Današnja šfevtl&a olisega 12 stranft in sfane 2 Din. &4MO VI* itev. 145- Celfe« čeirtek 25« decemfora 1924. PoStalsia platans v nostril. ^^^^^^^^^^^^p ' %sS^B i^^^^^n ^^K^^k .a^^^^^p ^u^^^ft t^^^9IB l^^^^^E ^^^^^H i^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^' s^^^KB ^^^S^^k Stane ietno 84 Dfn, mesečno .... ... •.. 240 D!n. Oglasi se računajo po tnrifu, Prl večkratnf.m oglaSanju popust. IHiafa ISrednlfitvo: ätrossmayeijev^iu; st. i, pritličje. Teles. 65 liprsi v«išH vo : StrossmaverjtJgTulica I, pritučje. Te!ef. 65. RaČun pri pcStnem tek. z^v.-vmi ;;. 10.666. Ysein, ki so clobrovoljo! | i.'cJjc, 24. decembra. iJrvi lio/Ac, ki sino ga obhajali v j nasi skupni, ujedUijeni državi, smo praznovali v znamenju sloge in mim. Nasa srca so bila propolna gorja sve- tovno borbe, da. bi l.»i!o v n.jih prostora za iiovo mržnjo, prepir in boj. V svojo svobodo suio :-c pru-eli .šclo polagoma ) uzivi'jati. To je bila doba, ko so je prc- j trgala zelozna /avo.^a, ki je Jocila dni ! hlapcevanja od hoijsih easov osvobo- dilvo. Lotos pi'ri/iuijo?iio sedmi Božir v skupjmsd. 111 id0 je delati bilanco zad- njih let, kajti ta Iota so grenkejša na grenkobi, a rovnejša na sv<;ti'ih dneh. Bili smo opthnisli, l:i smo inislili, da bo naša držuva .v/rasla. brez požrtvo- valnega dein in brez nesebicncga ndej- stvovanja v vseh panogah javnega živ- Ijenja v mogoüon dorn, ki bo poznal lö eno duso in eno /adovoljstvo. Nase I'e- dine pa niso b'üc zorane. Troba je bilo spjati. Toda pvi.sli so sojalci, ki so po- log klenega, zdvavega. semona, polož.Ui v sonic» hraznV srmr ljul'ik, ki so bo- čir/.HVi! in hü .'i»'U,;i MfiiiHiii, xi prirrii razvijati svoje dolmanje v negaiivno .shut in s svo.jim deietisticnim rovar- jenjem zavirati navavni napredek 11a- se naeije. Vse preuialo odlocnosti in samostojnosti jo ):ilo v nas, da bi bili to opasno s'tfme žo \ kali zatri'i" in s torn porusili uinotno ovire, ki otežko- vVijo popolni razvoj naše rase. »Seda.j ob zatoMi Iota so pojavljajo razvorfoljivi znaki, da se tudi pri na.s jasni. Vse, kar je dobroga, poštenega in iskrono .narednogn, se zbira pod mogočniui piaporom državnega in narodnoga cdiiistva. Z mrzlično na- glost jo so orgaiiizjrata dve fronti: ena, iti jo za odločno po/itivno de?o v skup- ni nacijonalni drzavi, in druga, ki sc izerpava v besnom sovrastvu proli vaernu, kar da je našeinu državnemis telesii svcžili sil in plodne hrane. Nasa idpja bo zmagala, ker je v njoj logika in zdravo življenje. Saj von dar ni«o bilo zanian vse one rie- skončn.ft žrtvo, ki jili j(> doprinesel nas | narod k oitju osamosvojenja! Ako ne ¦ bomo znali spoštovati samih sebe in » : tein tudi državnega bistva, ki ga tvo- rimo, potem ni bilo vrodno, da so dali nešleti naši junaki svoji» življenje in svo.jo ki-i. Ail so y.alc padali za svojo donionno, da se snicjo razne propaließ danes rogati njib0vim idealom, da jih zasinelmjejo. da jib nazivajo batinaße in. da ciniöno prezirajo njihove sveie žrtva?i >Boi'jo je, da danes ne mislimo in ne govorimo 0 tein. Naj mirno ležijo v zemlji oni, ki so voljno, udano in zavestno dali »no, kar je najvisjega, za njirod.no' in državne ideale, kakor smo jih nii ncili. Oni ,so niorda srec- nejši, kor jim ni bilo dano gledati, ka- ko nevredniki z blatom obmetavajo svetinjo, za katoro so on i mislifi. da so tlolzni dali najvi.šje, kar morejo in kar iinajo, svojo y.dravji1, s\ojo ki'i in svo- je življenje.« Ne — ta kri ni bila prclita za- man! Nasi junaki so zapnstili veliko dedšcino, ki je nashi prostora v naših sveih. Zgodovina gre svojo pot in v njej je naisi drzavi odkazano odlieno nies to. Scfdanja groznica, ki pretresa našo mlado državo, bo pojenjaTa, ehrt .stopimo na plan vsi oni, »ki smo do- bre volje<, vsi, ki za državo tiutimo in ki se ji slavljamo na razpolago. Arma- da moenih naeijonainih mož bo dvig- nila plodove našoga osvobojenja, oveneano s risfo glovijoTo narodnega in dvžaviiega edinstva. Taka je gtobo- ka vera v našo -rnngo in v inišo bodoo- uost. Obnni zbor Celjskega pevskega drustva, V soboto 20. t. m. zvečer se je vržil v mali dvorani 31. redni občni zbor CPD. Radi skrajno slabe ude- kžbe društvenih članov se je moral občnl zbor gtosom pravil prcložiti za eno uro. Ob y2^- ur> Je društvani pred- sednik q- prof Fink v svujt'tn v;ago- !i.-Sal, da obhaja CPD :; da- ; ji......j.:.. dnem 30!etn!co svojega ob- stoja. Korenine društva segajo t;a v dobo narodnih taborov. Ravno periferni j Slovene! so se zaCeli najprej probujati. Med t^ste, ki so v onih časih delali urnstveno in kulturno, moremo šteti tudi predhodnike CPD. To društvo je vedno visoko nosilo svoj prapor. Poleg neStctih kcr.certov v Cylju in raznih drugih krajih Slovenije je društvo z ljubeznijo streme'.o za tem, da goji umetno pesem, in je zbiralo pod svojim okriljem nebroj peveev. Med svojimi pevovodji je imelo CPD. tudi nekatere ! odiične na5e skladatelje, tako n, prim. I Antop.a Lajovica in dr, Ant. Schwaba. j Društvo je uživalo splošne simpatije I in publika ie rada posečala druStvene i priieditve. G. predsednik je izrekcl po- | sebno zahvalo Celjski posojiinici, ki je | vedno drage volje in brezplačno dajala malo dvorano za pevske vaje na raz- polago in pri druStvenih koncertih zni- žala pristojbine. Po ponovnern po?ivn pevcem in pevkam je ;?. predsednik otvoril redni občni zbor in pozdravil navzoče. Iz njegovega poročila pošne- mamo, da je društvo nameravalo letos proslaviti svojo 30lcfnico, a je moral ta načrt vsled začasno nepremostljivih ovir zaenkrat odpasti. CPD. je priredüo v tekočem letu 3 koncerte: v Celju (21. junija), v Dobrni (10. avgusta) in v Rog. Slatini (14. avgusia). Moralni uspeh koncertov je bil prvovrsten, gmotni pa samo v Rog. Siatini povo- ljen. CPD. jo nameravalo Drirediti še po en koncort v Brcžicali in Žalcu; nasi:ale pa so zapreke, ki so postala 7/A pevske vaj« in drusWeno delovanje u-;odepolne. Po tridesetih letih svr>jega obstoja je zavladala v društvu stagna- cija tako kar se tife pevskih vaj, kakor tudi pevske^a družtva sploh. Gcspod predsednik prečita pismo dsuštvene^a pevovodje g. Preglja, ki po predhodnih večkrarnih ustrnenib izjavah sedaj tudi pismeno definitivno odlaga mesto pevo- vodje.. Oiibor se je obrnil do raznih celjskih glasbenikov in jim ponudil vakantno mesto pevovodje, a vsi pri- zadeti so odklonili. Odoor ie storll vse v omiljenje drugtvene kn'ze, a izboda do dfines ni bilo najti. Ob koncu svo- jega poročila se je g. predsednik §e pOiebcj zahvdlil odbornikom, kakor tudi p?vcem in pevkem za nj h po- Žrt\ova!nost. Iztajnikovega poročilaposnemamo, da je imel odbor v tekočern letu devet redsiih sej, od katerih je bila ena ne- sklepčna, in konferiral na raznih se- stankih o manj v&žnih druStvinih za- cievah. Po zadnjem občncrn zboru, ki se je višil 19. decembra 1923, je širše druStveno delo nad 3 mesece počivalo. MoSki zbor je med tem čascmi nastopil s podoknico g. dr. Josipu Se-nscu ob priüki njpgovo 80!fitnice. Kljub tej doigotrajni krizi pa je društvo v po- znejSem času razvilo intenzivno delo- vanje in oriredilo v razmeroma kratkem času s oje tri poprej omenjene kon- certc. Pevski zbor je v zadnjem letu znatno nspredoval. Izven koncestnega : delcvsnja je druStvo nastopalo tudi ob \ raznih prilikah in pririditvah (prirfdilo ; je podoknice, zapelo pri pogrebu gosp. ! MoCnika ter na Vi.>i svete na okoliäkern ! in prvič na me?tnem pokopaliSai itd). j Moäki zbor ie Stol povprečno 28 pevcev, j 2enski 30 in mešani 50 pevcev in pevk. Društvo je tudi prijavilo svoj pristop k Pevski zvezi, ni pa Se dospel toza- j devni odgovor. j DruStvena blagajna izkazuje Din. 10.792*91 prejernkov in Din 10.442*15 izdstkov ; gotovine je tcrßj Din 35076. Diu^tveno clenavno premožpnje znaSa tu/tfi, piižtevži hraniino \\oro po Din 381362, skupno Din 4164*38. Po poročilih ostaüh odbornikov se je vräila volitev rsovega odbora. Pr^d- sednikom je bil z živahnim odobra- j vsnjem zopet izvoljen g. prof. Fink, odbornikom odnosno odbornicam pa gg. Zalokar. Ž?3'jjnar, Piiniec, Uuovič, Bradač in Šolinc ter ga, dr. Semečcva in gdč. Levstikova. Ker se pri slučaj- nostih ni nikdo javil k besedi, je go- spod predsednik z zahvc-Mo za ude- ležbo in s pozivom na vztrajnost za- ključil obüni zbor. Upati jo, da se kriza, ki se je pojavila v CPD., vendarle na ta ali oni nafin re3i, da se izognemo kulturni sramoti in da pokažemo sveje razumevanje za domačo pevsko umet- no st. him pristiEŠem S^mostojfiB Ssme- tijsbg stranke mar. oiiiiisii in pri- jstčljein padszelsbeya ljudstya. j V svoje zariuUnjc1 seni doznal od ' zunanjiji zaupnikov kol iz srdite pisa- ve :'Kmetij.skega lista«, da boce gosp. Pucelj s svojo Irdoglavostjo tirati svo- jo poi'itiko do skrajnosti jji vztrajati ; pii .svoji na tako enden nat-in prigla- seni kandidaturj. ]3rinioran sem od- govoriti na zaJoslne izbrube v »Kmc- fijskem iislu-, kalerega ognjovit sode- lavoc; seni bil do zadnjega easa kljub loniu, da se :;o dve leii nisem slagal z < nesreiino taktiko stranke in so vselej I k-orcktjjo trudir usineriti strankino po- | liliko na taka pola, da bi donašala ko- ] visti ubogeinu kmcckemu kot obvtnc- ! urn stanu, za katei'a je v prvi wsti j vistauovljena. 1'ncelj in njcgovi bolj- j spvisko navdahnjeni uvedniki, od kate- j riu so jo okuzil, so se žc dalje .časa tnidili, da niene, kot enoga izmed vo- ciiteljev slajerskili knietovalcev v naši stranki oblatijo preel ljudslvom. Po- s«bno izbruha Knietijski list* z dne 17. doconibra <• •¦ najbujše žveplo na ! jnene in so povzdigne do trditve, da seni >izdajnik kmctskih interesov«. •— Prijatelji! No bojim so (ega očitka, ker me iz niojoga po«lanskega deln prav dobro pozn:i našo štajcrsko kmelsko ijusT^.'vn. Nnjmanje me pa more dole- leli. tak (n'-ik'k i/. jtur.sa ^. I'm-lja. liu- kovca in dr'ugih takih njegovib vaza- lov. Ko seni povzdignis svoj glas za iis{anovitov vSanio.stojno kmetijske stvanke na znanem zboi'u usranovni- kov v reslavr:u:.iji »Novi svet« v TJub- Ijani in vne.sel /. izjavo svoje priprav- Ijonosli energir.nc-ga sodelovanja ogf- njevitost v ta srečni zbor, in ko sem od (ega easa naprcj z žrtvovanjem svoje- ga raJdega zdravja in oskodovanjem svojega Kospodarstva nosil to lepo kmeeko idejo po sbodib in sestankib širom našo I^tajerske in Prekmurja s tako velikiini uspehi, je se dolgo bii" (a gospod, ki se drzne izraziti take očil- kc, o^njev.it podpvedsednik ¦ .Jngoslo- vanske domokratske stranke«. Bil je vet'krat pozvan od mojih slrankinih prijateljov, naj rc pridruži našemu po- kretn, je pa (0 z njeinu lastn0 oSab- nostjo odklonil. V našeni kvogu so jo pojavil k?1<\ ko si je poprej otipaT po- , ložslj in prinmvil razpoložonjc, da po- stane poslanoc. Toroj, komaj par nie- socev prod volilvfimi je zapustil svojo demokratsko stranko, da gre za po- sl.mea v drugo stranko. In tak cfovok se dv'/,nc. trditi, da seni postal' nezvest ideji. kaleri sem kmnoval in katero ves čas negujem kot puncico svojega oče- sa. "Nu njomu l.isten m\v\n ;jo providno skoval ncobstojeCa nesogiasja. Proti lakemu poeclju cutim kot edeu naj- glavnejsib stfanki»\ih organizalorjev yjotrebo, da povzcliLnem .svoj gfa.s. Stojimo prod novimi volitvaini. v narodno skupsrino. Samoslojna kmo- tijska stranka sc jo udeležila že dveli volitev. Iz prvih je izsl'a zniagovi.to, ker je obljubila izimičenein\i knieeke- inu in ijodezclskemu ijudsLvn, da bo na ueinkovit nacin sodelovala pri ure- jovanju. nasili gospodarskib in javnih lazmcr. Najveejo važnost je igrala na- ša zabteva pri nas na Štajerskem, da v.(.' iislvari samostojna upr,i-\a naše Ie- jio Ötajcrske in Prekinurja s sedezein v Mariboru. Ta naša posobna zalilcv;t .I'.1 razpl.nntiia iiaso ljudstvo, ki je tež- ko oboutilo slalno zaneniai'janje in onuilovaževanje naše pokrajino od strani Ljubl.ja.Jie, osobito v času vie- srecnih .^arodnih vlad«, ki so z mar- sikatero nerodiiostjo bioalo naSe ljud- stvo in s tern širile nezadovoljstvo in nerazpoi'ozenje proti državi sami. —• Ljudstvo jo luvisio du spozHanja, da jo Ijubljanski i'oatralizeni mnogo vecjo /.lo, nego boograjski contrajizeni. Vo- lilvo, so miuvile, izvoljeni smo bili stiu- je posiiiuci ;/. mariborsko oblasti in istotako «tirje i/ ljubljansko. Bili smo to «eslorica kmetov 1 dr. Vošnjakom, odlicnim nurodnim delavcein, ki je v inozomstvu s s^.ojo bogato znanostjo zainteresiral najodlicnejse svetovne nioŽG, kakor Wilsora i. dr. za mali slo- venski rod, izdal' mnogo knjig v angle- skein in francoskem jeziku, da zainte- vosira siroke ljjase toll narodov za ma- lo in cilo pleine Slovoncev v Avstriji. T0.m11 njogo\ojnu dolu so irnamo v od- licni mori /aJualiti, da smo Slovenci s|.>Joh v sostavu naäe Jugoslavijc, in da na.s ni v eci'oti pogollnila Italija. S po- sUxvitvijo dr. Vosujaka nasim kandi- Jatom, ki ie živel in bil posostnik y CJorici, smo l.oioli pokazati antantj, da smalramo solncno Gorico in naše slo- vensko Primorjo kot jugoslov. last. Kandidirali sir.o (udi odlicnoga, zuan- slvoaika, sodanjoRa živinozdravniske- ga referent a inariborske oblasti, gosp. dr. Rajerja, ki sta bil'a oba v odlicno poinoč nam kmeekim poslancem. Ko smo prisli v Beograd, smo is- kali kot posland kmoekega pokrela so- rodno poslanco in poslanske skupine. Sl.-Hn 2. »NOVA D 0 B A « Štev. 145 In tako snio naleteli na klub srbskih krnetov all zemfjoracinikov. Mislili smo, da irnajo istotako poštene In zdrave namene,' delati v korist in na- predek vsega kmetijstva in clržave, a smo bili na zalost v kratki dobi par inesecev v nasprotnem preprieanju. Nase narodno gospodarstvo je namree Icdaj uajhujse morila visoka izvozna carina. ()d vseh strani nasili volilnili okrozij so prihajali obupni kliei: Zni- žajle nam carino za izvoz živine, sad- ja, Jesu itd., sicei* propade celotno na- »e' gocpodarstvos ker so bile glavno nase trgovske žile v Nem. Avstrijo in Italijo popolnoiua podvezane. Kmetje iz vseh vinorodnih in sadjarskih kra- jev so priliskali na nas, da se zniža blazno visoka trošarina na žganjeku- ho, ZM sadne in vinske odpadkc, ki sploh niso za drugo porabo kot za žga- njekuho. Tc stvari, četudi mogoče na videz i/gledajo brez bogvekako važno- f?ti, so vsekakor velikanskega gospo- darskega pomena za najubožnejše na- 80 okraje —- vinogradne okotiše. Zemljoradniski klub kot tak, v ka- terem smo bili tudi mi, je «lei z nami vred clev^tiiitricleset poslancev. Celo- ten klub je bil v opoziciji, ali proti vlstdnirn strankam. Mi srovenski kmee- ki pcslanci smo clobro vedeli, ako po- samezni od nas aii nas vseh osem sta- vi zahteve za omiljenje nesrecne carin- ske ]K>l.Uiko in trošarinskega zakona, Jm) to brezuspesno in nam vlada tega ne bo dovolila. Upravičeno' u pan jo smo pa imeli, da se to zgodi vsaj v nekoi'iki meri, ako to zahteva eel klub, t. j. vseh 39 poslanccv. Zatorej smo po temelji- tem razložonju na.sih žalostnih gospo- darskih lazmer v skupni seji vseh teh 39 poslancev zahtevali in prosili, da «e vsi zavzainejo za odpravo teh veri- kih gospodarskih krivic, ki jili prena- šajo slovenski kmecki in obeegospo- clarski krogi. Omenjeno bodi tukaj, da je bila med takozvanimi zemljoradniki dobra polovica inzenjerjev in doktor- jev, ki večinoma nili pojma niso irneli o kmetijstvu ter so prišli v zemljorad- niäko stranko v glavnem, da se mašcu- jejo naxl .svojimi poliUčnimi naspvot- niki. Kolikor je bii'o kmetov x tej Hku- pini, so hiti pošteni Ijudjc in smo jih, ker tudi sami niso hoteli kaj takega, lahko pridobili, da so glasovali za te naše upravicene zahteve, ki smo jib posamezno pre.dnašali prod klubovo sejo. S pomočjo pravih zemi'joradnl- kov? postcnih kmeckih poslancev, smo pri glasovanjih v seji nas 39 dobili ve- čino, tzv. paradni zemljoradniki iz Sr- bije in Iiosne. se vedno glasovali proti. Dobro se spomiujam, da smo imeli tako zahtevo po olajšanju carin in zmanjšanju trošarine pred klubovo se- jo. Na zgoraj opisan nacin se nam je posre^ilo dobiti večino, a že isti večer sta dušovna voditelja zemljoradnikov, i^g. Avramovic in Joca Jovanovic-Pi- ion tajno povabila svoje noubogljive srbske- kmetc-paslanoe v svoja razkas- iia stanovanja in jih poateno okregala, zstkaj držijo s Slovene!, ces: *Slovenci so itak navajeni to plačevati, ker to plačnjejo po avstrijskih zakonih, ka- tero so prine&li a seboj kot dedščino. če se pa mi zavzamemo za njih zahte- ve po znižanju carinskih postavk, po odpravi ali znizanju trosarine, ki jo pl'aoa sloveuski kmet, ali za olajšanje ziikona o dohodnini slovenskim kme- tom in obrtnikom, bo to velik odpadek \z drzavnc blagajne. In ker financni minister mora imeti denar za kritje raznih državnih stroškov, bodo rnorali srbpki kmetje to placati.« Na tako nesramen nas in se je spreobrnilo mnenje in takoj drugi dan, mesto da bi äla deputaeija, kaor j« biio dogovorjeno, do pristojnih mi- nistrov, da predloži in utemelji te upravicene zithteve, so zahtevafi ti pa- radni kmotje iz jeniljoradniškega klu- bii, da sc takoj nklice nova seja vseh nas 39 poelancev, ki je z obratnim gla- sovanjem srbskih kmetov, ki so bili ustrahovani po njih nekmečkih vodi- teljih, voerajsnji sklep, da se zavzame- jo za uaše zahteve, razveljavila, Isti sfucaj se je \eckrat ponovil in mi slo- ven.ski kinecki poslfuici smo se nesteto- krat po5>veto\ali ali ima sploh se po- men, da smo v družbi ljudi, ki nimajo in nočejo imeti nikakega smisla za na- še potrebi*. Dolžan seni le trpkosti javnastl sporociti, v upravicbo mojega velikega koraka. V podkropitev vsega tega mo- i'am objaviti še en noljub in jako ža- iosten dogodi'ja.i: Kna skupina paradnih kmetov- poslancev je ]>vedložila klubu nas 39 poseben nacrt »zakona ustava«. V tem nacrtu so bili taki nesprejemljivi od- stavki, ki v glavnem nimajo s kmetij- skimi potrebaiui nic opravka in so le golo prepisani od komunistov. Tako na pi. zahteva ta načrt, da se uredi clrzavn po nacrtu sovjetov (vaških sve- tov), da se naj odpiavi sastninska pra- vica in se naj vse uredi po sovjetskih zaylrugah. Že ti dve točki sta v direkt-' nein nasprot.iu /. niišljenjem našega slovenskeca kmcta in gospodarja sploh. Poniislimo, kako visijo na«i kmetje, tudi najmanjši kočarji, na svo- ji lastninski pravici, kako se branijo najmanjsega o.skodovanja njih last- ninskega pva.va in ne pripu.šeajo ne- upravičenega odvzetja niti ene brazde zenilje, ki je njih last, niti. kopice krme, niti najmanjše škode v gozdih ali kje drugje, in kako srdito cuvajo to, kar je njihovega. Kratko: sastninska pra- vica je našemu gospodarju sveta in nedotakljiva. Razlagamo si zato lahko. da so se temu nacrtu uprli celo pravi kmečki paslanci zemljoradniki iz Sr- bije. V njih ustavnem načrtu je bila še j:adaljna ločka, ki istotako pod nobe- nim p'ogojem ni sprejomljiva za nas. V edstavku, ki govori o vojski in sl'u- ženju pri vojakih, se zahteva, da mo- rajo tudi oni, ki za vojaško službo po zclravniškem pregledu niso sposobni, lorej že takorckoč slabotueži iu bolniki. za dve leti h kadru in morajo izvrševa- ti razna dela za državo, kakor: zida- nje dr/.avnih poslopij. napravo cost, osusevanje mocvirij itd. Kakor so ta dela potrebna, nismo mogli mi pristati im to. da bi mogli si'abiei, ki celo po progledu zdravnikov niso sposobni za vojasko vltižbo, v dveletno državno de- io in da bi se isti porabljali, kjerkoli bi so to zjjubilo vojni upravi, smo mo- ral'i taki na.meri najodločnejšo ugo- varjati in smo tako od stopnje do stop- nje prišli do spoznanja, da nismo bili v klubu ali zboru paslancev, ki hoce braniti kmečko koristi in njega največ- je svetinje lastninskega prava. temveč, da smo zablodli v nekak zbor poslan- cev, ki ima pretežno boljseviske nazo- i'O, katero niti mi posl'anci niti naši vo- liloi ne in ore jo odobravati. Podpisani sem že tedaj zagrozil, da za tako poli- tiko mi nočemo in ne moremo nositi , Qdgovornosti, ter sem zahteval, da se ! skuša najti potov uspešnega sodelova- I njy pri upravi naso clržave, kajti le tako homo razbvirjcno naše ljudstvo, ki so ga poleg mnogih drugih, mucife spočetka navedene nadloge, za silo po- rnirili. Bali so so. da se ločiino od njih. katoio izjave so razen mene česče po- dajali vsi naši kmecki poslanci, iz- vzeniši g. Mermoljo, ki je zastopal sta-. i'i.sce, da je tudi ta tako zmeden načrt ustave, iz kaierega sem zgoraj našteJ nekatere za nas nesprejemljive točke. tudi sprejemljiv za nas. Višek našega neupoštevanja v tern klubu in nepo- sredni povod za loditev je pa bil pro- glas, ki so ga izdali paradni zemljo- radniki brez naLe vednosti in brez ved- nosti pravih srbskih kmečkih poslan- cev v imetiu nas vseh v javnost ter na- znacii'i ta načrt ustave devetorice pa- radnih kmeto\ zemljoradniškega klu- ba kot nas skupen predlog, torej, da ga tudi mi odobravamo. čeravno smo vodili najoclločnejšo bor bo proti takim nesmiselnostim v sejah zomljoradni- škega kluba. To so bili torej vzroki, zakaj smo se locifi od takozvanih zem- ljoradnikov in šli kot poslanci svoja pota v parlament u. Kakor omenjeno, je takratni pred- sednik vlade, g. Pašič pozval' tudi zemljoradniški klub 39 postancev, da pri^dloži svoje zahteve in da sodeluje v vladi. Zemljoradniki so zahtevali med svojimi 27 zahtevami v prvi vrsti za- htevo, da se vzame za podlago razpra- ve o ustavi zgoraj omenjeni, boljSevi- ško pobarvuni zemljoradniški ustavni načrt. Samoumevno je bii'o, da tedanja vlada tega ni hotela in ni smela storitl, in jasno je l)ilo, -da so zemljoradniki nalaso stavili take zahteve, da jih vla- da nikakor ne bo mogla sprejeti. Ker so se pogajanjd z zemljoradniki raz- bii'a, je pozval g. Pasič skupino nas 8 kmeckih poslancev, da predloži svoje pogoje za sodelovanje v.vladi. Mi smo predložili same zahteve gospodarskega značaja in sicer: da se odpravijo ma- Lsimalno cene na kmetijske pridelke, da se otvori z istimi svobodna trgovi- na, da se znižajo železniški tarifi za dovoz žita in moke za hrano v Slöve- nijo;jda se otvori promet in ukirie ča- I rina za izvoz s-tidja, živine in Tesa; da ; se zgradi železnica, ki naj veže Slove- I nijo z Mursko Soboto. Te čisto gospo- darske zahteve so bile od tedanje vlade gladko sprejete. Razen tega smo za- htevali, da se nam v ustavi zajamči, da dobimo go-spodarsko avtonomiio v Ma- lil/oi'ii, ki naj rešuje vse slovenskega gaspod.ii'stva se iičoče zadeye v laM- nem delokrogu. Ualje smo zahtevan', da vse z ustavo zagotovi ustanovitev tkz. gospodarskega sveta za celo drža- vo, ki bi se .sestavljal iz zastopniköy vseh stanovskih organizacij in bi irngL nalogo in pravico, dajati inicijatiyo za zakone gos])odarskega znaeaja, ka- kov tudi o \sakem zakonu poprej ko pride prod uoslance, dajati svojo stro- kovno mnenje in pripombe, kar bi bilo velikanske važnosti in garancija; za dobro /akonodajo. Te vse naše zahtöye je vlada sprejela in obljubila, da se iz- vede.jo. (larinske zade\e je imel priliko ugodno resiti nas minister v vi'adi, kai; je hitro prijetno odjeknilo v naši lesai U'govini kakor tudi pri naši živinski kupciji. I^odpisani sem imel priliko.kot clan Tiajvažnejsega parlamentarnega. od bora, tkz. zakonodajnega odbora o priliki pregledovanja in uzakonjenja naredb prejšnjih deželnih vlad,. med katero so >padale tudi naredbe gled«; maksimalnih cen, oviranja živinske trgovino in drugo take sitnosti, ki nam. jib je dala le siavna >Narodna vlada* j v casu, ko so neomejeno gospodariii j tamkaj naši klerikalci, iste potom svo- | jih tozadevnib predlogo.v kljub fjutem.u odporu klerikali-ev razveljaviti. Take smo sli od uspelui do uspeha. Razen. teh splosnih stvari se je osobito men! posreeilo marsikatero težko stvar pp- sameznikom ugodno resiti. In ni #& okraja v Sloveniji, da bi ne bil del'eseu. teh koristi. Da je pa bilo nam mogoče to doseči, moramo biti tudi toliko po- šteni, da nismo vse to dasegli k silo, na podlagi naše moči — kaj Li bilo nas. je samo osein. Te našo zahteve in per rece zadev-? so moraii podpirati in gla-. sovati za nje tudi stranke. s katorimi smo bill skupaj na vladi. Lojalno mo- rani priznuti, du smo le s pomočjo teh, sicer z našiiu oiliočnim zahtevkom, vse to dosegli, in to so bili v glavnem ra^ dikali in domokrati, ki so tvorili z na- mi vecino. Nas klub 8 poslancev je sei \ opo- zicijo vsl'ed užaljenosti g. (Puclja, ker .;e klub zahteval, da naj za časa volitev on odloži iniuistrsko mesto ix\ naj pri- de na njegovo nifsto marljivt pi-edsed- nik kluba g. Rajei1, ki bo po njišljeuiu* kluba vsaj tako dobro vodil zaupano. inn uninistrstvo, kot g. Pucelj. Ko se .]<¦ to g. Puci'ju naznanilo, se je kazal uzti- ijenega' in je takoj predlagal: »PojdiT mo v opozici.io^ Navzoči poslanci^ med njimi tudi tisti, ki so prav redko-. kdaj -duhali /a časa poslančevanj«.. beograjski zrak, so to iz demagoskega- razloga takoj sprejeli. >Šlo se je na vo-.. litvov, so in isti li, in cer vlado udri-^ hati je veliko lažje, kot kazati na švoie' delo, ki ga nekateri niso vraili.« Po nesreči' sem bil podpisani jstj cas priklei-jen radi težke operacije na bolniško posteljo ter nisem mogei po- seci vmes, da to nesrečno taktično po- tezo, ki je imel'a za.posledice polom pri volitvH.h5 prepreoim. Jaz sem stal ua, stališču: »Ce sjno bili dve leti v vladi,. in. ima mo hvala Bogu srečo Jcazati na tako lepe uspehe, ki so prišli najširšim, plastem našega i'judstva v korist, ne^ sntemn radi volitev bckiti i.r vlade<-. . Jaz, ki sem neprestano delal v parla-, mentu in med naro^om, se nisem ba^ vol'itov. Imel sem pogum stop.iti pred' narod in ran dokazati uspešno delo, ki sem ga vršil za koristi in dobr-obit svo- jih volilčev. lirugi pa so se postavili na bolj komodrto stalisce. Od tod izvi- rajo nasprotja v pogledü. na strankino. takiiko, ki se od meni nasprotne stra- ni vedno haglasajo. V kratkih Lesedah receuo, obsto- | jijo nasprotja v tem: Nas je poslato ¦ kmečko in podoželsko ljudstvo v par- i lament, da uredimo državo, in ustva- rimo boljše razmere, torej da zidämo, ue pa razdiramo. A gg. Pucelj, Mer- molja, Uobnik in drugi lenuhi so ^ 1 postavili na ytalisc>e igrati vfogo kleri- ' kalcov, češ, bolj kot homo zmorjali üi ¦•¦¦ "'• V ' ''¦ ^aU. "i%1 Pri dopolnjevanju MAGGI " ' Cene dopolnjemb steklenic Štev. 0 1 2 3 Din 5*— 10— 17— 36 — najsepazinato, da se zabela dopokii iz'Maggi-jevevelik© onginalne ateklenice, ker se v teh steklenicah "po zakonu srne shranjevati, oziroma prodajati samo Nlaggt-jova zabela in ničesar drugega. Siev. 145. .NOVA DOBA< >?ran 3 itflairjali eez vlado in žalostne gospo- ctars-kn razmere. vceje uspehe bomo Ljudstvo pa ni alepo. Videl'o je. da ugövarjajo delu vJade, katcrc člani ve- NOVE DÖBEx jo pi'Ifozen prospekt glavne kolekture državne razredne loterije bankovnog komanditnog društva A. Rein i drug, Zagreb, nakar posebno opozarjamo naye cenj. eitatelje. V zalogi prvovrstni ogljen pnpir pri FRANC BAR, Ljubljana ......= Cankarjevo nabrežje 5. —-----= Novoletna številka »Nove Do be« izide v povečani nakladi in v povečanem obsegu v sredo 31. decembra Za tr- govce in obrtnike se nudi ugodna pnlika za inseriranje. Cenjene inserente pro- simo, da nam izroče svoje oglase najkasneje do torka opoldne. Prihodnja številka „Nove Dobeu izide v sredo 31. decembra kot novoletna številka. V pondeljek 29. decemba „Nova Doba" ne izide. Upravništvo »Nove Do be«. Celjske novice. Seja celjskega obcinskega sveta v pvndeljek, dne 22.1. m. Župan dr. Hrašovec otvori sejo ob tričetrt ua V.-.uro zve<5er. Seji pri- soatvujojo akoraj vsi obč. odborniki. Zapisnik ztidnje obč. seje se odobri brez debate. Volttev v disciplinarno komisijo. Na predlog personalnega referenta prof. Mravljaka se volijo v discipli- narno komisijo za mestne uslužbence sk'deci obč. odborniki: referent za per- sonalne zadeve prof. Mravljak (njegov natnestnik Vranjek), dr. Kalan. (nje- ftov namestnik LeAnicar), Marčič (nje- gov namuHlnik dr. Goričan), Kavs (njogov njuii. dr. Dobovišek). 0 ¦perwnuiluih zadevah referira obc. odb. prof. Mravljak. Kot pobira- telj tržnih pristojbin.se nastavi pofic. nadzornik v p. Andrej Bedrač. Povi- žajo se prejemki pogodbonih nastav- i ljencov mestüegJi liiagistrata, usluž- 1 bencev mestnih podjetij, ceetnih pome- tačev in hlapcev oskrbništva. Pri tej priliki so pokazali nekateri obč. od- borniki zlasti iz opozicije svojo reak- cijonarno staliSče napram uslužben- cem, katerirn no privosčijo v sedanjih težkih razmerah vsaj eksistenčnega miniumma. V pravnih zadevah poroča obc. odb. dr. Kalan V domovinsko zvezö so bill sprcjeti: Do^trežnica Gajsek Ma- rija, kuharica Koren Frančiška, hiš- nik Biderman Ferdo, služkinja Lav- rinc Meža, veletrgovec Sterrnecki Ru- Holf, služkinja Pavšer Terezija in pod- župan Gobec Dragotin. Domovinska zveza ye zr.sigurn trg. sotrudniku Schittanzu Josipu. Prostovoljno se sprejmota v domovinsko zvezp poelo- vodja Hul)ert Maksim in bančni nrad- nik Rupnik Ivan. Obč. svet odkloni priziv nekaterih si rank, katerim je na- ložil mestni magüstrat 20-kratno glo- bo radi netoonega plačevanja ceetne nakiade. Pravni odsek je tudi perlu- stiiral sklepe bivšega nemškoga obo. sveta ob preobratu, ni pa nasel niče- sar vec. kar bi bilo v škodo mestne ob- rine in kar !>i h\\o v^lod top,^ ireba razvelja\iti. ; Za financiii cxhek p or oca njegov. prt'dscdnik obc. odb. dr. Božič. Ker .so ,se vrsile obrinske vol'ilve pozno v je- scni in se je novi obč. odbor konstitu- iral šele koncem oktobra, ni bilo mo- goče pravočasno obravnavati prora- cuna za 1. 1925. Vsled tega skfene obč. svfit naprositi veliko županstvo, da do- voli pobiranje do.sedanjih obč. davščin in doklad v istom obsegu in na isti na- cin, kakor dosfcj, tudi za meseca ja- nuar in februar 1925. Proracimska seja se bo vršila predvideno še v prvi polovici meseca januarja. Več stran- kam se odpišejo stroški za desinfekci- jo o priliki nalezljivih bolezni. Sportni klub v Gelju je prosil obc. svet, naj se mu odpiše veselični davek za tekoce feto, ker ga tudi d.ržava več ne pobira. bklene se principijelno oprostiti te davščine vse sportne priredilve v. Ge- lju, ako tudi država več ne pobira te- ga davka. Sportnemu klubu se dovoli enkratna izredna podpora 500 ' Din. Podpori se naklonita nadalje še slede- cima drustvoma: Podpornemu dru- stvu za revne licence na drž. reabii gimnaziji v CeJju 1000 Din in Sl'oven- ski dijaški zadrugi v. Pragi 1000 Din. Odobri se racun za preureditev sejne dvorane na mestnem magistratu. 0 (jospodarskih zadevah poroča obcinski odbornik Lesnicar. Pod Pe- čovnikom je ponesrecil eden konj mest- ne občine; sklene se nakupiti drugega konja. Letna najemnjna drž. trgovske sole v Celju se zvišu od 3000 na 5000 dinarjev, da so s tein poviäkom krijejo razna popravila, ki so potrebna na poslopju mestne osnovne sole, kjor je nastanjena tudi (rgovska sola. Vsled pomanjkanja -primornega kritja se od- i'ozijo nekatere naprave na poslopju meščajiske sole. Iz mestnega gozda nad parkom kradejo razni ljudje suh- ljad in. tudi sveza drva. Sklene so stro- go kontrolirati, kdo prihaja iz t&ga gozda z drvami v mesto. Brez nakaz- nic ne bo siugI odslej nih<5e več pobi-. rati v meshiDin gozdu drv. Mestnemu gozdarju pa se naroči, da pregleda te- densko tudi ta del obcinskega posest- va, da ne bodo razni ljudje detali me- stni občini na mladih nasadih občutne škode. Mostna cbcina pristopi kot re- den clan h K onjerejskemu drustvu mariborske oblasti. Istemu se nakloni tudi enkratna izredna podpora 200 di- narjev. Za obrtni in iržni odsek porocata obč. odb. podxupan Gobec in Lešničar. Za nekatera obrtna dovoljenja v mest^ nem okolisu so izrecc lokalna potreba, veoino prošenj pa se odkloni. Dvema stojničarjema so dovoli prodajati na Glavnem trgu meso, cz. slanino in klo- base. Odkloni se prošnja neke stranke za stojnico na Slomskovem trgu, kjer. hoče poleg že obstoječe stojnice pro- dajati razno obloko. l'ri shieajnostih predlaga obč. odbornik dr. Kalan, da se izvoli za 1. 1925. nova danovanjska kotnisija ter razsodisčc. Po kratkem prekinje- nju se zedinijo vse stranke na sledece gg.: za predsednika stanovanjske ko- misije se izvoli obč. odb. Vranjek, za njogovega namestnika obč. odb. dr. Gorican; prisedniki, in sicer iz vr«t stanovanjskih -najemnikov Lah (na- mestnik Jelen), iz vrst hišnih posest- nikov ravn. Kralj (namestnik Drofo- nik;. Razsodišče t*e jö izVolilo do*^- danje, samo da je vstopil žo obč. odb. dr. Rus. Ob 11. pon'oci /akfjuči župan dr. HraŠovoc oWinsko F.ejo. Prihodnja šo- ja se vrši kmalu pö Novem letu.. Radio-termalno kopalfSČe LaŠko EE otvorjeno celo Iefo. = Od 1. sept, naprej 50 70 popusta. DAKUJTE KNJIGP. ZA KOROŠKO MLADINO! SKRiNJlCA ZA NABI- RANJE JE PKED CEUSKIM KOLODVOROIW Stran 4. »NOVA DOBA« Lt-v. 145 RAZVIS üTALNUI UÖNIH 'MEST NA OSNOVNIH ŠOLAH. 119. 'stevilka Uradnega Jista« prinaša raz- pis stainih uoiiih most v I'jubljanski in mariboi'ski oblasti. Med drugimi sta razpisani na H'slrazredni closki osnov- ni soli s stirimi vsporednieami v (!o- ]jn dve ui'iii nnvsti za uc'itelja, na šost- razredni dokliski osnovni soli s tremi vsporodnicami v Celju dve učni me.sti za ucitoljici in na sedemrazrodni deški okoliški sol'i s petimi vsporednicami v (lelju dvo noni inesli za učitelje. Smrtna kosa. Umrl je v Žalcu 22. t. m. po daljSem boiehanju v sta- rosti 64 let Engelbert Wenz'g, stroinik pivovarne in sladarnc? v Žalcu. Po- kojnik, ki je skozi 35 let vestno in neprestano deloval v pivovarskem pod- jetju je bil vsestransko priljubljen in čislan mož. Žalsko gasilsko društvo ga bo težko pogrešalo. Pogreb se vrši v sredo 24. decembra na pokopališče v Žalcu. Naj počiva v mim, žaiujočim ostalim na§e sožalje ! Smrtna kosa. V petek 19. t. mi je umrl v javni bolnici glavni davčn. pregSednik v p. g. Oton Leeb v 68. letu starosti. Četudi nemškega mišljenja, ie bil tudi naprarn Slovencem pravičen. Pokojnik je bil miren in značajen rnož. Pokojnikovo truplo so položili v ne- deljOj, dne 21. t. m. na mestnern po~ kopališčuk 2adnjemu počitku. N.vrn.p.! REDKA STAROST. V nedeljo 14. t. m. je iTnivla pri svoji hčorki v Gor. ftmartnom posestnica Ana Pisjak iz Kozjeka pri Vitanju, v visoki starosti 102 let. Pokojnica je imola četvefo clrok, od katerih jc najmlnjša hoerka stara 04 let. UMOR ALI NESRECA? V noči od 21. na 22. 1. m. ob 3. zjutraj je na- šel železniski čuvaj Ivan Orinek na dvotirni žclozliiški progi blizu oinkar- ne, 55 korakov od kilomcterskega kam- na 342.3 ob levih traonicah (smer vož- 1.1 je: (lelje—Maribor) grozno razme- s:;rjeno mosko truplo s koncem razbi- to glave v sineri proti Gelju, torej na- spvoti smeri vozoeega vlaka. Skupno s pozvanim policijskim stražnikom sta odšla na lice mesla. Na xelcxniski pro- gi jo ležnTo Iruplo, in sicer kos vrata, leva roka je bila poloaena cez levo traenico in odrozana, istotako tudi desna roka. Nogi je iraol stegnjeni in 50 cm vsaksebi. Od glave so ostale na dotičnem mestu le rujave brkc in ne- obrita siva brada. B korakov vstran je ležar del razbite lobanjc, 2 koraka da- lje kup inozgaii in korak od možgan ob Iračnici so zadnji del lobanje tor clolgi kostanjevi lasje. Mrtvec jo bil obleeen v zamazano delavsko obleko. (Pri sobi ni iinef nikakih listin, pač pa nekaj drobnarij in samokros s tremi naboji, od katerih imata dva znakc sprozenja petelina; vendar pa v samo- kresni cevi ni znaka, da bi se bilo isto noč iz njega streljalo. Ncznanca je, kakor vsc kažo. okrog 11. ponoči po- vozil brzovlak, ki pelje ob tern času proti Ma.riboru. Po izpovedi nekate- rih sosedov je bilo v času med 1.1. in 12. ponoči čuti s proge kričanje več ljudi. Obstoja sum, da je bil neznanec, ki se ga do sedaj se ni posrečiTo agno- scirati, umorjen in nato položen na želozniški tir, za kar govori lega raz- bite lobanje in Irupla. Truplo je bilo dne 22. t. m. okrog poldneva prepe- ljano v mrtvašnico okoliškega poko- paTisea. Vršo se nadaljne obsežne po- izvedbe o zagonolnem slučaju. DRU&TVO STANOVANJSKIU NAJEMNJKOY sklicuje v sobolo, dne 27. dec. t. 1. ob pol 8. uri zvečer redni občni zbor. Na zboru se bo poročalo, kako se imajo najemniki zadržati med časom, doklor ,se no iizakoni novi sta- .novanjski zakon. Vstop na zborovanje imajo samo člani. KUETUSKA rODRUŽNICA V CELJU priredi dvodnevni tečaj in si- cer dne 28. in 29. t. m. v botelu »Bell vol«} Celjo. Predavajo gg. učitelj Lev- stik (sadjarstvo), živ. nadzornik Zu- panc (živinoreja) in veter. nadzornik Stegu o živinskih boleznih in pomoči v Bili. VRUŠTVO SVITANJE« V CE- LJU naznanja, da je prevzelo njeno knjižnico tukajšnjo Izobraž. društvo »Bratstro*. Clani, ki posodujojo knji- go in dolgujejo na clanartni, naj te obveznosti uredijo v društveni pisarni, Bazlagova nl. ll,vali pa pri g. Kavsu, Marib. c. «t. 1. Clanstvo se naproša, da ;so vnaprcj obi.skujo knjižnico pri omonjenem društvu. Lokal, v katerem so bo nabajala knjižnica, in nje otvo- ritev so bo nazna^iiVi potoni časopisja. — Odbor. YAWLA ZA TliGOVSKi PLES« jo Trg. društvo mzposlalo. Razuine so, da imajo vsi trgovci in trgovski namošeonci dostop tudi brez vabila. (mi pa, katere jo drustvo sprcglodalo, so napi'osajo, da so zglase v tajništvu di'iiistva (poslopjo oarinarnice, soba št. 3(>.), kjer d obi jo vabifo. KOLO JUGOSLOV. TESTER V CEL-H! se najsrčnejše zahvaljujo gej. Vošnjakovi za darovanih 80 mrečnili stnic, g. Pajku za 18 sraje'in 18 sp. hlao in goj. Stermeekijevi za par čev- ljVv. Prijateljski obrtnlški sestanek p iredi ObCeslovensko obrtno druStvo v Celju na Štefanovo v celjskem Na- rodnem dornu. Sodeluje godba. ZaČe- tek ob 7. uri zvečer. Vrši se v restav- ractjskih prostorih. Na sestanek se va- bijo vsi obrtniki in prijatelji obrtni- štva. To obvestilo velja namesto po- sebnih vabil. Razkladanje vozovalh naklad v božičnihpraznikih. Vsled pomanjkanja vozov je direkcija drž. železnic v Ljub- ljani dovolila, da smejo stranke na božične praznike, to je 25., 26. in 27. t. m. na tukajšnji postaji razkladati in odvažati vozovne naklade. Nakladanje vozov.nih naklad in dovoz, kakur tudi odvoz kosovne robe ne spada v to dovolilo. Razkladanje vozovnih naklad se vr5i med uradnimi urami, kakor ob delavnikih. Nočno lekarniško službo ima ta teden lekarna »Psi križu«, Cankarjeva cesta. Prihcdnji teden ima no*no le- karniško službo lekarna »Pri Mariji pomagaj* na Olavnem trgu. DijaSkl kuhlnjl v Celju je da- roval g. dr. Milan OroŽen 150 dinarjev mesto venca na grob v Šoštanju umrle ge. Vincencije Ooričarieve. NESREČE PRI PORODIH, po- vzročeno po iioiKkxisenih babicaji. so v /arlnjein oasu sila množljo. v čeVjHkv ])olnišnici je bila letos in prej cola vr- sta sluoajev vjDoslanili bolnic s počeno matornico s sairtnim izidom, ker niso imele pravočasno zdravniške pomoči, lako, da tadi pomoo v bolnišnici ni mogl'a biti voč uspešna. Pri vseli teh sluca jih so intervenirale neizknšenc bob ice, ki položaja porodnic niso mo- glo spoznati pravočasno, niso pravo- oasno ])oklicalc zdravnika in se ni pravooasno izvrSila potrobna opera- cija. Sovo, kako bo spoznala neizku- šena babica položaj, če se ni tega nik- dar učila?! Ljudstyo pa ponokod So vedno zagovarja noizkusonc babice —¦ bval*o za to mu deli smrt. — Dr. A. S. DRSALIŠCE »Pri čolničkih« v Zavodni, odtlaljeno 5 mi nut od mesta, so otvori v cetrtek, due 25. t. m. Led jako trden in varen. Za mnogobrojen poset se priporoča S. K. Celje. TEDEN SKI 1ZKAZ o nalezljiuih boleznih v mestu Celju od 13. do 19. dv.cp.whra 1924. Škrlaticn: Od prejs- njega tedna oslalo 8, na novo oboleli 3, ozdravljena 2, ostalo v nad. oskrbi 9. Lefiar: Od prejsnjega tedna ostal 1, ostal v nad. oskrbi. Paratyphns: Od prejsnjega todna ostal 1, na novo obo- fel 1 ozdravljen 1, ostal v nad. oskrbi 1. — Celje, dne 19. decembra 1924. — Dr. M. Dereani s. r. SL0VEN8KI FA.NTJE iz 9. ceto 21. poš. polka č-cškoslovaškega v Mavrovih-llanovih želijo svojiin star- šem, A'soni prijateljem, znancem in »luštnim« puncam veselo božične praz- nike in j'-rocno novo leto 1925.! — An- ton Oset, Anton Uršic, Avgust Golež, Mi ha ftpitallcr. Joško Jazbinšek, Karl Novak, Joža Vok, Joža Jesenek, Av- gust Es, Peter Veligovšek, Anton To- minšek, Jieopold Hriberšok, Anton Snoj. KAM ZA B0Ž1ČNE PRAZNIKE? V koncortno kavarno »Central« v Ge- lju. Za bozicuo praznike vsak večer velikotnestni koncorti klasično elitne godbo. Vsak popoldan »Čajanka«. Na Sllvealrov večcr velik, zanimiv spored, kavarna dalje odpi'la. —• Od 1. janti- arja naproj vsak vočer umetniski, pev- ski, baletno-komični večeri pod vod- stvom g. ravnatoTja Aleksandra Do- brohotova, oporm^ga povca-tenorista. V KONCERTNl KAVARNI »CEN- TRAL« V CELJU se vrše vsak vecer elitni salonski koncorti pod vodstvom znanega kapolnika Giildeberga iz Finske. Kino Gaberje. Četrtek 24. in petek 25. decembra: »Podzemeljska Ame- rika«. Senzacijonelna drama, v glavni vlogi lisa Norm. — Sobota 27., ne- delja 28, pondeljek 29. in torek 30. de- cembra : »Stari zakon«. Velika zgodo- vinska drama v 7. dejanjsh. V glavni vlogi Henny Porten. Mestnl kino. Četrlek 25. in pe- tek 26. decembra: »Verižnik«. Moderna slika povojnih razmer. V glavnih vlo- gah Werner Krauss in Lee Parry. — Sobota 27., nodelja 28. in pondeljek 29. decembra : »La Marquise de Cler- mont«. Drama iz dobe francoske re- volucije 1789 s predigro v 5 ri?janjih. V glavni vlogi Grit Haid. — Torek 30., sreda 31. decembra in Cetrtek 1. Jan.: »Kri — Kri« (Vojvodkinja Terabac). Sijajna veseloigra v 5 dejanjih. V glavni vlogi Lya Mara. Splošne dolžnosti davko- plačevalcov v I. cetrt- letju 1925. (Oj)oz,oritev Trgovsko in obrlnisko zbornice v Ljubl'jani.) 7. Ylozitev impovedi. a) Za dohndniiw. llok za vložitov napovodi za loto 1925. potecc koncem meseca jannarja 1925. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lasl- nega nagiba broz posobuega poziva, da so ogno zamudnmi posledicam ^ 205. zakona o oscbnih davkili. b) Za rentnino. llkratu z napo- \odjo za dohodnino je vložiti tudi na- poved za rontnino. Za vložitev napo- vedi za i*ontnino no dobi nilieo posoh- negn poziva. Napovedi za rentnino nl treba vlagati. davkoplačevalccm. ki. zo placujejo rentnino in svojoga bivalisca tokom lota 1924. niso izprcmonili, ako so njibovi rentnini zavezani doliodki niso pomnožili. Tiskovinc za to napovodi so dobo pri davenih oblastvib in davenih uradih. Napovedi so po tarifni postavki 321. zakona o taksali in pristojbinali zavozane taksi po 5 Din, ki se prilopi na napoved. Komur jo nomogoče vlo- žiti napoved v določcnem roku, naj s primerno utomoljitvijo pravočasno prosi za podaljšanjo roka. //. Nasnunilo o izplacanih sluzbenih prejemhih. Vsakdo, kdor izplae.\ijt! sluzbcno prejemke na loto za eno osebo vec, ne- go 5.000 ]Jin, jo dolžan vložiti nazna- nilo o izplacanih prejemkih v letu 1924. do konca meseca jannarja 1925. Za to naznanilo ni plačati nol)ono takse. ////. Razgrnitev predpisnih izkazov in prizivni roki. 0 davkih, ki so jih da vena obla- stva odmoril'a v četrtom četrtletju 1924 bedo pi'odpisni izkazi razgrnjeni pr- vih 15. dm meseca januarja 1925, ko- likor niso bili daveni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni. Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni, IV. Jamslvo za dohodnino. Tndustrijski obrati, ki so na pod- lagi jamstva za dohodnino, uveljavlje- nega s členom 155., St. 4. financnega zakona za leto 1924.-25., pobrali do- hodnino od izpremenljivih sluzbenih prcjomkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. cetrtl'etju 1924 pobrane zneske odpremiti davenemu uradu do 14. januarja 1925 s posebnhn izkazom v dvoh izvodih. V. Davek na poslovni promet. a) Davkoplacevalci, katerili pro- mot v letu 1924. ni presegal zakonito določene meje 300.000 Din in ni bil manjši od 15.000 Din; potera vse svo- bodne profc-sijo negledo na velikost opravsjenoga prometa, so dolžni do due 3J. januajja 1925 vložiti predpi- sano j'rijavo, no da bi čakali na po- sobni poziv cUivonoga oblastva. Napovedati jo promet 1. 1924. b) Vsa podjetja, zavezana javne- Jiiii polaganju računov, družbe z ome- jono zavozo in vsi oni. obrati in ona podjetja, katorih promet. je presegal v minulom letu 300.000 Din, morajo voditi knjigo opravljenega prometa in jn'odloziti najpoznoje v 30 dneh po protoku A'sakega cotrtlotja prijave tor hkratu pl'acati odpadajoci 1%-ni da- vek na poslovni promet. b) Davkoplacovalci, ki so bili ze v letu J924. zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni pred- ložiti pi'ijavc in plačati davek na po- slovni promot za četrto četrtleljo 1924 do due 30. januarja 1925. I'rijavo za davek na poslbvni pro- met so zavczane taksi 5 Din. Davčni zavezanci, ki prijav sploh no bi vložili. jih no bi vložili v določo- nom roku, odnosno bi napovedali manjši nogo dejansko opravljeni pro- mol, zapadojo kazni tor izgubo tudi pravico pritozbo zoper odmoro davka. VI. Dospeiosf direktnih davkov. Dne 1. iobruarja 1925 dospojo v plačilo direktni davki za I. cctrtl'etje 1925. Davcni uradi so upraviconi jili prisilno izterjati, oo so ne plaoajo v 14 duoh po dospelosti, in zaraoimati po- log 8%-nili zamudnili obrestji so za opomin 4'^ lerjanega zaostanka. II M E L J. XLllI. brzojavno irzno porocih. Niirnbci'ff, 19. decembra 1924. Prodanih 130 hal — povpraševanjo po zelcnem hmolju — cvrsto. XLIV. pnrorilo Hmelj. drustva v Zulcu. Žafec, Č. S. II, 18. decembra 1924. V tretjem todnu toga meseca so je vz- držovalo povprasovanje po hmolju In cone so precl dvema dnevoma poskoči- lo za 100- -150 č. K. Dnevno se je pro- dalo 100—200 stolc-v po 3000—3100 ¦— danes pa po 3100—3200 Č. K za 5O k«. Vkljub bližajočiiTi se božičnim praznikom je razpoložonjo na trgu \%- vanredno cvrsto in cone ^ dnevno dvi- gajo za nekaj kron. (Saazer Hopfen- & Urauer-Zeitung.)' X/,V. pnroiMlo lliueljskegä druxlva v Zaicu. Zuf.ec, 0. 8?tt.. 19. decembra 1924. Zadnjo dni je 1 ilo voliko povpraševa- iije po hmelju in oene so se skokonift dvigalo na 3200 in 3300 Č. K za 50 kg. Glavni. kupci so rksporterji in komisi- .ionarji, supujojo zgolj v kritje potreb- nih mnozin hmelja za tu- in inozom- sko velopivovarne. Ob uri, ko to pišc- rao, se plačuje /.a Ta cd 3400—3500 c. kron za 50 kg; za Ha od 3250—3300 in za IITa od 3200—3250 č. K m 50 kilogramov. — Koiično razpoloženje jc izvanredno čvrsio, cene dvigajoce se. Ozeli okvir, v kitserem se pomikajo ce- ne, dokasiij'i cvrsiosi hmelj. trga. Saves hmelj. drlister. TRTE CEPLJENKE,- AMERT- ŠKE KORENJAKE IN KL.TUCE bo oddajala direkcija drž. vinarske in sadjarsko solo v Mariboru za prihod- njc spomladno sajenje: 1. cepljcne tr- ie komad po 1.50 Din (laški rizling,- šipon ali inoslavec, rizling, silvanec. beli burgundec, žlabtnina in nokaj vrst za namizTJo grozdje); 2. ameriske korenjake komad po 0.25 Din (solonis riparija 1610, riparija portalis, ripa- rija berlandieri Teleki, rupestris St. 9.) in 3. ameriske ključe komad po 0.10 dinarjov (istih vrst kot korenjake). Te cene so razumejo brez pakovanja fran- ko skladišče. Naročila morajo biti uradno potrjena od dotičnega župan- stva, da rabi naročnik sadike za lastni nasad. Prodnost imajo siromašnojši vinarji iz mariborsko oblasti sploh in tisti, ki so črani Zveze vinogradarjev ali Sadjarskesa i» vrtnarskega dru- Tiva. NaročiU sprejema imenovana direkcija najdalje do 20. januarja 1925. _____ Ali zahtevate povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih ¦ iiNovo Dobo" # Stev. 145. »NOVA D 0 B A « Stran • <$A)ogiona, prlloga "iioiH ŠDobi v cetrtek, (/tie tukaj, mamica! In zopet ga po- ljubljajo otroci, on pa jim pripovedu- je o lutkih za šipo. Kdostevi, decki?, iu kdo ste ve, doklirc? jib vpraša smeh- lja je. To je Kristusovo božično drevo, mu odgovarjajo. Ta dan pripravi Kri- stus vedno božirno drevo za one otro- ke, ki ga na zemlji nimajo. Malček zve, da so bili dečki in de- klice na zemYji taki otroci, kakor on sam. Nekateri so umrli vsled mraza, drugi vsled gladu, tretji od udarcev, četrti, ker niso imeli nobene postrežbe, celo pri takih boleznih, pri katerih bi se jim lahko pomagalo. Vsi so sedaj tu, vsi so kakor angetčki, vsi pri Kri- stusu, ki jih blagoslavlja, in njihovo uboge mamice . . . In njihove raamice stoje oh strani, spoznajo svoje dečke in deklice, hite jim naproti, jih poljub- ljajo, brišejo solze in jih prosijo, naj ne jokajo, kajti tukaj je tako dobro, tako lepo . . . Drugo jut.ro so našli hlapci mafo trupelce zmrznjenega dečka za drvmi* F. K. - A. V. Železniški Čuvaj. liožičnd povest. Vladimir Lesnicki jo prižigal «ve- ^ice na malein drevescu, počasi drugo aa drugo. Nesirpno pogleda na uro. Štiri že in Marica se še vedno ni vr- nila! Tako dolgo ne! Pot v vas je da- nea slaba, ker je zasnežena; vendar bi morani biti Marica že davno doma, tu- di če bi se malo začebljala s prijatelji- co — kar se sicer do sedaj še ni pri- petilo. Pot se vleče eno uro, toda od dveh do sedaj sta pretekli že dve uri — Marica bi morala biti že tu. Danes pač nekaj ni prav. Sneži in sneži nepretr- goma in težko se hodi, zelo težko. Hitro se polasti Lesnickega tes- noba, nepopisna, grozna tesnoba. Sto- pi k oknu, pogteda v daljavo — sneg pada in pada v velikih kosmičih. Zo- pet pogleda na uro. V dobri uri pride brzovlak — dosti časa mu ne preosta- ia. Urno si o^rne kožuh in hiti na proato. Od male čuvajnice vodi ozka eteza navzdol in črez hrib v vas. Ko Lesnicki stoji ob poti, vidi, kako se je zavalil s hriba zamet, zdaj so pač ne da priti kvifiku in Marica ne more dol. Hiti nazaj v hišico po lopato. Z veliko nagheo dela ozek prehod. Le poeasi delo napreduje. Naenkrat se doraisli, da, ako je tukaj zamet, je lah- Ito tudi višje zgoraj, na poti, po kateri Bora priti Marica. Sem in tja je kak laz tik poti, po katerem lahko zdrei enežrmi plaz in Marica ne more preko. Lahko ostane v snegu, zaide a poti, «drkn» in pade v gl(iino. Vedno boij ga strah pretresa — njegov otrok, nje- gova edinka, njegova oboževanka, od- kar je pred letem dni umrfa mati — njegova želja, upanje, eilj njegovega življenja! Da se ji le ni kaj pripetilo! V take misli zatopljen je z divjo na- glieo odmetaval sneg. VeWke kepe snc- ga lete na vse strani, pot se nadaljuje, a tudi čas beži. Pogleda kvisku — ee kos. Sopihajoč nadaljuje delo, pot mu tece eurkoma po obrazu — naprej, naprej! Semint ja se vzravna in poeije, sapa mu pojema. To ga zadržuje — pred kratkim je bila ura v vaškem zvoniku že pol petih. Končno dospe do gozdnih dreves, ki obrobljajo stezo. Z fopato na rami beži po mehki snež- ni odeji, skače čez sneg, vcasih se mu vdere do kolena. Ko pride do mesta, ko lahko pregleda stezo pred seboj, se ustavi, ozira se na vse strani. Marlce ni bilo nikjer! In tarn, ni li tarn kos pota zasnežen? Da, tarn je veliko sne- ga nakopičenega in lahko je tam zaiti. Marica, za božjo voljo, Marica! Ce je morda do tja prisla in zgrežila pot. da, tam je strma pecina in morda je zdrk- niha v globino. Bliskoma hiti naprej in dospe do nakopičenega snega. Zopet zasadi lopato v sneg, ko vrže prvo ko- po snegu, obstoji in zakliče iz vsega grla: »Marica! Marica!« Zopet kliče in zaslisi sraboten klic. Zdi se mu, kakor da prihaja iz globi- no. Moj Bog, ali je Marica zdrknila res v prepad? Morda si je zromila celo roko ali nogo? Naprej mora skozi sneg! Tod a moj Bog, to traja predol- go predno dospe tja. Hiti med drevesi naprej — toda čuj, v zvoniku bije ura onkrat — so enkrat — in še enkratl Tričetrt na pet. Sedem minut cez pet se pripelje brzovlak. Mož se prime za glavo — dolžnost, moj Bog, dolžnost! Pri cuvajnici hi moral stati, tam Je njegovo mesto, kadar vozi vlak mimo. •Potem aele, ko edrdra v!ak, potem šele smo iskati svojega otroka. Toda ce otrok medtem umrje? zmrzne? Že ho- če naprej, a dolžnost mu kliče: — Na- zaj na mesto, kjer moras v nekaj mi- nutah stati. Velika nesreca se lahko Pripeti, ako nisi tam, ker ni nikogar, ki bi pazil na znamenje, nesreca za mnogo, mnogo ljudi! Toda edini clo- vek tam je vendar njegov otrok, ki mu je bližji kakor tuji ljudje. — Omahuje. kaj bi storif. Kakor velikan stoji dolž- nost pred njim. »Vrni se!« Že se obrne, naredi dva koraka nazaj, ko zasliši klic: »Oče, oče!« Marica! Glas njegovega otroka je. Klic zveni hripavo in obupno. In zo- pet: »Oče!« Pronikavo in odpovedujo- če klicanje je to. Zdolaj mora biti, zdo- laj. Pozabil je, kaka sila ga je klicaTa od tod — njegov otrok, njegovo edino, ljubljeno dete. Ne, ne, nikogar nima razun nje. — Kaj ga brigajo tuji ljud- jo. Bog mu odpusti, toda njegov otrok je, ki ga kliče. Skoči na rob prepada in pogleda doli. Spodaj zagfeda Mari- co nejasno, na snegu pol Čepečo, pol ležečo. ».Marica, tukaj sera«, zakličo in I hiti skokoma v globino. »Oče!« Hite otrok, glas je slabo- ten, ker je utrujena od kričanja. Borj in bolj so bliža. večkrat mu zdrkne, pade, urno se pobere, končno je pri otroku. »Marica«, pripogne se in dvi- gno otroka, ga objame in položi lede- no mrzli, solzni obraz na svoje lice — uboga stvarca je že napol otrpla. >Te- li kaj bol'i?« \prasa oče. »Noga — noga!« jeclja dete. Po sledi, ki jo je napravil, stopa kvišku. Že je na vrhu, obide sneženo maso ter zaene urno teči. Morda vendar še pri- de do vlaka. Ko drzi otroka v naročju,' se mu zdi, da se je njogova moc po- dvojila. Vedno silnejo hrope, v prsili cuti bodljaje, ki mu silijo v grlo. Zo^ pet se shšijo udarci ure — ena, dve,- tri, atiri, pet! Ne upa si pogledati do hišice — v sedmih minutah — do vla- ka ne pride tja. Trenutek postoji, ko- lena so mu ei be, omahne in pade. Zdi se mu, da sliši bližajoči se bobneči in udarjajoči ropot — ali je brzovlak? Ne, ne, kako se je zgodilo, zopet hiti po poti k cuvajnici. Tam je njegova hišica! Toda hr- zovlak je že drvel mimo, ni ga. veČ sli- šati. Obupne m^li mu rojijo po glaviy ko se bliža hišici. Opotekaje se, dospe do klopico ob cuvajnici. Tu spusti otroka, sain pa se eesede brez sape, i groznimi boleöinami v praih. Pa čul — ali se ne vara? Zvoni, da zvoni! Žc jo na mestu, veliki Bog, ali je mogoc«? &ele vfak? hrzovlak? Krnalu je na jfts- nom, snežui zameti so zadržali brzo- vlak. Zamuda, zelo velika zamuda! It- mučeni mož st' vzravna, elastično se postavi ob progi, oči se mu iskrijo. Ko je vlak oddrdral, pade v sneg na kolena in česar «e ni v tej grozni uri domislif — moli. Opotekaje se, gro k otroku, ki je izmučen in utrujen se- del na klopici, dvigne ga kvišku ter ga nese v malo, mr^lo hiaico, ki jo napol- njuje vonj smrečja in napol zgorriih svecic. "¦an "*¦ H y *¦ r< c r T - *.......- Na božični večer. Dragi Mirko, da hi se ü že vsaj enkial odloeil /a. ženitev. Pomisft, ako *e ,juz enkrat vležem k večnomu počit- ku. ostaneš čisio sam v sirnem svetu. Kako osainelega se boš rutil s svojim nežnocutočim srcem!« Vciova po vladnem svetniku Ja- blovskem je govorila kot skrbna mati in v njenih še vedno lepih moclrih očeh so se lesketafe sville seize. Njen sin, vmiverzitetni profesor, je stopical ne- mirno po sobi. Bil jo stasit mož tride- setih let, z rosnim, Jepim obrazom. >M arnica«, je dojal končno, »ka- ko rad hi si iislanovil lastno ognjišče, i'.e bi nasel zenko_. tako dobro, (ako ljvi- beznjivo, požrtvovahio in vdano kakor ti.Toda dekJeta danclanasnji so čisto clmgacna. Zapeljan od lepega obraza «cm so tej ali oni približal, a sem bil vsakokrat bridko razočaran. Domiš- Ijavo, puhle, gizdave in zabavoljubne ho mfcido dame boljše driižbe in na ta- ko. lutko naj bi so havezal za cclo živ- Ijenje, z njo prenašal izpremombe uso- 'ie? Ne, mali. rajs ostanem eisto sam na svetu!« .Stara clama .)¦• zniajala s srebrno- }asQ glavo. -Prevec zahtevaa od svoje bodooe usode, sinko moj!« ga je zavrnila. »Opozavjam to le na svojo srčno žerjo. Najlejwb božično veselje bi mi bilo, ako bi juti'l na sveti večer lahko blagoslo- vita ,svojo ljubo snaho. Toda. to so le prazne žefje!« »'Nekoliko moras že potrpeti, lju- ha mati*', jo prosil smehljaje sin, ka- tei'Qga obraz se je čudovito ožaril. > Ju- tri morava sve.ti večer še sama praz- noyati.« Ko je hodil čez eno uro v svojem clegantnem koižuhu po ulici, jo obvi- selo marsikaloro plarateče žensko oko na...stasitem možu, a Mirko JabTovski je wcl, no zmenee se, mimo. Opazoval je, kar ga je pač zanimalo. Na nekem pragu je zapazil deset- letno. deklico, zelo siromašno oblečeno, ki je .prodaiala akatljice od vžigatic. • Svitle lase je imela snažno in skrbno pocosane. Njen blčdi In «whi ohrazok je skazil mraz. V premraženo, tomno- nlcK-e rokn .k1 sopln. da bi .jib nokoliko o^reki. ' Sočulno jo obstaf profesor pied nialo. ."•»I)ete moje<-, jo je prijazno nago- voi'ilj >vse hocem ktipiti od tebe, da ui'i-fe Uil.ko do^o'.-. Tvüji slu'-;i t.e pi* nc l.odo puMili v toni mrazu proda- ia«i.> V kosarico ji jo vrgel petdinarski Wankovec. l Osupla tta pogleda deklica in ;:a- sveti.io se ji oci. »To je preTeč!« 'je zakTicala. ¦ .Skatljic imam komaj za dva dinarja.c V malili. olrplih pr.^tili je držala den a r. »Le pusti«, jo je zavrnil ijubez- ajivi Mirko. «Tudi vse blago obdrži. NajiVpše se vam zahvaljiijem'. je radostno vzkliknila. >Sedaj lahko kupim malo krnha in ne bo nam Ireba gladovati.« ::Ali so vam, slabo godi?« jo je vprasčil sociitno piofcsor. Izbledih ust- nic je slišai' kratko, v sree segajočo po- vest o pomanjkanju, revščini in stisks. Oce je umrl, mati j# bolehala ze celo zirno in ni mogla ničesar zaslu- žiti. Kos za kosoin so piodali od rev- nega poliištva, loda kljub vsem napo- roni niso bili mati in otroci kos pre- j',nati sovražnika revnili, l'akoto in mraza. Obr naj.starejši hčerki sta vvo- dajali od hiše do hiše malenkostne stvari, najmlajša otroka sta pa doma /- inalerjo gladovala in stradala. Globoko ginjen si je zapomnil pro- iesor naslov matere tor ga zapisal v bil'jeznico. Kic ni obljubil, ko se je otrok hva- ležno poslovil od njega, sklenil pa je tern revezem pomagati. Naslednjega dne so se žurili ljud- jo, d't nakupijo vse potrebno za praz- nike. Tudi proi'esor je nakupovas. 1'asln'šcok / veliko košaro ga je spromljal, Vina hi pa je bil tako oblo- žen, da je moral So Mirko zavitke no- siti Praktieno jo zbral vse, kar bi po- trebovala ii])oga družina: kavo. slad- kor, riž, nioko, krišo, svinjsko pecenko. police in so gorko obfeko. Za svojo ran- lo prijateljico jo kupil kar celo obleko. .Jabolka. orehi in razne igrace so iz- popolnjevale njegovo božično zbirko. Temno je že postalo, ko se je Mir- ko bl'izaf s svojim sj)remljevalcem sta- novanju zapu^Oene družine. Močno je potrkal in odprl vrata. ZacLiden 'y obstal. kajti nudii1 so mu jo nonavoden prizor. Soba je ' bila sicoi* skorai prazna, a na prcpro- sti mizi jp stale niajhno boži^no ciro- vesco, okrawno > svocicami. jabolki in orehi. pod njirn so ležali skromni da- rovi, na katere so vzhično giedali stir- jo sestradani otročiči. V revni postelji je ležala mrtva^kobleda žena, poleg pa je eodeln dobro, a preproslo oblecona deklica, iz koje draiestnega obraza jo oilsevala miloba in dobrosrenast. Pro- fesor se je ni mogel* dovolj nagledati. Predno jo povzol gospod Jablovski be- sodo, mu jo skof'ila mala znanka na- spi'oti. ( :-Gospod od včerajv. je veselo vz- | Ivliknila. •-¦(xolovo nam kaj prinasate?« Prav nic se ga ni bala. >Seveda«, sc je prijazno nasnie- jal profesor. ;božična darila vain pvi- na.sani.« Ilrno je odložil. svoje zavitke na Mii/.o, postrešOek pa je izpraznil ko- yaro. Pri vsakern predmetu so otroci rai.loslno vzkliknili in njihove radosti ni bilo konca. Bolna žena v postelji Je jokala. solze \eselja. >'MojBog«. je ihtela, -ako je sila najvecja, je -pomoč najbližja«-. Moj Bog. bocli zahvaljen.« Lepa tujka je podala j>rol'osorju roko s solznimi očmi. »Gospod«, je re- kla ginjena, -zaslužili ste si božje pla- oilo. Jaz sama &em storiTa. kar je bilo v mojih nioceii, da bi razveselila ne- koliko za Uožič te reveže; toda moja sred.stva so zelo skromna. Kako sreeni ste. ko labko lako neomejeno izkazu- jete dobrote.« Profesor jo je pogledal v' njene eiste oöi. Zdclo se mu je, da še ni nik- dar videi' tako ljubkega obraza in ta- ko ljubeznivega smehljaja. Preprosta in okusna obleka je poveeala lepoto tujke. Zmeden je sprejel zahvalo bol- no žeile tor ji obljubil. da jo kmnTn žo- pet obieče. > Tisočera zahvala tudi vain, go- fspodična Zagorska-, je dejala bolnica mladi dami, ko se je paslavljala. »Bog naj vam poplaca, -brez vas bi bisi zo la koto pomi'li.« IVoft'.sor so je že poslovil od otrok in so se je obotavljal. (iospodična«, je nagovoril lepo liijko. -ali mi dovoKto, da vas spre- miiu domov?<- , Mlada dam a je začudeno pogle- j ilala profesorja in se mu prodstaviln. > Jaz se zovem Katinka Zagorskn in soni učiteljica; toda odkrito reccno. vase pönudbe no morem sprejeti, ker šc no namcravani iti doniov. Na sveti vcver so sctam rada po ulicah. Sem in tja viclim kako okno nezastrto in ve- solim so mid h.cicanii in radostninii otroci. ^ »Vaši vas bodo vendar željno pri- i-akovatt?« jti i>ripomui'l Jablovski. ••.Tnz'sofn sama na 8vetu«. mu .je odgovorila žalostno Katinka. »Name ne caka niheo. Stara gospa, pri kateri stanujem, preživi sveti večer pri svojih 802'odnikib. J)oma bi bila čisto sama, boljšo jc tor^j' .setanje po ulicah,« Miikovo sreo jo valovilo. Biln nm jc, kakor bi. deklico že več let poznaT. > Gospodicna«1, je rekel ž|ivahno, »dornn imam Ijubcznivo, slaro mami- co, h kaleri so eedaj vrnem. RazvevSeli- le mo in preživite sveti večer pri naju.* Rdecica jo oblila obraz lepe go- spodične. Kaj bi porekla vaša mati, ako bi sprejela prijazno povabifoV« je i*- pregovorila v zadrogi. ¦Kako bi glo- dala, ko bi vidoln. da so sili lujka v Ao- mači krog.« > Slabo poznate mojo mamicoe, Je vzkliknil Mirko. *0na je dobrasrčna, 7. odprtiml rokami bi vam priala na- sproti lev vam ponudifa pod božičnim drevescem ])rijazon prostor.« Toliko oasa je nagovarjal Kati*-' ko. da se je udala. Tuji mož je'imel cud no moc nad njo. ])olga je bila pot do stanovanja gospe Jablovske. Hodi- i'a sla peš in prijelno kramljala. Spo- toma je prjpovedovala Katinka z-go- dovino švojofin življenja. 0 žalostoi otro.ski dobi iibog-c sirote, o trdih letih učonja, o njonein dosedanjem delova- njn kol nciteljica. Iz vseh njonih besed je odmevalo tako bogato.in enstveno sree, da jo j« profesor k;ir zamaknjen poshiäal. KoiuVno stn dospelu do stanpvajija. l\atinki je'tilralni utripalo sree. No upani sc VKtopiti«, Jo plaho izu'.stila. ' »Ako vas prav lopo prosim?- ie odvrnil ]>rofesor. Premagaim niu jt« sledjla. Ko j« pozvonil, je odpvla stära pastrežnica. ^Dober \ocer, gospod profesörc,- jo pozdravila, > Blagovolite pocakati toliko casa v predsobi, da gospä po- zvone. Ta čas bova prižgali liičice.« ' Pri teh besodah je zoj)et izginila. Mir- ko je pomagal oclložiti svoji spremlje- A'alki klobuk in zimsko jopico. Čez nekaj cäsa je zazvonilo v sa- tonu. Kaliiiki je ponudil roko in peljal * plasno deklico v krasno razsvetljeno' sol)o, kjer jib je sprcjela stara gospa' v. radoslnim ^mehljajem. >:JJuba mati-, je zacei profesor praznicno, > dancs vam izpolniin va«o smio žoljo! I1 rod st a vim vam svojo nn- vo.-ilo. < Gospa jc ve.'-i'lo vzklikniik in bo- tclii objeii svojo novo licerko. Katinka ' pa je zacola bridko jokati. -Mcij Bog<. jo ihtela, »kaj sen» vam storila, da se norčujete iz menp?« Mirko jo je prijol za roko. '•K.'U ink a«-. ,jo f^ovoril ganjen,. moja sveta, rcsnn hescda je. V teh par urali sem vas tako vzljubil, da va« ne morem vecpustiti. Draga Katinka, • ali me ljubiš?« Kalinkino solze so izginile kakor • rosa prod solncem. I^adla mu je na prsa in prižnala svojo ljubezen. Stara dam'a je jokala solze veselja, ker ie vondar doj)ila tako zažefjeno snaho. T.ucice boziniop'n drovesn so ohse- Kile lii srecne. E. 8. Vesefe 6ožične praznike in srečno 7?ovo fefo zefievojim c, sfranaam Mrojasäi mojsfer fflaßs Zaßuftosefi, Cefje. tale ton piie in sreeno üovo lefo žeU cen). gostom in odjemalcem ter se prlporoča ALOJZIJA ZAVODNIK ;Za tnladino je prfmcrtto darilo za \%- \ \ ffl I1* JM° l^o f otegraf icni aparat, j I Vse potrebsčineza foto^rijfiranjejplošče, pap'rjl, \ ikernikaHJe, zdele, kadunjice, prožiia, stojala, ko- \ jvinasta In lesena, rublnaste svetHke, lijakl, j i'menzure^ suS'/lna stojala, kcp!rne skoblce, vinje- \ | te obrezovalna peress, lepila, hzurne barve ltd. f 2 po zmernlh censh pri 1 I SANITAS9CelJej Vesele božične prazhike in srečno Novo leto želi cenjenlm od- jemalcem tvrdka E.;BERNA, Gelje. **•.-¦• * *.K „ K c\ \i k; n n « jt ei-,-,, r Jo*ip Brit tar: 3 Bz Hoslovni izppehodi s// po okolici celjstii (])alje.) \i Celja proti Smarju. \t. in^ta krenemo pod železniškim viaclüktom (pri postnem poslopju) in prekorjicime most preko Voglajne. Ta rekrt je le malokdaj čista; če le nckoli- ko dcžvi.ie, ze je vsa motna in kalna; tudi" nje bregovi so vseskoz zablateni. Že jz. toga lahko .sklepamo, da priteka voda >z tflinaatega sveta. Ako pregle- ciamo 'pokrajino ob izviru Voglajne (pod S.livnico), se prcpričamo, da je res zo j>ornjo struge izglodana v ilov- nato zemtjo, in ta značaj obdrže bre- govi tudi mimo &t. Jurija. Zato je tudi (jovfttiitt umljivo. da je dobila reka za- tadi to .svoje poscbnosti ime Glina, ka- kor 'imamo n. pi*, tudi Glino v Koro- tami (ob (kKsposvetskem polju). Ker uagiba ¦ žmarsko narečje posebno na to. da ire izgpvarja »i* kot >aj«, zato ja 'Ijudsivo izgovarjalo * Glina« kot »GUijna<. »Prim, tudi ponemčeno ime tGieiru'. z>). koroško Glino!) Da se je ¦predW'.^v,1« '(¦=- vo) na nezavesten na- (»in spo|S 7. imcnom »glina«, smo že oaijenili-'sovorec o sinkretističnih obli- kali.: SlicW primere imamo tudi pri drugih krajnih imenih, n; pr. Volog (t j. v Logu, pri Vranskem), ali Vo- losra (pvi Bočni). : Pa kako neki se .je to ,nezavest- no* spajanje dveh besed izvršilo?« se vtakne' vraes radovedni prijatelj. — Ej. to ni težko raztolmačiti, ako se za- .aiisümo v sredujeveske razmere. Po- 7,val je, recimo, grašcak z Rifnika, loaetii1?». na zagovor, ker so ga zasa- čili, da je v Glini ribe lovil. Pa ga vprasa- fc-raščak z nasrsenimi obrvmi: vK.je; <1 huncvet, ribe lovil?« (Ali pa ft'a.'je nahrulil morda tako, kakor tisti nemskutarski uradnik: Kje si vodo >rjbalGaspaud, o Glajn' sem loviu, o Ginin'!* — In se okrene grascak k i-' «h< ;, ...¦ . •.- ...¦ .•¦¦¦¦...... Ho.i priio.if.lj, ali li jiJ y-dni jasm>, kako jw Wfctiijalo :-nezavestno- spojenko?-. — Ej, sovcda mi je jasno! Saj vem tu- di . jVz povedati lakole »graščinsko« doRodivscino, da ni ne na osla ne na kojija. — Ma grsisčino Jelševo je nem- ški valpet pozval kočarja Kosa, hoteč ga kol novega tlačana zabcležiti v Smav.«ki urbar. 'Kako se pravi pri Vaši hiisj?« ga vprasa nemški valpet. »Per Kans se pravi pri nas, per Kaus!« fe odreže kočar Kos in se od- dahne. Valpet pa vzame gosje pero iwsa usesa in napiše v urbar: »hueber ¦ßerghstiis«. In poštcni slovenski Kos st?je prelcvil v nemfiki »Berghaus«, kakor w menda še dandanes piše. Da pri demo kalni Voglajni eisto ßa dno. podkrepimo je/.ikovno razlago ste z ygodovmskimi podatki! V listini "\r. ). 1025. se Voglajna imenuje »Og- wanil-. J. 1265. so v urbar zabeležili • OgJaii".- 1. H4-8.*') pa dor pach Kce i..,i mho M-- ob Yogfajni prccej dolgo pomudili, jo brž uborimo «kozi Zavothio. Vse liiše stojo blizu ali pa ceJo »ik rza vodo« (Vogtajno); odtod tudi ime naselbine. — »Kaj, že zopet «pojrnkn --za-vodo«? To pot menda pa* -xavcstna« Kpojenka, ka-li?« r.>v¦ Zavodna«: najderno tudi pri Šostanju (nad To- polftifo), ki je tudi tamkaj najbrž na- stnlo po obilih vodah, pritokajocih v Poko. Ker se v šoštanjskein naročju gozd ludi ::zavod« imenuje in je blizu zaselja »Zavodne« še danes obsirno go.se.avje izävod). azto hot-ejo nekateri razlagavci tamošnje ime >• Zavodna« izpeljati iz >zävod«, kar bi torej zna- čilo nekako »gozdno zaseljc«. — Pa naj si bo .s šoštanjsko >-Zavodno^ ka- kor že koli. nase celjsko predmestje *Zavodn;i" pa je bilo in o.stano >za vodo«'. hJcsedüo vaw Orel, o katfiri smo se že precej obširno razgovarjali, pusti- mo kar na strani, da si v zamocvirje- nom svet'i po nepotrebnem no omoči- mo eevljev. l>o«iicr.l se nam ustavi na holmcu, na deinem bregu Voglajne, kjer .se d.v.iga^ Bežkjrad. Cudno, nenavadno ime! Tluje sc- kakoi' nekak glagolov ve- lelnik (beži!), in to v krajnem imenu! — »Saj jc res tudi pravi velelnik,« mi prijatelj prestrize besedo. > In takih primerov imamo po domovini so več; ie-pomisli na: Stojdrago (na Gorjan- cih) ali na Skocddol (pri Beljaku)! Nedavno nam je neki tovaris razložil nastanek imena Bežigrad takole: Te- harcani so bili sicer pfemiči, a za vi- teško bojevanje niso bili posebno vneti. lvadar je prisel Turek ali se bližal kak drug sovražnik, brž so tekli v trden grad nad Voglajno pa vpili: Beži v grad, beži v grad! In tako se je opri- jelo gradu ime Bežigrad. — Pa sinko- dijačok ni bil zadovoTjen s to razlago, ampak je izmodroval drugo, eeš: Ko smo si lam ogledovali Bežigrad, smo zlezli tudi v podzemeljski hodnik, ki je nekdaj dj-žal v/. kleti Bežigrada pa na JHtari grad nad Oljem. Prisi'i smo ze tako dalec pod zemljo. da smo ruli nad nami šumenje Savinje (oj ti mlada f?mtnzijn!V Kadar sr. l^ili »rajski pre- liiiui stiski. ;¦•' -¦¦¦ :.¦¦..¦-•..:;. ;¦'¦' '. ¦¦¦.¦-'-.-¦¦ ¦¦¦>¦¦¦ ^j^korn rovu v grad ob Voglajni. 'J'ako torej je na- stalo ime Be/igrad! — Ker pa zraaju- jorf z glavo m rmmda ne verjameš nc dijačku ne teharskim ubežnikom, zato povom pu fee iretjo razlago: Ta lični gradic- je bil morda nekdaj v rokah turškcga bega, in ljudstvo mu je zato reklo Bežji grad (t. j. begov grad).« — No, ta je pa še najneverjetnejša, ta tur.ska! Ker s prijateljevimi bajkami ne priderno na čistec, pa si dajmo po- inagati s »prirodno preizkušnjo«. Ocl Bukovega žlaka semkaj proti Vogiajni drži jjodolgast greben, ki se kakor ši- ljast nos strmo koneuje tik nad Vo- glajno. Na koncu tega nosu stoji grad in pod gradom je precej strm ^bregf nizdof do vode. Ali ni cisto verjetno, da so zato ia-gradič imenovali Brežji grad? Ker po plasaslovnih pravilih vemo, da glasnika >r<- in ry.- kaj-po- «osto izpaclata, zato bi tudi dejali, da se je oblikfi »brežji* obrusila v sedanji ¦tBczi-grad«. Sict^r pa je ime Bežigrad najbrž šele novejšega izvora; zakai se 1. 1875. najdemo za ta grad lepo starosiovensko ime VLšegrad (Wisse- grad).*) Ni izključeno, da je po asi- miiaciji »v — b' (prim, tudi: Wabno — JBabno; Vraeko —Bračko) in »» — ž« nastalo iz »vise — biže« in iz tega na- posled naš »Beži-grad*. — Potemta- kcni kar petero razlag za eno ime! Ce bi v takih-le stvareh napravifi glaso- vanje, bi nai^ dijaček seveda navduše- no glasoval za podzemeljsko pribeza- lišče, prijalelj-spremljevalec bi jo po- tegnil 8 Teharcani, a mi bi vsekakor ofitali pri naži razlagi: Brežji grad. Tik za Bežigradom se zacenja vas Btüov žiak. Zopet prezanimivo ime! Prvi del iinenat ki se nanaša na bu- itovje, je čictto upravičen; zakaj od va- si pa do vrh griča (tam stoji vas Vr- hcj in do Sv. Ane se razprostira po- vecini še sedaj bukov gozd (log). Toda »žlak« je tx-itna spaka iz nemskega »Buch^nschJaÄ«. O »ilakiba poč go- vori ljudstvo, kadar se fantje stepo in obleži pretepač »pouhen žlakov«. Za *) l^rim. knjižico »Baron Thal- berr, Fremdenführer von Cilli und tlnigobung«, str. 47. gozdni »Schlage l.)i pa bilo pravilno seč' afi s-poseka«. Toda te prevedbe niti ne potrebujemo! Urbarji iz sred- pjega vek'a se ne poznajo imena >Bu- chenschlagp, ki se je v poznejši dobi v graščinskih pisarnah skovalo neka- ko tako kakor tisti smešni »Berg- hausf. Na podlagi realne ugotovitve smemo Irdili, da je bilo prvotno kra- jiusko iine >Bukov log«. Iz lepega *lo- ga'- so tujerodni pisarji ustvarili svlilog* in iz tega >soblag«. Želeti bi bilo, da naši krajepisoi in kartografi iztrebijo grdo nemsko spakedranko ter ,;o nadomesiijo s pravilniin slovenskim itiieiiom rR/tkov log". Do^ppli Miin v Tcharje. llazlagav- (.•em trd oreh!^Koren imena bi mogli iskati v >tih« ali pa v »teh«. »Tehar« bi bil tisli clovek, ki daje drugemu u-teho, toi'azbo. Toda s takimi al> straktnimi f-lvarmi preprosto ljudstvo nima rado j)osla. Verjetnejša potllaga bo pac v korenini »till«. Kakor nale- timo marsikje m\ >Tihe doline« (n. pr. pri Postojni), tako je tudi zelo verjet- no, da se je prvotni naseljenec imeno- val 'Tihar- in je pozneje vsa naselbi- na dobila po njem ime. Prijatesj-sa- ljivec pa je dodal še poetično varianto: Ko so va.ščani zasačili celjskega grofa Urha, vasujqOega pod oknom, so ga trdo prijeli. tSele ko je fante na preži potolažil s tern, da jih je povzdignil v plemiče, so mu fe-ti obljubili, d?« osta- nojo > tihLc-. Jn zategadelj so jih je pri- jcl priimek •Tiharjic. — Zgodovinski viri navajajo. nemškl imeni »Tyo- charn - (I. 1362.) in vDyetharn* 0. 1405.). I'osebno iz zadnjega imena bi \itegnil kdo sklepati, da je nastalo krajno ime iz osebnega ^Dietha.rt« ali eesa sličnega. Vendar pa, dokler ne zasFedimo povseni jasne razlage, potr- dirno slovenskega »Tihar ja« v njego- vih v'a.vicah!^^^.^. V kotlini vzhodno od Teharij, so inenda že zdavna] posekali ali požgali gozd ter je mod storovjem naslaln na- selbina Store '.'ali tudi: fttorje). Na hr'bovju južno odtod je Svc- timi (tudi: Svotje). Ker je na Svetju preciej znana fcožja ]">ot, bi seveda naj- prei isknli douImoo za ime v koreniki !. iTij). ~- »Bo že piM.. :.;. ::: ..i.ziu' tovaris-safjivoc, »kjer je svetnik, je rad Wizu tudi iz- kuwnjavec imdic. In zapadno od Sve- tine proti Savinji imamo tudi res pra- vi >-Hudicev grri.bcn«'. — Toda nam ta razlaga nie kaj ne ugaja; kajtl božje poti imajo navadno svoje ime le f>o svetniku-patroau. In tudi druga slič- na imena nam v?bujajo dvome, kakor >Svetelka (pri JJramljah), Svetinje (pri Ormožu), najbolj pa se > Svetli dol«, ki. se razprosiira vzhodno tik za Sve- tino. Kakor so dali gozdovi pogosto podlago I'iiznin: drugim krajnini ime- noni, tako je bilo skoraj gotovo tudi s Svetino. V spl'osnem razlocuje ljud- stvo sčrn« gozd (t. j. smrekovje, je- lovjo in borovje) in »svetel« ali >sinji« gozd (t. j. listovci). Na črno gozdovje spominjajo: Crni log. Črni vrh, C'riui fora; na Hstovce tbukovje, gabrje ltd) pa: Sinja gorioa. Sinja dolina. Sevniea: posebno pa fee Svetelka, Sve- tinje, Svetli -prezali* (na koga pač?). ali pa celo >>prožili<* (kaj neki?). Krenimo na sever preko pricev v RUigovno! V urbarjih najdemo le nem- *) Kot svarilon zgfed razlagavcom krajevnih imen naj navedem, kako je neki »krajepise<'' raztolmacil ime *Sveca« (severno od Stoprc v Halo- zah). »Pežcenec v haloskih hribih ima nekak duh po petroleju«, piše ome- njeni krajepisec, »zato so tudi neka vas v Halozah »Sveča« imenuje.« — Ako bi bil ta razlagavec pogledal ne- kofiko po krajini južno od Stoprc, bi nasel »Gor. in Spod. Sečovoi; pa bi koj ugasnila njegova po petroleju di- fteča »Sveca«, ki bi se pokaxala kot * navadna »seöa* v gosdu. hko iuie^ ileicheneck (Reyhenegk', T. 1427.). (lesar nam ne pokaže zgodo1- vina, ponudi nam priroda. Po gozdičib' v tej okolici rasle obilo gob; med dru- gimi tudi bl'igovca« ali »blagva« (t. j. globanja: drugod tudi: lisičke). In preko pridevnika >blagoven« '(= bo- yiii na gobah) je nastalo ime »Bla- j>"ovna". V yosescini so menda že njega dni sejali obi To rcpe in prosa; odtod ime- ni vast r.Rcpno« in »Prosenisko*. Vendar pa je ime Proseniško najbrž nastalo sole preko osebnega imena, v Prosen ik«; ako ne tici morda v ozad- ju gozdna »pre-seka«, na katero imeci- ka neniški ^Pr««senicz« (1. 1427.), ali pa se nanaša celo na ^Prosevnik«, t. j. naselnik na prosevnem (- prisolnc- nem) kraju. (Prim., tudi »Prosivnik* med Vranskim in Motnikom.) Costa iz Bukovega loga gre na. Ulagovno preko gozdnatih grieer ii lopo zefcnih dolinic, po katerih curlja- jo studencki. izlivajoč se tu in tarn w ribnike. Take vlažne travnike iraenu- jemo »loke«-; naseljenec na loki pa je dobil priimek :Lokar«, kakor kaže vas »J.okarje- (severno od St. Jurija). Min to s.okaijev po loki, daleč na sever segajoc-i, teče Pesčenica. Ta po- tok ima svoje ime po pešcenem produ in svižu, ki ga izpira s strme Straže (tu so za turških easov menda priži- gali signalne kresove) in iz peščenih' lazhin {(. j. jazbecevih lukenj). V porečju i^esčiiice so tudi DrantXje (ali: Dramna; v listinah »Dremyngr, 1. 1451.), kar r.ajbrze izhaja iz »dr- raasra, dnuljava*, t. j. s ščavjem in gi'iriovjem' obrastel svet.. Da je bilo nokdaj tod cbpirno goščavje, pričajo tudi bližnje Late (~ izsekana golica- va. v gozdu). Na govedje ime dram- l;a« ali >'(lramtje«, ki je običajno po C.ioi'iskem (prim. Ejavee, Iz potne tor- be), na lose seveda, pri tej razlagi nc moreino ozirati. Kor smo zobredli že tako dale^ pod Konjiško goi'o, se ozrimo se v do- iino Žlciiice in na Žički samostan, kn- teii ineni. gofovo izhajate iz vasi Žiče. Krajno ime #ice pa zopet izvira, kakor i/.vnja znan .jc/.ikoslovoc*), iz osebne- ga imena Zit'ko. V zatišju, sredi go- zdov ob Zičnici so kartuzijanci iz Žii'- kagn ..samoslana sezidali v 13. stoletju >hospitalno<- cerkev' in zavetiisče, na- menjeno popotnikoin Inj-oin: odto/ ime Spifahr. Ker smo zabredii /.v .priM-<'j \stian od prvotne svneri, se vrnimo v Št. J«i- rij, kjer nas /. jiiga sem pozdravlja Slivnini in Kalobje. Slivnicani goje Se dandanes izredno obilo sliv (češpelj)," ki so dale obiležje pokrajini in tudi podlago krajnemu imenu. (Prim. Sliv- nico r>ri HornliC So.seilno Kafobje se imenuje v ur- bar ju (1. 1278.) »Chalop«; to bi da4o misliti na osebno ime naseljenca »Go- loba;. Vendar pa se mi zdi glasovna men Java preizuinetnieena; zato osta- ninio rajsi pri prvotnem korenu »kaU-, ki pomeni mlako, kamor gonijo živino napajat. Ker so kali« potrebni. po- sebno v krajib, kjer primanjkuje ob susi vodc (n. pr. na Krasu). zato je tudi Aerjefno, da so se kmetje na tern vLsavju (nad OCK) ni) posluževaii »ka- lov*, ki so naposled dali kraju ime Kalovjc — Kälobje«. Ako primerja- rao >Kal<: (juzno od Mrzlice), »Kavce« in »Kale:: (juiino od Velenja), nam tudi ta imena označujejo visoko l'ezece ln'aje, ki jim poleti prirnanjkuje vode. Vzhodno od Št. Jurija se v Voglaj- no izliva Lnctiica, ki leče v vulikih vi- juga.li po inočvirni »loki«, deloma ob- rasli z locjem in rakitjem. Loka ozir. locje je dalo podlago imenu »Ločnica*, rukitovje t'.obvodno vrbovje) pa vasi. ¦> Rakiforce . Ob Locnici je gorski greben Gro- blce, t. j. kraj, kjer so kupi kainenja ali problje«. Lstega izviru jo gotovo tudi Groblno ob juž. žel. Severno od Groblnoga je «za vr- hom« vas Zavrk (prim, tudi Završe pri Hudi luknji) in pa Slow, rojstnv krnj Slomskov. Beseda »slom^ pomeni gorsko kleine * (kakor na strehi). To vidiino posebnt« fepo na hribu »Slom- w/A«:, ki se mu »sleme« razprostira od Tremarij pa do Liboj. Ponikvu kaze, da morajo nekje v bliüni pft^ihati vode ponikalnice. I *) Hamovš, Historična gramatF- I lu, str. 25I1. Stran 8. »NOVA DOBAi StÄV. 145 (I'riin. (ucli Ponikvo vzh. od Polzele.) Okoliea Ponikve nam pokaže dva taka jkmikajočji potoka: Srževico in Bole- ski potok. .Srževica izvira v vasi istega imena, ponikne dvakrat zapored in pride miposled ;, inienoni DoLski potok na dan. Boleski potok pa izvira na vznožju Zlateškega brda, teče skozi va~ h'hiq UolWina (vzh. od Ponikve) ter izgine v Boleske rupe; po presledku pol kiloniütra i/vira vnovič ob okiajni eesti, držeci v Smarje. fimarjc je spojenka iz 'Sent"; (~- sankt) in >Marija«, po razvoju: Snt-Marija --- Sm-Marija in naposled (po neutrizaciji) — Šmarje. Župna cerkev je namree posvecena Marijine- m\i Vncbovzetjv. in v okolici so tudi nahaja stara (iz I. 1490.) Marijina ka- peJa. (Prim, tudi >ämarnica« ~ Mai- glöckchen.) S pridevkom Sent« imamo sploh /nnogo setavljcnih krajevnih imen. Da navedem To nekatera bolj nenavadna mnena: Concur, Šturje, Šempas (v Vi- pavski dolini, iz: Št. Bassns), Šmaver fpri Govici) in Šmarca (pri Kamni- ku, iz: Št. Mauritius), Števorjan (v goriskih lirdih, iz: St. Florijan). Qrad JeUe (pri Šmarju) in vas Jelševec (južno od tod) spominjata pač na obilo jclševje v tch krajih. 01) tej priliki bi opomnil, da so nokatert zemljepisei v najnovejšem času čisto po nepotrebnem začeli pisati »Ovče- va« namesto »Olseva« (gora pri Sof- ravi), dasi tudi izhaja ime iz :)jelsa'< (prim, urbar iz 1. 1268.: mons Erlalb Jelševa planina). Sevorov/.liodno od Šmarja naleti- ino na (uje irne Lemberg (x listinah: Leumburch (Icta 1213.), Lengenbure (1235.), Lewenberch (1248.), ki izvira iz osebnoga imena kakega nemškega pJeiniča. (Pi'iiii. tudi Lomberg pri Do- tirni, s katerim se v listinah veckrat ¦ • :..'¦.-.;:-•¦ '' * .L>. i, -. ,¦ :-. /e do&BO Ox u&ofaa eoaAa ? dotr&y ¦ ;¦;»;.; ¦» . . •¦¦¦-.,. /.amenjujo.) Ta redka tujka nam pa ne ho zagrenila \eselja, ker kmalu poza- bimo nanjo v vinogiadih na bliznji Sladki gori. Preden so vinerno iz smavskega okraja, ozrimo se so nanagloma po najznrtcilnejših imenih naokrog. Hrib Boč jo dobii* ime po svoji zaokroženi kopi, ki Ktrli kakor bok« izven trupla (prim. Boina ob Dreti), Donačka gora pa po cerkvi Sv. Donatija, podružnici logaški. Jiogatcc ima menda svoj iz- vor v osebhem imenu tamošnjih gra- ščakov; že 1. 3J97. pišejo fistine*) o plomicih Bertoldu in Štefanu Rohaču *) Janisch. Top.-stat. Lexikon v. Stciorniark. (Rogaču). Jzi'edno niično imo Dragomilo (jugovzhodno cd Šmavja) se nam po zgodovinski preiskavi pokaže kot Draškovo seio« (1. 1452: am Dra- scliko; 1. MOO: Drakensas — Drago- zilo). St. Peter na Medvetlooent aelu (vzh. od Šmarja) je dobil naziv po j priimku naselnika »Medveda«, ne pa ' niorebiti po kakih medvedjih brlogih, ki bi jili po naseljenih krajih zaman iskali. Blizu Medvedjega sola je vas Plat, imenovarui po gorskem grebenu, po katerem se je razprostrla, kajti »plat« pomeni gorski rob. Na okrajni eesti pod Piatom pa je zaselje Podplat. Vas Ztbika jo vredna svojega ime- na (zibi -- barje); kdor je kdaj h'odil tod, no bo zle])H pozabil mocvirja hx blata, in po nekdanjih strugah stoji voda (lava), da ji bojda z žrdjo ne pri- demo do dna. Olimje (pri Podčetrtku) kaže na brestovje, ki je nekoč tod rastlo Oim ^= brest, Ulme;. 0 l'odceirtku in Podsredi pa ?e pripoveduje, da sta oba trga imela l'jega dni >skupnega graščinskega go- spodarja. In da so se podTožniki mogli v grajskih pisamah razvrstiti, so tla- oani one grašeine imeli \iradne sod- ne dneve v sredo, tlačanom druge gra- sc'ine pa so sodili v četrtek. (Daljo prihodnjič) Vescl« božičnc praznii[e in srečno jKo^o Uto želi l^arol Uoibner, Celje. Vc5ck božičae prazoi^ in srcčno Kotfo Ute želf vsem cenjenlm odjemalcem Pfc. Debenjak, Celje. ^ese/e sol/ate/fraz/tife //i sref/to JTPovo /e/o žef/ /na/u//a&ur/ra //yott//ta J%'o Jfflas//raL Cefe J%?a//a /?e/ra c. *ZJese/e 6bž/č/?e /traz/utfe že/ž' t>se/Tt cer//. s/ra/iLa/n /Gro/ašfi mo/sler J&r/o/j Oražem, Cefe Jf/et/a/tSJfa i//?ca 9. Hišo — parcelo, neprimičnine prodajate? Javite svoj naslo »POSREDOVALCU« Ljubljana Sv. Petra cesta 23, da ga odda Interesentom. Izognet« se stroškom! ^ Xovro Čremožnik Celje, Prešernova ul. 19, posreduje pri nakupu in prodaji posestev, hiš, vil, žag, mlinov, grajščin, ter sep. n. občinstvu topio priporoča. FohiHtvo, posteljnino, mcšlia obieba, cbuiev itd. vse v dobrem stanju, se ta koj u god no p?'oda. Naslov v upravi. Sprejme ae 5 5 učenec v večji trgovini v prometnem kraju. Imeti mora dobro Solsko izobrazbo, veselje do trgovine, ter biti zdrav in krepak. Naslov v upravi pod; .Nadarjen.' Kompanjon tih a\\ laven, se iSče z novim letom za jako dobičkanosno ve letno nodjetje v Mariboru z vlo2kom do 50 Oon Di proti 2(i»/0 .«bresti, ki se izplačačajo pi vsakomt- sečnem obraču- nu. Varnost za1- gurana. Ponudbe pod »lndu- strija Maribor« na upr.vo lista. 2-2 Vcselc fcozictte prazniHc in srcceo JfoVo lcto želi vsem svojim ccnjenim odjemalcem ft. in % Baldajia, soda'Jicar, Celje, Gaberjt. Uesele božične praznike in sreČDO Nouo Ieto želi vsem 9vojim cenj.odjemalcem ter se priporoča Se za nadaljnjo naklonje- nost v bodočem letu Luduik Junger:: ppekajeualec. 1925 Proda se skoraj poblnoma nova zim&9c*3 suknj&f cifrep 2 para čsvljev jn dru^e malen- kosti. lzve se v upravništvu. Sprejme sc sostanoValec dijaK event, mladi gospod. Soba je topla, .»vetla in pri boljši rodbini. Naslov v upravi. 2-t Proda 8e n inograd (v Roginski gorci prl Tinskem), 3 Ofal«, 1 oral nasajen, dva orala nenasajena, sedaj njiva, viničarska hiša, zidan hram, nad ste sadnih dreves z vsem inventarjem, stl»kal- nica, posoda In orodje za 25.000 Din. N*- tančne podatke se dobi pr} DragotintJ Oobcu, podžupanu, Celje. Proda se velik, do!g moški 5M kožuii ves obrobljen z lisičjo kožo, posebno pri- praven za avtovožnje. Kjc, pove upravnlštvo, Proda se p^sarni«* škopotiišivo in ptsaltii StrOJ. VpraSa se v AškerČevl ui. St. ¦. BO^čnTdarii7. Cvetoče acellea, cikhme, primula, kakof tudi vsakovrstne cvctlice v velikl izbiri. , I. Gradlfter, prod4Jaln* cvetHc I R<*z»a^ova ul. (hold Union) 2^1 Stev. 145. »NOVA DOB 4« Stran 9. To iffi omom SLON, Kl ZVONI. Pavel BoutUi- i ic. tajnik franco.ske akaclemije za ko- luwijalno vcdo v I'arizu, ki jc preživel vc'lik ilol svn,i(.'[;a /ivljonja po koloni- jiii). pripovedujo o .sTonih marsikaj za- niniivoga. Afviski si on se navadno no udoinaci, loda cnoga jo poznal, kale- ivgn so bili \ikrotili, da se je gibal mir- ]u> ined proljivalstvoin. Tmenoval se ,je Frir. Vsak dan jo hodil v male misi- .jonsko kapelo zvonit. Misijonar mn jo vcrkrat da? /a to f-ladkorja. Fric je ras I el in postajal ¦ml no l)olj močan. Tako jo šel nekega dne zvonit, vlekel pa jo tako siino, da jc podrl zvonik in .se kos cerkvice /rnven. Nato je zdivjal in pobegnil. IU1H0 V nr&UJ. V Kusiji silno la.sle interes za radio. Koniisai'ijat za posto in l)i'zojav je navočil v ruskili to- vaviiali veliko stoviio apavatov za spre- jemanje in oddajo rndio-vesti s kapa- citelo od I do (i milijonov KW. Radius >eli apavatov se sure mod 250—1200 kiloinetrov. V Moslcu se je osnovaTa akcijska družba -Radio za vse«. Svrlia 'dništva je, da ;wopagira uporabo ra- diJK v na.isir.sih siojib. Francoske anekdote. Za casa francoske revolueije je ¦pnredün opera i>ivzplaeno predstavo /a paviske nižjo sloje. V glodališčc je prisl'a tudi neka piodajalka s trga. Ko je vidola n.;i odi'u plesati balet, se je obrnila k svoji prijaleljici, rekoč: »Vi- dis jib. zlodeje! Ker je .prodstava brez- plačna, plesejo vsi hkrati, da. bi bili jsvej gotovj!« * ''( * Eog.'il plemie. ki je iinel1 /elo lepo ženo, je vzdrzeval skrivaj ljubico, ki ji je nosil bogata darila. Ko je žena izve- | dela, da je inož knpil svoji pimci kos krasnega blaga, mu ga je zmaknila in si napi-avila iz njega ol^'eko. Poteni je jmkazala niožu novo obleko, botec ga razjeziti, ee.s: >Kako Yam ugaja ta (ibieka?« — »Ah, krasna je, le uporab- Ijena ni pravihio.« — »To pravijo o ineni vsi,« jo odgovoriJa gospa. w. * ¦ Kadar je liodil Ludvik XIV. mi lov. so moral1! voziti za njim štirideset. sleklemc ^ ina, ki &t- ga ni nikoli do- taknil. Nekoe ])a je bil žejen in je za- hfeval st.eklenioo vJna. »Sire, ga ni \ več«, so mu odgovor.ili služabniki. ¦— | -»Kako to? Mar ne vozite za menoj ati- | ridesot steklcnic?« —• »Seveda, sir, aTi \ vse smo popili^, se jf- glasil odgovor. '> ;>V bodoče naj se ve?i enainštirideset, | da ostane ena ^tekleniea tudi zame«,- ;;e dcjal Ludovik. ¦ - < B^ijnij, svüarfä lasse, uliiiiiüliiiiiifrcMüiiiiiiiBüiiüiiittiiiJüMii;!!»:!»*-;::.::;::!!.«!.::;!1:!.•>!¦:'. iiimll po rednem umivanju glave z Slavni igralec je nekoc tepel svo- jo ženo. Sosed je prihitel k njegovemu ocetu v brižnjo irišo ter ga prosil, naj gre branit snaho. Stari gospod je tre- nutek razmisljal, potem pa je odgovo- ril odloeno: »Kar je bog združil, naj človek ne razdružrije!« in ni šel ni- kamor. Curiška borza ; : v torek 23. dec. Zagreb: 7 745 Za smeh in kratek cas. ne Cut/ potrebe. Dama, ki so jo smatrali vsi za ze- lo gaTanino, je dojala znanemu pijan- cu: »Verjemite mi, gospod, da vseli deset let, odkar sera vdova, nisem ni- koli čutila potrebe, da se iznova poro- eim.« — »Verjamein«, je odgovoril pi- janec. »Tudi z menoj je tako: odkar pijein, nisem nikoli žejen . . .« Odgovorni urednik: Bado Pečnik. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna, Celjt Krajevni zastopnik fiksum v proviziji se išče za takoj. Ponudbena upravo lista pod St. 1572. $ Hci Hotaj, Mmn nlica Sfeu. 19 BtrlLenjc ssms Din 5"— Istotam bvuSenje britev, gkarij, gilett, no- žev, kuhinjskega in raznega orodja. ¦¦¦¦) ¦pi or jope, ovljačc. . čepice in telovnike, velikanska zaloga najmodernejših sazon kakor tudi nogavic, rokavic in vsega plete- negd perila za dame in otroke, katero se prodaia letos po čudovito nizkih cenah samo v veletrgovini H. STEHiVlECKI, Celje. Trgovci'engroscene! llustrov. cenik zastonj! Pozor, ksnetovalci! Zajamčeno najbaSj&e semeoje oves, korenje, pomladanski ječ- men, svinjska repa (runkelj) od tvrdlce Kirsche-Pfiffenbach, dobav- lja njeno zastoostvo STEIHEDCK ;tl ISHit, ŽP.LEC Hektolitrska teža semenjskega ovsa je črcz 60 kg. — Naročila zamoremo upoštevatl le do 1. Jan. 1925. 2-2 Izbrana naravna vina izborne kako- vosti, sveže marčno in črno pivo, pristne kranjskc klobase, sulie a!i kulianc, se dobi vsaki čas v gostilni Emi! Schara Zavodna. poceni dobro ohranjena postelja, nočna omaiica, 2 veliki sliki (Maria Stuart), 1 le- ksikonter 1 lepa stenska uranihalka. Vpraša se v upravi lista. 2-1 vešč vseh pisarniških poslov, iftöe mosta za takoj. Sprejme tudi na deželi. Cenjene dopise na upravo pod značko »Knjigovodja«. &ALAMA prvovrstna novarcba.povsemzrela se dobi povaod. Prva hrvatska tvornica sa- lam, sušena mesa i masti [ll.6aÄic-(iÄiy. Petrinje. a Oeneralno f Mp oi zastopstvo za Slovenijo :| l«»v«*J j R. Bunc in drug | 10 J Ljubljana, Maribor, CeljeA p»TÄlu,ft J 12-8 ,yy Okusno darilo jc Vcdno parfumerija Oglejte si svetovne znamke 2—1 Coty, Houbigant, ^oger Zt Gallet, Piver, Calderara itt^. ^ ®| p 11© V finligarna in trgovina muzikalij ••** PrlporoČa bogato Jzblro ***¦¦ leposaovnth slovensRiliun mladinshe knläge in giikovnice. — Bogata zalogaurnetnUkih silk. Časopise v vseh jezikih ureskrbi v najkrajSerci Časn po orlglnalnlh cenah 4-3 Zvezna tisfearnaL v Celju izvrsuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča delai solidno, okusno in najhitreje Cene konkurenčnel Prepričajte se sami! Najmoderneje urejena knjigoveznica Strw 10. »NOVA DOB A« Sikv/ 145 Dve mirni gospdični iščeta eno ali dve meblirsni ali tud? neme- blipani sobi s kuhinjo v mestu ali neposredni bužinl. PJačata tudi za par mesecevnaprej. Cenjene po- nudbe na upravo pod »Mirni dom•<. 2-2 Kupujem vse vrste rezanega, tesanega in okrog- Jega I e s a po najvišjih cenah. E. Himmer izvoK Besa 3-3 Celje, Trubarjeva ulica St. 1. Električni likalnik (najlepše božično darilo) . . najboljše svelovne znamke 3 kg z žico Din 200'— 4 » » » » 240 — ŽarnicG in drug materijal po najnižjih cenah pri 9—8 Karol Flopjančič, Celje, Cankarjeva ul. 2, poieg davČ. urada. Prvovrstnc Iouske puške, municijo, Bflirtli pištole in revolverje priporoča po izredno nizkih cenah strok. puškarsko-tehnična delavnica ALBERT RUTÄR CELJE, Slomškov trg štev. 4 51 w- Ant. Lečnik | O «rar in juwefis* O I Celje, Elanni trg St. 9 (press Pacchiaffe). 128 Fotografieni atelje JW& Gerne Celje, Lrjubljanska e. 10, izdeluje umetniške portretev vseh velikostih. — Specialiteta foto- skice. — Slika in poveča po vsaki sliki v olju, akvarelu, pastelu, kro- jouu in tušu. Slike za legitimacije se nauslugo izvršijo najhitreje. 8 PA TRIA 6-3 Cognac - Medicinal Palace- Crem e-Liquori Čisti vinski destilati najfineje kakovostii. V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven maglstrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1303 Se pripo;oča ! Trgovska hiša na deželi, v mariborski okolici, enonadstr., novodobna, v dobrem stanu, obokrajnicesti, poleg cerkve in sole, gospodarsko poslopje, sldadišča, vrt, 2 oraja travnika, se radi se- litve proda. V hiši je dobro uvedena trg. z mešanim blagom, poštni in telefonski urad, 3 lepa stanovanja, od katerih je eno s 3 sobami ter kuhinjo takoj na razpolago. Tudi trgoyina se z blagom vred proda pod ugod- nimi plač. pogoji. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovska hiša 1875«. 2—2 C" EVLJE za dame, gospode fine moderne iz prviJi svetovnih tovarn, kakor tud trpeJfne od domačih čevljarjev inia velikansko zalogo ter prodaja po čudovito nizkih cenah samo veletrgovina R. Slermeckl, Celjc. Trgovci engros cenel Cenik zastonj! Vesele božične praztiike in sreeno flovo leto želi vsem svojitn odjemaleem A fAOČflll^R voovfl CELtJE. Vesele božiene praznike in sreeno |4ovo leto želi vsem eenjenim odjemaleem RftTOH LiEČrJlK» urar in zlatar, Cclje Glavnl trg. 1925 V?;cle božične pratttiHc in sreeno JtoVo Uto-s- želi sVojitn ceujcnitn stratum jvaii JVaraK5 = sodaVicar in opeHarn?r = Zgtroja Cožnica pri Žalcu. Vesele boži:nc prazniHe in sreeno JfoVo leto ::::::: 192 5 želi vsem cenj. odjcmalctm ]. Jagcdic, trgoVec Celje, Olavni irg- Vesele božične praznike in sreeno Novo leto zeli vsem cenj. odjemalcem špecerijska trgovimt ßudviß *PefeR. m Kleparsivo, vodovodne inšia- lacije In naprava slrelovodov CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Sprcjcma Vjaddazgora} oracalctuh jtroKHaHortud'popraVtla ?ostrezba tocna. (ene zmerne. Solidna izVrsitev. 477 -74 lire, zlainino, m*ebro, očala, topiomerr, jeolilno o^odje iid<, i;d. po najnižjili cenah pri 5|. Salmič 1 dr. Cel|e» Narodni dom. Kupujem staro zlato. Popravila z jamstvom točno in poceni. 1321 8 m O c «= ^ ¦"" M -t-> *- m C O S ts.0 *3 ° ^ T3 I- Popolnoma varno nalcžite denarne prihranke pri zadrugi LASTfU DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Cclju. Obrestujehranilne vloge po 8%» Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 3 •"» so w < CD Trboveljski premog , iz rudnikov: Laško, Hrastnik in Trbovlje in trboveljski prima porfland cement dobavi iz tukajšnjega skladišča ali pri celih vagonih = od vagona po najnizjih dnevnih cenah == Premog se itostav ja na lei jo tudi na dom. ZVEZA SLOVENSKIH TRGOVCEV Cvenkel, Elsbacher in Ravnikar pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Celju, Oglejte s! manufakturno trpovJno J. If UDIŠ GaberjeSf. 3 (gostilna PlevČak) nasproti Mestnega mllna NA DROBNOI 50-52 NA OEBELO ___ PRIPOROČA swojim oevfjenim odjemalcem veliko množino ino- lemskega blaqa kakor »ukno m.» mošlce in žen« ske obleke, cefir, 6iion, vse krojaAke pOtreb&öi- ne ter raznovrstno manufakturno bl«sgo po zelo nizkih itsnaht " " Želim kupiti več tisoc hraelovk Ponudbe se naj pošljejo pod Slfro »SMREKA« ra upravniStvo »Nove Dobe«. 1—1 St?v. 145 »NOVA DOBÄ« Strau H ?rVa hrvatska Jtediotiica podroica (die Ustanovljena I< 1846. Aleksandrova u!5ca« Ustanoviiena 1.1846. DelniSka glavnica: D 75,000.000'— Fodružnice: Beogrnd Bjelovar Brod n. S. CrJkvenica Cakovec Daruvar Delnice Djakovo Gjurgjevac Ilok Karlovac Kraljevlca Križevd Maribor Mitrovica Nova Gradiška Novl sad Ogulin OsJjek g. grad CENTRALA V ZAGREBU. Vioge: D 500,000*000'- Rezerv. zaklad: nad D 35,000.000'- PodruŽnice: Požega Rljeka Senj Slsak Skoplje Subotica Sušak Sv. Ivan Zellna Varaždln Vel. Gorka Vinkovcl Virovitica Vukovar Zagreb, Ifica 117 Zemun. Ekspoziture: Osliek d. grad Vinlca. Prejema vIoge na hranilne knjižice in na tekoči račun. — Eskomptira menice in devize. rfejema v jnkaso tu- in ino- zemske menice in čeke. Izdaja 4V2o.'one zastavnicein 4V2%ne obveznice, ki so davka proste, pupi- larno varne in imajo jamstveno spo- sobnost. Kupuje in prodaja valute in devize Izdaja Leke jn i