se je ustanovila tudi na Spitzbergih.
* Dvanajst otrok je zgorelo. V Strze-laou na ruskem Poljskem se je dogodila strahovita nesreča. Navsezgodaj je pričelo v vasi goreti, ko so bili vsi odrasli ljudje v gozdu, kjer so nabirali dračje. V vasi so bili samo
otroci in starčki. Zgorelo je dvanajst otrok, ki se niso mogli rešiti iz gorečih hiš.
Ljubljana in Kranjsko.
— Klerikalnega boja zopei* ljubljansko občinsko avtonomijo zadnji akt. „S1. Narod" poroča, da se bo upravno sodišče na Dunaju pečalo s klerikalnim rekurzom zoper ljubljanske občiuske volitve v tajni seji dne 13. t. m., in zadnja razprava pa bo najbrž 29. t. m. Ce bo klerikalni rekurz zavrnjen, se postavi vladni komisar še tekom decembra z magistrata.
— Nezmerna sirorost vojaškega zdravnika. K žalostnemu poboju v Spodnji Šiški, ko je vojak sredi ceste znbodel svojega tovariša, nam očividci poročajo še o nezmerni sirovosti, ki jo je zagrešil polkovni zdravnik dr. Slavik. Ob truplu nesrečne žrtve se Je z brutalnim cinizmom vpričo ljudi Izrazil, „da ul škoda take s “ Mi g.
dr. Slavika ne poznamo in ne vemo, če so zamrla in otrpnila v njem vsa človeška čuvstva, če je izgubil ves rešpekt pred smrtjo. Ampak nič neskromna ni zahteva, da vsakdo, ki sam sebe ne prišteva k domobranskega ministra Georgija sodrgi, ob smrtni tragediji, ki pretrese slednjemu živemu človeku srce in mozeg, ukroti svojo razbrzdano posirovelost in ne žali še neohlajeue žrtve in od tragike prevzetih ljudi.
— Moščauska podružnica Spl. del zveze »Vzajemnost" vabi člane k sestanku, ki bo v petek zvečer ob 8. pri Podobniku. Pridite vsi na sestanek.
— Občni 'zbor »Akademije" je danes v petek, 3. t m. ob 8. zvečer v gostilni »Pri novem svetu“ (»Prešernova soba").
— Z Gline. V »Slovencu" od minule sobote neki dopisun poroča o neki godbi, ki da je taka in taka. Godbeniki, ki nas hoče s tem ogrditi, proglašamo dopisuna za lažnjivca in obrekovalca. Neresnica je, kar »Slovenec" o grodbi piše. Vodju viških klerikalcev, g. patru Lampi pa priporočamo, naj pomete drugie, kjer je več smeti nego pri nas. O pepelničnih razgrajačih bo lahko temeljito pisal. Mislimo tudi, da pater Čampa še ni pozabil, ko je imel h pepelničnimi razgrajači opravka pri sodniji. Sicer pa naj »Slovenčev" dopisun pogleda v svoj »Katoliški dom", kjer bo našel polno prilike izvežbati svoje pisateljsko pero, Če bo hotel pisati o tuljenju in razgrajanju do pozne noči. — Več še pride, Če bo potreba. Svetu jemo pa gg. iz farovža, naj raje bodejo tiho, ker z maslom na glavi ni varno hoditi na aolnce. — Prizadeti.
— Železniški nezgodi. Pri Domžalah je zadel osebni vlak pri železniški zavori ob voz s pšenico, ki se mu ni mogel pravočasno umakniti. Vlekel ga je več metrov za sabo. Konji se niso poškodovali, pač pa znaša škoda na blagu več tisoč kron. — V Postojni se je na spodnjem delu telesa poškodoval zavirač Alojz Anžur iz Sela pri Ljubljani pri prekla danju 20 kilogramov težkega zaboja.
— Vlom. V sredo popoldne je na Sv Petra cesti med odsotnostjo hišnih prebivalcev vlomil tat v neko stanovanje in ukradel za 130 K obleke. Po storilcu kakor tudi po ukradeni obleki je policija takoj uvedla poizvedbe, katere pa še dosedaj niso imele zaželjenega uspeha.
— „ZarJa“ na Jesenicah. Lepo se širi delavski dnevnik »Zarja" v jeseniški občini. Vsak ga hvali, in vsak teden se dobe novi naročniki. Tako tudi mora biti. Vendar se nam zdi, da bi se lahko dosedanje število naročnikov Še pomnožilo tako, da bi ne bilo na Jesenicah, na Savi in na Javorniku delavskega stanovanja, kjer ne bi bila »Zarja" stalno na mizi. Sodrugi 1 Agitirajmo, pridobivajmo novih naročnikov za našo »Zarjo".
— Žensko trnplo našel. Ludvik Sluga, mizar na Dovjem, je šel dne 29. oktobra t. 1. med 7. in 8. zjutraj po državni cesti v Hrušico. V Belopolju poleg Hrušice je zapazil v grapi truplo ženske, ki je bilo brez obleke; to je takoj naznanil bližnjemu čuvaju železniške proge, kjer se nahaja tudi telefon. Identiteta ponesrečene se je takoj dognala, ksjti spoznali so v mrtvi osebi slaboumno Ano Lukman, ro-le.uok,.T ^učjivasi pri Trbiža in pristojno v Ljubljano. Zapustila je dotični dan zjutraj neopaženo v sami srajci svoje stanovanje in je bežala proti Dovjem, kjer se je vsled slabosti zgrudila in umrla.
Štzgersko.
— Hrastnik. Filiala konzumnega društva rudarjev pri postaji za DernovŠkoVo gostilno že Čilo deluje. Okrog 100 odjemalcev jo poseča, in oba uslužbenca imata že dovolj dela. da postrežeta vsem kupovalcem. »Konzumno društvo" rudarjev je z otvoritvijo te prodajalne prav zelo ustreglo vsem konzumentom. — Le tako naprej; v sedanji draginji skupaj konzumentjel Na delo!
— Iz Trbovelj. Podati hočemo našim čitateljem malo sliko, iz katere bodo razvidi li krščansko ljubezen naših klerikalcev. V Trbovljah pripravlja neka stara ženica, občinska uboga, po naročilu strank grobove na poko-
pališču in si na ta način prisluži nekaj borih vinarjev, s katerimi se revica pr°življa. Do tukaj bi bilo vse v redu. V Trbovljah pa imamo, kakor se samoposebi razume, tudi organista, ki je obenem grobokop, Lužar se piše. Pravijo, da je njegovo orglanje precej grobarsko, no pa nič ne de, kdor noče, da bi ga trgalo po ušesih, temu ni treba, da ga hodi poslušat. Dasi si je naš ljubi Lužar sezidal najlepšo vilo v Trbovljah, vendar pa ubogi ženi ne privošči teh par krajcarjev Dne 28. oktobra 1.1. je poskibel Lužar za to, da se je nudil gledalcem prizor za bogove : med kopanjem nekega groba „ga“ je iz precejšne steklenice po kratkih presledkih precej „ruk-nil", tako da je bil prav po domače »okajen". Naenkrat zagleda občinsko ubogo, ko popravlja neki grob, v svoji »sveti jezi" pokonci in po njej. Iztrgal ji je motiko iz rok in jo je hotel zapoditi s pokopališča, kričal je nad njo : »Beži baba, tu ne boš nič grobov popravljala! Beži!" Med tem se je prikazala kakor angel varuh Lužarjeva »boljša polovica" na pokopališču. Zavzela se je seveda z vso silo za svojega možička s tem, da mu je pričela prav krepko sekundirati. Med tem pa se Lužar zakadi z vso silo v svojo konkurentko, a bil je tako nadelan, da je kakor žoga odletel nažaj, pri tem podrl lesen križ z bogom vred, sam pa je telebnil kakor je bil dolg in širok, na tla. Med tem ko je ženica odhajala s pokopališča, jo je na tleh se valjajoči posestnik 30 do 40 tisoč kron vredne hiše, organist in grobar prav po klerikalno na posvečenem prostoru preklinjal.
— Iz Zidanega mosta. Za železničarje v Zidanemmostu je zelo pereče stanovanjsko vprašanje. Južna železnica je z denarjem provizijskega sklada letos sezidala dvoje hiš s 26 stanovanji, ki pa imajo vso to veliko napako, da so silno predraga, in nam ne pomagajo prav nič 1 Na več zborovanjih smo združeni delavci, poduradniki in uradniki, protestirali proti takemu načinu »zboljševanja naših razmer". Kaj bomo dosegli, bomo poročali v »Zarjo". Škandal pa je, to povdarjamo, kako se postopa z nami v tej strašni draginji 1
— Iz vlaka Je skočil. Poročali smo, da je neki potnik pri Zidanem mostu pahnil v prppiru zaradi doplačila sprevodnika Josipa Leskovca iz vlaka. Vest ni bila točna in se je ves dogodek takole zgodil: Stavbni delavec Leskovac se je v pondeljek z brzovlakom vozil domov. Ko je zahteval sprevodnik od Leskovca, ki je bil zelo pijan, doplačilo, je skočil ta iz vlaka, da bi mu ne bilo treba doplačati. Na srečo se ni težko poškodoval in so ga s prihodnjim vlakom odpeljali v celjsko bolnico. Sprevodnika seveda ne zadene nikaka krivda.
Uradni dnevi štajerskih okrajnih glavarstev v novembru bodo: 2. v Slov. Bistrici, pol. okraj Maribor, in v Rogatcu, pol. okraj Piuj; 7. v Št. Lovrencu, pol. okraj Maribor; 8. v Gornji Radgoni, pol. okraj Ljutomer, v Ormožu, pol. okraj Ptuj, v Mu-reku, pol. okraj Radgona, v Kozju, politični okraj Brežice, v Marenbergu, politični okraj Slovenjgradec; 9. v Št. Lenartu, pol. okraj Maribor, v Ljubnem, pol. okraj Mozirje; 14. v Šmarju, pol. okraj Celje; 15. v Sevnici, pol. okraj Brežice, v Šoštanju in Velenju, pol. okraj Slovenjgradec; 30. v Trbovljah, pol. okraj Celje.
— Zaradi krlde je obsodilo mariborsko okrožno sodišče 31 letnega gostilničarja, peka in branjevca na Pragarskem Ed. Mayer-ja na teden dni zapora.
— Štirileten deček utonil. Iz Slovenjema gradca poročajo: Štiriletni sin zakonskih Verbovnik v Št. Gettrudu je bil pasel s sestro Marijo in posestnikovo hčerjo Marijo Cehner krave. V mraku sta odgnali deklici krave domov, dečka pa pustili samega na pašniku. Ko je prišel zvečer dečkov oče domov, je vprašal po dečku. Ker ga ni bilo doma, ga je šel takoj iskat. Našel ga je mrtvega v potoku; deček je ležal na trebuhu. Najbrže je padel z brvi, ki nima držaja, v potok in utonil.
— Umor v Ljutomeru. Dne 23 okt. so našli v Lj‘utomeru na cesti blizu njegovega stanovanja bivšega Šolskega sluga Matijo Bergerja mrtvega. Izvedenci so dognali, da je morilec Bergerja dvakrat zabodel z ostrim orožjem, tri poškodbe mu je prizadejal s topim predmetom, črepinjo pa mu je popolnoma razbil. Berger je stanoval pri zakonskih Zweck. Sprva so se stanovalci dobro razumeli, meseca septembra pa se je Berger sprl s Zweckovo in se je z njo celo tožaril. Dne 22. oktobra je Berger v pijanosti zmerjal Zweckovo in ji očital zakonolomstvo. Od tedaj pa do umora ni nobene sledi za Bergerjem. Dne 25. oktobra so izvršili pri Zweckovi in pri mizarskem mojstru Ivanu Semeniču v Kamni gori pri Ljutomeru hišno preiskavo, nakar so obadva prijeli.
Goriško.
— Iz Vrtojbe. Dne 28. oktobra je umrl po kratki mučni bolezni sodrug Franc Gorkič, star 87 let; bil je prvi blagijnik tukajšnjega političnega odbora, po poklicu mizar, do svoje prerane smrti zvest sodrug. Zapušča ubogo ženo s šestimi nedoraslimi otroci. Sodrugi so
zbrali namesto venca 18 K 60 vin. za zapuščeno rodbino. Budi mu zemljica lahka 1
Trst.
— Pevski odsek društva „LJudskl oder“ vabi vse sodruge, ki imajo veselje do petja, da pristopijo kot člaui. Bedne pevske vaje so vsak Četrtek in soboto ob pol 9. zvečer. člani, oziroma pevci se sprejemajo pri vsaki pevski vaji. Sodrugi! Podpirajte naš edini pevski zbor v Trstu s tem, da s svojim pristopom ojačite njegove glasovne moči. Cim močneji bo naš pevski zbor, tem več bo mogel nuditi našim sodrugom.
Umetnost in književnost.
— Umetniška razstava v paviljonu B. Jakopiča se otvori v nedeljo 5. novembra ob
5.	popoldne.
— Slovensko akademično društvo „IHrlja“ v Pragi si je izvolilo na zadnjem občnem zboru sledeči odbor: Predsednik: iur. Vane Badej; podpredsednik:	pharm.
Hugo Možina; tajnik: pharm. F e d o r Gradišnik; blagajnik podpornega fonda: iur. Fran Bračič; blagajnik: pharm. Josip Ančik; knjižničar: iur. Fran Jarc; gospodar:	pharm. Dragotin
O s t a n : arhivar: med. Zvonko Janežič; revizorja: iur. Anton Kosi in iur. Juro Kor e n t.
— Pevski zbor slovenskih akademikov v Pragi je kakor vsako leto, tako tudi letos zapel na praških pokopališčih dne 1. novembra tamkaj pokopanim Slovencem nagrob-nice.
Gospodarski pregled.
** Draginja narašča. Ne samo cuker, ampak tudi kava se draži! Kilogram sladkorja stane 1*08—1*12! Kava pa se prav tako neprestano draži. Od 7. oktobra do danes se je na tržaški borzi nekolikrat podražila, n. pr. 7. oktobra za 2 K, 10. za 5 K, 11. za 2 K, 12. za 5 K 50 vin. 14. za 8 K 50 vin. Vzporedno s surovo kavo draži se tudi žgana.
** Y znamenja draginje. Dne 28. t. m. je imela praška industrijska družba glavni zbor. Zbor je odobril predloge upravnega sveta. Čistega dobička ima družba 12,845.812 kron; družba bo dala svojim delničarjem petodstotno in vrhu tega še posebno 27 odstotno dividendo. Koliko potu so prelili in koliko izkori ščauja so pretrpeli delavci te družbe, preden so ustvarili družbi to ogromno bogastvo.
Draginja.
(Piše dr. H. Tuma.)
(Dalje.)
Ako smo konstatirali splošno stopnjevanje cene živil vsled nesorazmerja med industrial-nimi in poljedelskimi delavci, moramo pa tudi konstatirati, da so se razmere med poljedelci samimi silno premenile. Pred 100 leti je bil poljedelec tlačan in je živel pastirsko in patri-arhalično življenje. Danes se je poljedelec vsled splošne šolske in vojaške dolžnosti emancipiral od duhovščine in gosposke in zahteva tudi zase višji obraz življenja, boljšo človeško hrano, mestno obleko in odlastek pri delu in zabavo. Konzumcija je torej narasla med poljedelci samimi. V Avstriji imamo samostojnih posestnikov 2,132.000, ki nimajo 5 ha zemlje, to je malih kmetov, od katerih polovica komaj živi na lastnem, druga polovica mora pa hoditi tudi na dnino. Produkcija živil le-teh ne prihaja v poštev, med konzumente spadajo. Srednjih kmetov od 5—20 ha je 618.000, velikih kmetov od 20—100 ha 89.000 in velikih posestnikov nad 100 ha 11.466. Imamo torej v Avstriji okroglo 100.000 posestnikov, ki producirajo živila v večji meri za trg, in to ob prebivalstvu 28,000 000. Francoska je štela leta 1882. 38*2 odst. malih posestnikov do
1 ha, ki so torej morali hoditi na dnino, do
10 ha jih je bilo 46V* odst., torej posestnikov, ki sami konzumirajo, kar pridelajo, 12 8 odst. je bilo srednjih kmetov do 100 ha in
2 Va odst. velikih posestnikov. Vseh malih posestnikov je bilo 2,685.000, ako štejemo družino za Francosko le na 4 glave, dobimo okoli
11 milionov posestnikov konzumentov. Na Ogrskem ima od 619 milionov juter plemstvo v posesti 217, Židje 131 milionov juter. Poleg tega pride še kot veliki posestnik država in veliko duhovstvo, tako da se Šteje od okroglih 20 milionov prebivalstva 60 odst., to je
12 milionov kmečkih konzumentov. Bes je, da kmečki konzument na Ogrskem predstavlja človeka z najnižjimi životnimi potrebami in je konzum neverjetno minimalen. Zato mora tolikokrat alkohol tolažiti stremljenje po pre-membi življenja 1!
V zapadni Evropi mali posestnik napreduje kvantitativno in kvalitativno, t. j. mala posestva se množe in dajejo razmerno tudi več dohodka nego velika. Prof. Laur nam je dal iritferesanten pregled rentabilitete posestev v Švici. Mali posestnik od 3 do 5 haktarov
ima dohodka od haktara obdelane zemlje 619 frankov na leto, mali srednji kmet od 5 do 10 haktarov 527 frankov, srednji kmet od 10 do 15 haktarov 432 frankov, večji srednji kmet od 15—80 hektarov 414 frank, veliki kmet od 30 do 70 haktarov 355 frankov. Kakor je pri delavcu višja mezda dvignila življenjsko mero, tako je tudi zvišana rentabiliteta malega posestnika dvignila njegove potrebe. Napredujoče organizirano delavstvo na Nemškem, na Francoskem in pri nas v Avstriji je potegnilo tudi malega posestnika za seboj. Zaraditegaje kon* sum povsod, kjer narašča industrialno delavstvo iu se višajo njegove mezde ter kjer narašča rentabiliteta malega posestva, zrastel naglo kvišku tako da produkcija živil ni mogla zadoščati. Še bolj je moralo postati občutno to nesorazmerje v državi, ki ni imela smisla za realno gospodarsko življenje. Kjer ni imela pogleda na gibanje prebivalstva in blaga, tam je morala draginja nastopiti naenkrat ter akutno na plan, posebno če je, kakor v Avstriji, v odločilnem trenutku ne le zamudila pomoč, ampak potom izgrešenih pogodb celo pospešila zlo.
Leto 1906 in 1907 smemo v Avstriji imenovati kritično leto. Takrat se je pripravljala pogodba z Ogrsko in sosednjimi državami. (Takrat sem se pečal z gospodarskimi odnošaji v Avstriji. Postalo je bilo aktuelno vprašanje pogodbe med Avstrijo in Ogrsko. Spisal sem malo brošurico z zahtevkom po gospodarski združitvi Avstro-Ogrske. To brošurico sem razposlal vsem državnim poslancem in karakteristično je za naše slovenske državnozborske poslance, ki so komentirali brošuro svojim kolegom tako, da jo je spisal razžaljen zanemarjen kandidat. Tako otročje se je mislilo med zastopniki ljudstva takrat, ko je šlo za ključ gospodarskega vprašanja !) (Dalje.)
Kupujte „Zarjo“
izvod samo 6 vinarjev.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Italijani obkoljeni.
B e r o 1 i n , 8. novembra. Tripolis je kroginkrog obkoljen od turških in arabskih čet Italijani tabore pred Tripolisom v loku, ne da bi se ganili in se omejujejo samo na odbijanje sovražnih napadov. Italijani nameravajo v svojo obrambo uničiti vse palme in oljke. Ako bi se to zgodilo, bi bilo blagostanje Tripolitanije uničeno za mnogo desetletij.
Izkrcavanje Italijanov.
London, 3. novembra. Italijanske bojne ladje so bombardirale Tripolis. V teku zadnjih dveh dni se je izkrcalo šest italijanskih bataljonov in več rezervnih čet. Včeraj so prišli Turki z belo zastavo k Italijanom in zahtevali, naj se Italijani udajo.
Bombe 12 zrakoplova.
B i m , 3. novembra. Na zrakoplovnem poletu od Tripolisa proti jugu so obmetavali Italijani turško taborišče z bombami, ki so povzročile strašen učinek med ljudmi in živalmi.
Italijani se maščujejo.
Turin, 3. nov. »Stampa" prinaša dolga poročila o moritvi Arabcev. Dozdaj so Italijani baje postreliličez 1000 Arabk.
Kolera.
B e r o 1 i n , 8. nov. Kolera se razširja. Več sto vojakov je zbolelo. Kolera se pojavlja tudi med arabskim in turškim prebivalstvom.
Gospodarski blagoslov vojne.
B i m , 3. novembra. »Italia" poroča, da je 30. oktobra naznanilo 8 delniških družb konkurz.
Proti tujcem v Egiptn.
London, 3. novembra. Iz Kaire poročajo: Poročila o turških zmagah v Tripolisu so povzročila v Egiptu nasilnosti proti Evropejcem, zlasti proti Italijanom in Grkom. Lord Kitchenerje imel s k e d i v o m posvetovanje, kjer se je sklenilo, da okupacijska armada za enkrat še ne poseže vmes. Na tisoče Egipčanov hodi v Aleksandriji po ulicah, da proslavijo mohamedansko zmago nad Italijani. Evropske trgovine bombardirajo s kamni, njih lastnike napadajo dejansko in jih zmerjajo. Italijani in Grki se morajo proti domačinom braniti s silo. Vse poročil« soglašajo v tem, da se pojavlja v Aleksandriji inKairi zelo nevarno tujcem s o v ra ž n o gibanje.
Tarški častniki.
. A t e n e, 8. nov. V Prevezi so fttMt turški častniki v upravno poslopje in so t orožjem izsilili izročitev blagajne, da So bi izplačali zaostalo plačo.
Mirovne Vesti.
B e r o 1 in, 3. nov. Carigrajski dopisnik »Bdrliner Tageblatta" poroča: Med evropskimi kabineti se obravnava o temeljih
la premirje med Turčijo in Italijo. Tur-dija je baje pripravljena za sklenitev premirja in za pričetek mirovnih pogajanj, ako se Italija odreče vsem političnim težnjam v Tripoli-taniji. Za to pa bi Turčija dovolila Italiji velike ekonomske in trgovske ugodnosti.
Porta izganja Italijane.
Carigrad, 3. nov. Porta nadalje izganja Italijane višjih krogov. Včeraj so pozvali markija Teodolija,naj zapusti turško ozemlje. Teodoli je odpotoval že zvečer.
Zakljnčck nemškega socialno dem. kongresa.
Inomost, 2. novembra. Danes je imel sklepno besedo dr. A d 1 e r k svojemu poročilu o razmerju nemške socialne demokracije do bratskih strank. Dr. Adler je omenjal v svojem govoru tudi spremembo vlade in izrazil slutnjo, da {utegnejo politični dogodki vcepiti vsemu avstrijskemu proletariata prepričanje, da je vse avstrijsko delavstvo eno telo in ena duša. Nato je bila dr. Adler-jeva resolucija z obema komisijskima premem-bama (ki naglašata nujno potrebo, da nemška stranka prizna novoustanovljeno češko socialno demokratično stranka) soglasno sprejeta.
Hueberjev predlog, da se postavi varstvo narodnih manjšin na dnevni red prihodnjega strankinega zbora, se odkaže strankinemu zastopstvu.
Nato je predsednik Pernerstor fer ob živahnem pritrjevanju strankinega zbora pozdravil sodr. Viktorja Steina in Buri a n a kot oficialna zastopnika češke socialne demokracije
Dr. B a u e r in B e u m a n n sta poročala o draginji. Resolucija, ki je bila sprejeta, zahteva: Neomejen uvoz prekomorskega mesa, trgovinske pogodbe, ki omogočijo uvoz žive živine, začasno odpravo žitnih carin, carin na sočivje in krmo, odtegnitev vseh udobnosti kartelom, priprave za razlastitev rudnikov, zgradbo ljudskih sstanovanj po občinah.
O brambni predlogi je poročal sodr. S e h u 1 z. Kongres je sprejel resolucijo, ki odločno	odklanja	brambne predloge,	ki	pa
obenem zahteva skrčenje aktivne službene dobe, ne da bi se pomnožil vojaški kontingent, in odpravo vojaškega sodstva.
Strankarski zbor je protestiral tudi proti ItaliJ»n8ko-tarški vojni
V eksekutivo so bili izvoljeni sodr.: dr. Adler, dr. Ellenbogen, Pernerstorfer, Beumaun, Scbuhmeier, Škaret, Seitz, Tom^chik, Schram-mel in	sodružica	Poppova. V kontrolo	pa
sodr.: Beer, Widholz, Abram, Čeh. Eldersch, PreuBer, Besel, Schafer, Seliger in Gruber.
Predlog, da se vrši prihodnji kongres v Karlovih	varih, se	odkaže eksekutivi.
Po	zaključni	besedi dr. Adlerja	je	bil
strankarski zbor končan.
Stttrgkhor kabinet.
Dunaj, 3. nov. Sinoči je ministrski predsednik grof StOrgkh predložil cesarju ministrsko listo, ki jo je cesar odobril. Vodstvo poljedelskega ministrstva prevzame začasno minister za Galicijo vitez Zaleski. Vendar prevzame morda še daues poljedelski port-felj konservativni Ceh prof. dr. Br&f, ki se pripelje še tekom današnjega due iz Lovrane na Dunaj. Imenovanje novih ministrov priobči jutrišnja „Wiener Zeitung".
Imenovanje novih namestnikov.
Dunaj, 3. nov. O imenovanju novega cesarskega namestnika za Moravsko, nasledn ka novega notranjega miuistra barona Heinolda, se bo posvetoval ministrski svet. Najbrž bo imenovan sekcij*ki načelnik Fries-Škene.
Korupcija v Srbiji.
B e 1 g r a d , 3. novembra Opozicionalni srbski listi strastno napadajo ministr. predsednika Milovanovima in mu očitujo, da je ob anek«ijski krizi igral na dunajski borzi ter nakupil veliko število srbskih vrednostnih papirjev in s tem predčasno pokazal, da Srbija ne misli n*« resen odpor v aneksijski krizi. Tudi kralju Petru očitajo da je vedel za Milovaničevo igro. Milovanovič in kabinetna pisarna kraljeva zavračata te trditve
Maroška pogajanja.
B e r o 1 i n , 3. nov. Zastopniki Nemčije in Francoske so si popolnoma edini in bo pogodba podpisana te dni.
Stavka šoferjev.
London, 3. nov. Tu jo nenadoma izbruhnila velika stavka šoferjev. Izmed 7000 ih stavka 2000. Stavka se najbrž« razširi.
Revolucija na Kitajskem.
Cesarski vladi se slabo godi.
Bruselj, 3. novembra Cesarski razglas je bil brezvspešen. Bevolucionarji imajo šest pokrajin popolnoma v svoji oblasti. V Pekingu vsak hip pričakujejo izbruh revolucije, ki bo strmoglavila sedanjo dinastijo.
Revolucionarna zmaga.
London, 3. nov. Hankavski kolodvor so revolucionarji po krvavem boju zopet zavzeli. Bojišče pokriva mnogo trupel.
Narodna skupščina.
Peking, 3 nov. V tajni seji, ki so se je udeležili vsi ministri, se je posvetovala narodna skupščina predvsem o zahtevah čet pred Lavču. Obenem je brzojavno pozvala voditelja revolucionarjev, naj začasno preneha s sovražnostmi, ker se bodo pričela pogajanja.
Japonska in Rnslja.
Pariz, 3. novembra. Vajvupu je sporočil narodni skupščini, da je pomirjenje tem potrebnejše, ker nameravata Busija in Japonska notranje nemire izrabiti in Kitajski povzročiti diplomatske težkoče.
Uspehi revolucionarjev.
Peking, 3. nov. Junanfu, Ankung in nekatera manjša mesta so prestopila na stran revolucionarjev.
Zh tiskovni sklad „Zarie“. Sodrug Franc Škraber v Petrovčah 12 K. — Živel!
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarie.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
DEČEK
si ima veselje do ključavničarskega obrta se sprejme kot vajenca .-. Ignacij Lončar, ključavničar, Lukovica, Kranjske;
■m
Štirinajstletna deklica
za silo nemščine zmožna, želi vstopiti v kako trgovino. Naslov pove: Jakob Tratnik, Lasce, Otalež (Primorsko).
FR. KS. KASPER
Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke.
Zaloga raznega pohištva,
hišnih oprav za spalne in jedilue sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otoma-nov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo. žaluzij in železnih valjčnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi.
Priznalua pismu, ceniki in vzorci na poljubno razpolago
J. BONCAR
valjčni mlin v Domžalah.
Zaloga y Ljubljani: Poljanska cesta 19.
Zastopstvo in zaloga . • ▼ Gorici. * *
Mestka hranilnica ljubljanska.
Razglas.
Meseca oktobra 1911 uložilo je:
1465 strank..............................................K	720.167-54,
1499 strank pa dvignilo..................................K	888.573*03,
Stanje ulog koncem meseca oktobra 1911	.... K 41,422.981*24.
Stanje uložnih knjižic 28.856.
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1911.	Ravnateljstvo*
»Narodna kavarna66.
Danes in vsaki dan
Dunajski damski orkester
Začetek ob pol 9. zvečer. — Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarnar.
Tobakarne ozir. prodajalne »Zarje* v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma)
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Muraro Matej, Via Sette Fontane 14.
JPristen dober
• . so dobi pri . •
L. Šebeniku
v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Žepni koledar
za delavce sploh in prometne služabnike za navadno leto 1912
izide te dni. Koledar je izredno praktično sestavljen za vsakogar. Sezite po njem, dokler ne poide.
VSEBINA: Koledar in kalendarij. — Centralni sedeži Strokovnih organizacij. — Kolkovna lestvica. — Poštni in brzojavni tarif. — Inozemske in domače denarne vrednosti. — Stare in nove mere. — Koliko plačam osebne dohodnine. — Koliko plačam vojne takse. — Obsežnost Avstro-Ogrske in število prebivalstva. — Avstr, ustavne vlade. — Socialno-demokratični poslanci v avstrijskem državnem zboru (1911). — Glasovi slov. soc. demokratov pri državnozborski volitvi 1911 (skupaj).
— Koliko glasov so dobile posamezne stranke v Avstriji pri državnozborskih volitvah (1907 in 1911). — Politiške in narodnostne skupine v avstr, državnem zboru po volitvah (1907 in 1911). — Kako se varujemo kolere. — Kakšno delo opravljajo naši zaupniki. — Kdo neki Je železničarjem pomagal. — Priporočljive knjige in knjižice iz domačih založb. — Kultura in žensko gibanje. —
Kje so delavci najslabše plačani. — Prof. I. T. Masaryk (slika). — 200 besed tujk in njih pomen. Beležke.
Cena trdo v platno vezanemu izvodu 1 K, po pošti 10 vin. več. — Organizacije dobe primeren popust. — Naroča se pri upravi .Zarje* v Ljubljani.
Stampilje vseli vrst za tirade, društva, gostilničarje Itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko. ■
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je slovenski
Jlustrovani Tednik
ki izhaja vsak petek ter stane četrtletno K1 '80; Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inse-rirajte v njem!
Naslov: Slovenski Uustrovani Tednik, Ljubljana
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
$
*
/	Ijubljana
/ Stari trg št. 1
(prej Bazar) postaja elektr. železnice
Hotel Tratnik
„Zlata kaplja“ Ljubljana, Sv. Petra cesta št 27
v bližini kolodvora.
Lepe zračne sobe. — Priznano fina kuhinja. — Izborne pijače. — Nizke cene.
Lepi gostilniški prostori in povsem na ::	novo	urejeni	velik	senčnat	vrt.	::
1 VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čutijo onemogle ki slabotne.
I/ r{ I in okusni zajtrk ima-* • Usti, ki ne pijejo d ni-
Moč! &T JUS Zdravje!
.S 1 a d i a*. Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuStvu Dobiva K
Kvsod, tudi pri trgovcu, voj ■/« kg velja SO h. Po poiti st naroča najmanj pet zavojev. Olavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstldterstrsfle 20, Radefekjrplatz 4, SchOnbrunnerstraSc 100. — Gradec, Sackstrafie 9, v Ljubljani, Kranjska — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljaul se tudi odda o zdravila p. i članom okr. boi. blag. v Ljubljani, M. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. Jul. železnic«.
„Zarja ‘ se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuehs, Marije Terezije cesta.
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu Šubic, Miklošičeva cesta.
Sen k, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušfr,
Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
§ vete k, Zaloška cesta.
Seša r k, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
tobakarnah:
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta.