I i ErTnTrTxflffl G n alpina PRIPRAVLJA SE NOV STATUT PODJETJA Statut podjetja je temeljni splošni akt podjetja. Vsi drugi splošni akti (pravilniki,poslovniki in dr.) in tudi sklepi organov upravljanja se izdajajo na 'podlagi statuta. Tako kot vsi drugi pravni predpisi ima tudi statut podjetja namen utrditi določene odnose tako, da ni nobenih dvomov o tem, kaj je čigava dolžnost in kaj pravica. Prav zaradi tega pa ima statut tudi svojo slabo stran: deluje namreč statično, medtem ko razvoj podjetja terja dinamiko. To slabo stran pravnih predpisov obvladujemo v dinamično razvijajoči se družbi tako, da predpise občasno dopolnjujemo in tudi spreminjamo. To velja tudi za interne predpise v podjetju: statut in druge splošne akte. Od leta 1966, kO je bil spre -jet sedanji statut podjetja,je nastalo v podjetju in v družbi toliko sprememb, da je se -danj i statut nujno dopolniti in tudi spremeniti. Cela podre čja odnosov, ki so bila prej urejena z ustavo in zakoni, so v zadnjem letu prepuščena v samoupravno urejanje delovnim skupnostim. Nagla rast našega podjetja, in uveljavljanje na domačem in svetovnem tržišču pa potrebujeta bolj razvite od nose znotraj podjetja, predvsem pa poglobitev našega samoupravnega sistema. Zaradi tega skoraj ni mogoče do polnjevati sedanjega statuta , ampak smo se odločili za izdelavo novega statuta. Komisija, ki jo je v ta namen imenoval dc lavski svet, bo v kratkem objavila teze za novi statut in jih dala v razpravo, šele ko bodo teze v javni razpravi dokončno sprejete, bomo šli na izdelavo osnutka statuta. Nato pa bo tudi ta osnutek dan v javno razpravo, preden bo delavski svet dokončno odločal o njem. čemu tako dolg postopek in dvakratna javna razprava ? Statut je stvar vseh članov delovne skupnosti in je zato treba vsakomur omogočiti, da lahko sodeluje s svojimi predlogi in mne nji. Zaradi tega smo se tudi odločili za razpravo najprej o ter zah, ki so napisane v čimbolj pre prostem jeziku. Kljub temu pa je treba poznejši osnutek statuta dati v javno razpravo, preden o njem glasuje delavski svet. Ta postopek bo res dolg, saj računamo, da bo statut lahko sprejet šele v začetku julija. Vendar pa pri sprejemanju tako obsežnega in dolgoročnega akta kot je statut, ne kaže hiteti. Novi statut naj bi predvsem uzakonil tiste odnose, ki so zna -čilni za naše podjetje, niso pa urejeni z zakoni. Pri urejanju teh odnosov pa statut ne bi smel biti preveč statičen. Zaradi tega naj bi v statutu postavili predvsem načela, po katerih $e morajo odnosi podrobneje ureja -ti s pravilniki in drugimi splošnimi akti. Pri urejanju organi -zacije podjetja, mehanizma samoupravljanja in kadrovske politike in drugih odnosov naj statut konkretno določi le spodnjo me -jo, omogoči pa naj izpopolnjevanje teh odnosov nad to spodnjo mejo. Bistvene spremembe naj bi novi statut prinesel glede izpopolnitve samoupravnega mehanizma, ki mora omogočiti poglobitev samoupravljanja in vključitev večjega števila ljudi v sprejemanje samoupravnih odločitev. Teze pa konkretno določajo ne le pooblastila, ampak tudi odgo -vornost organov in posamezni -kov, ki spr^j-jmajo odločitve. Večji del pripravljenih tez za statut je take narave, da jih delovna skupnost lahko uredi tako ali drugače. Zaradi tega je treba, da vsi člani delovne sku pnosti sodelujejo s svojimi mne nji in predlogi, tako da bo sta tut v resnici odraz volje ce -lotne delovne skupnosti Stojan PERTOVT FUNKCIONALNOST NOVE HALE IN NOVE RAZPOREDITVE Z dograditvijo nove proizvodne hale smo pridobili preko 2 500 m2 nove proizvodne površine.Bistvo funkcionalnosti nove pre izvodne hale je že v tem,da je stavba pritlična in s tem mno g6 bolj primerna za moderno industrijsko proizvodnjo. Tv se ne bo pojavilo vprašanje nosilG nosti stropov, stroje bomo lahko poljubno razmeščali po zahtevah tehnoloških procesov. Streha je zasteklena proti se -verni strani, kar bo pomagalo, da v novi hali niti v najbolj vročih poletnih mesecih ne bo prehude vročine. i novi hali naj bi se odvijala kompletna podplatna obdelava obutve, to je sekalnica, montažni trakovi, PVC in centralni fi-niš. Severni del stavbe v dolžini 60 m naj bi po dolžini zajedli montažni trakovi in sekal Tjica. Na koncu trakov naj bi bi lo organizirano PVC brizganje, dalje na južni strani stavbe pa še oddelek finiša. Poleg proizvodnih enot naj bi bilo v novi hali še manjše skladišče kopit, za eno sezono, tako, da bi bila kopita pri roki manipulantom in kar je še važnejše, da so kopita pri isti relativni via gi kot je sama proizvodnja. Vemo, da les občutno vpija vlago in se širi, torej brez primernega skladišča kopit si ne moremo misliti montažnega sistema proizvodnje brez težav. Poleg tega naj bi bil v novi hali še pesiben popolnoma zaprt prostor - vlažilnica za zgornje dele. To bi bilo istočasno nekakšno skladišče, kjer naj bi se zgornji deli zadrževali najmanj 3 dni pri relativni vlagi zraka 8 5 - 9o%. S tem bi se izognili številnim defektom, kateri se nam stalno pojavljajo zaradi presuheha zgornjega usnja in nam predstavljajo precej ško de. V rtari tovarniški stavbi naj bi ostale izdelovalnice zgornjih de -lov, skladišče osnovnih materialov, fornitur in skladišče čevljev. Tone KLEMENCIČ Izvoz v ZDA v letu 1969 Stalno naraščanje cen in stroškov zaradi inflacijskih tendenc v ZDA je povzročilo zmanjšanje konkurenčnosti ameriških izdelkov na mednarodnem trgu. Glavni konkurenti ZDA v ceni pro izvodov na mednarodnem tržiščuso Velika Britanija, Francija, Italija, ZRN in Japonska. Indeksi izvoznih cen IMF (13638100) .pomembnih zahodnih držav kažejo, da se je indeks ceri v razdobju 196o do 1969 povišal v ZDA za 15% od 99 na 115, v Italiji pa so zabeležili znižanje indeksi cen od lo2 na lol. Vir: II Sole lo.2.197o \ - 24 Ore 33, \ \ 70 DVAJSETIH LETIH 7 okviru praznovanja 20-letnice ..•ucupravljanja je bila dne 21. •p: \la 1970 slavnostna seja de -lavskega sveta ALPINE. Ravno na td dan pred 2o leti je bil v na-š^m podjetju izvoljen prvi delav ski svet in na omenjeni slavnost ni seji so bili kot častni gosti navzoči tudi člani prvega delavskega sveta. Seveda so seji prisostvovali tudi drugi: predstavniki občinsk skupščine ter predstavniki drv -beno-političnih organizacij po jetja in kraja. Po svečani otvoritvi - z godbo in petjem - je govoril predsednik prvega delavskega sveta v Alpini tov. Miloš MLINAR. Opisal je raz voj samoupravljanja, težave in uspehe v preteklih 2o-tih letih in dejal, da je bilo treba veliko truda in odpovedovanja, da smo dosegli sedanjo stopnjo razvoja. Za tov. Mlinarjem je povzel bese do direktor tov. Izidor REJC. iž njeg'.vega govora je velo priznanje olanom prvega delavskega sve a, ki so znali premagati prve •vice in se vključiti v nov si-.rccm ir. vsem ostalim, ki so za njim:, vodili podjetje. Poudaril pa je, da sedanji kolektiv v svo ji '..elotni sestavi mora vedeti ;caj hoče, poznati svoje dolžno -sti in jih vestno izpolnjevati. Alpina je osnova vsega v Zireh in mora to poslanstvo še napre" voditi. Na koncu je tov. direktor čestital vsem članom prvega delavsk -ga sveta in jim zaželel sreče in zadovoljstva, vsem ostalim pa predvsem mnogo delovnih uspehov. člani prvega delavskega sveta so: 1. BLA2 BOGATAJ 2. IVAN POLJANSEK 3. ADOLF PEČELIN STANKO LIKAR 5. LEANDER KAVČIČ 6. JOŽE ZAKELJ 7. PAVEL KAVČIČ 8. FRANC KAVČIČ 9. LEOPOLD ERZN02NIK 10. PAVEL KOPAČ 11. ANDREJ CVETKO 12. MILOŠ MLINAR 1 T Cl i AC NAGLIC ]'-. SLAVKA ŠUBIC (por. KRALJ) 1 , JOŽEFA KAVČIČ 16. MILAN POLJANŠEK 17. ALOJZ GREGORAČ 18. EDVARD STRLIČ 19. ALOJZ FILIPIČ 20. PAVEL PODOBNIK 21. JULIJ GOVEKAR Ko so se zvrstili še ostali govorniki, ki so predvsem želeli izreči čestitke in želje za na -daljni razvoj in uspeh ALPINE,je bila seja zaključena. Nadaljevanje je bilo v jedilnici /.LPINE, kjer je bilo organizirano tovariško srečanje in čutili smo, da so bili vsi tega srečanja res veseli. Slišati pa je bilo vmes pripombe, -ia ni prav, da se je kljub proste mu dnevu v tovarni slavnostne se je udeležilo tako malo članov kolektiva. Pogrešali smo predvsem -dino. V. P. KAKO POTEKA PRODAJA V prejšnji š :evilki glasila smo se seznanili z dosežki proiz -vodnje v prvem tromesečju. S sa Ti'o proizvodnjo pa gospodarski proces, ki vključuje proizvod -njo, razdelitev, menjavo in potrošnjo, še ni zaključen.Za to pa mora poskrbeti prodajna služ be - ki išče najbolj ugodno pot gotovega proizvoda od proizvode nje do potrošnika. V prvem tromesečju je bila sku:; na prodaja (brez exporta) 148.493 parov v vrednosti din 11,358 .660.-. Od tega naši pro9 dajni mreži 80,4%, angro kupcem pa 19,6%. Lanska prodaja v tem razdobju je bila za 2.542 parov in 2,128.2o7.- din manjša od le tosnje. Glavni vzrok razlike je prav gotovo gibanje cen, ker se je količinska prodaja povečala le za majhen delež. Ker odpade na prodajalne največji del prometa, si oglejmo pro dajo za prvo tromesečje v primerjavi z lanskim istim obdob - j em: . . Indeks 1970 : 69 lupina obutve pari vrednQst Al. T-1 NA obutev I06 12 6 tuja usnjena lo7 111 o? tilc obutev 113 144 Skupaj I08 12 5 Indeks nam kaže količinsko povečanje za 8%, vrednostno pa za 25%. Od skupnega povečanja 8% odpade kar 5% na povečanje števila prodajaln (od 40 na pri vrednostnem povečanju 25 % pa 6% na račun novih prodajaln. Dejansko povečanje prometa je torej precej nižje kakor nam ka že indeks v tabeli. 45) Glede na to, da se proizvodnja stalno povečuje, mora sorazmerno z njo rasti tudi prodaja. Prodaja pa bo lahko uspešna le, če bodo izdelki prišli pravočasno v skladišče, izdelani v naročenih barvah in kvalitetah. Zal pa lahko vsako leto znova ugotavljamo, da za posamezne sezone pridemo z novimi modeli na tržišče med zadnjimi. Tako je n.pr. mesec april za prodajo ženskih sandal najuspešnejši (zlasti v prodajalnah ob morju in na jugu) mi pa lahko u-gotovimo, da prav teh nimamo na zalogi. Uspeh na tržišču bo požel nekdo drugi, mi pa bomo na koncu sezone verjetno morali zaradi nepravočasnega prihoda na trg zniževati cene, da ne bi obutev povečevala zaloge in s tem po nepotrebnem vezala obratna sredstva. Iz vsega tega vidimo,kako pomembno je sodelovanje med sektorji, ki nam zagotavlja boljših uspeh na vseh področjih. Prodajna služba KAKO IZPOLNJUJEMO PLAN IZVOZA Kako izpolnjujemo letni plan izvoza, ki je bil postavljen v višini 3oo.ooo parov oz. 2,4oo.ooo g je razvidno iz naslednjih po -datkov: Izvoženo je bilo: Mesec_parov Z Januar Februar Marec April 16.223 15.223 2o.o43 51.655 155.653 114.739 12o.598 2 98 .44 3 Poglejmo še, koliko smo s tem iz vozom izpolnili plan: riesec količinsko vrednostno Januar Februar Marec April 5 % lo % 17% 34% 6% 11% 16% 28% Količ inski doseg plana je višj.. od vrednostnega zato, ker sme v prvih štirih mesecih izvaža -li v glavnem na vzhod, in sicer: V SSSR 85.000 p. za 2 582.000 DDR 12.000 p. za 2 67.15o ČSSR 5.5oo p. za 2 32.olo Kupcem na zapadno tržišče smo poslali le prve vzorčne pošiljke in potniške kolekcije. Kot vsako leto bomo tudi letos pričeli z odpremo smučarskih čev -ljev koncem maja. Izvozna služba P0SL0V0DSKA KONFERENCA Ni še povsem zaživela pomlad , vendar so se naši modelirji in trgovine že morali povsem vživc ti v prihodnjo jesen in zimo, pripraviti je bilo treba kolekcijo za prodajo, izbrati modele in dati naročila za proizvodnjo. Vee priprave so zahtevale mnogo truda, kolekcija je morala biti za poslovodsko konferenco, ki je bila v dneh od 17. do 2o. aprila v Izoli, čimbolje pripravljena. Modeli so bili izdelani v najrazličnejših barvah in materialih, uporabljena nova modernejša kopita. Poslovodje so imeli na izbiro modele, kakršne bodo v jeseni dobili v prodajo. Doslej so se najrazličnejše spre membe izvrševale šele po poslo- vodski konferenci, zato ni čudno, da so bili izdelani mddeli povsem drugačni od tistih, ki so bili naročeni na konferenci. Podjetja, s katerimi sodelujemo, so nam predložila svoje kolekcije za dopolnitev asortimana v modni obutvi ter zlasti otroških mode -lih. Med tujimi modeli smo izbrali v glavnem le tiste, ki so bili zčres nekaj posebnega, vendar je bil izbor dokaj skromen. Od ženskih modelov je bila najboljša "Lux-sorova" kolekcija, od moških pa izdelki Jadrana iz Mirna, Bora iz Dolenjskih Toplic ter KVALITETA iz Vinkovcev. Zrlasti Luxor je uporabil smele barvne kombinacije, uporabil zelo moderne pete s ko -vinsko preobleko, katere se že se daj zelo nosijo zlasti v Italiji? Od moških modelov so še največ priznanja dobili moški čevlji z dvignjeno konico, katere smo se v tovarni precej bali, tudi naročila teh modelov so bila zelo smela. Tudi naše salonke so bile pehva -ljene, vendar kljub temu še vedno zaostajamo - malo je zastopana zelo iskana krep guma, širše zvončaste pete, medtem ko so bili uporabljeni materiali zelo pestri - knauč-lak, knaučnapa, cai-men, kroko. Prevladujeta črna in rjava barva z manjšimi kombinacijami z rdečo, belo in beš barvo. Naše prodajalne so naročile skupne 2 7 5.GOO parov naše obutve, za angro prodajo pa 64.ooo parov. Najbolj smela naročila so pri meš kih škornjih in gležnarjih ter ženskih škornjih in gležnarjih, medtem, ko so naročila ženskih sa lonk bolj previdna, ker nam po~ vsaki sezoni ostane teh največ na zalogi. Vsi poslovodje so želeli, da bi se proizvodnja tudi za lastno mre. žo držala določenih rokov, da bi" bili z našimi modeli pravočasno na tržišču, kajti na potrošnika napravi največji vpliv prvi vtiš, v nasprotnem pa te prve uspehe požanje konkurenca, naše prodajalne pa se konec sezone bore s prodajo modelov, katerih je na začetku sezone primanjkovalo. Na splošnem delu konference so bili poslovodje seznanjeni z no vim Pravilnikom o delitvi OD v mreži, o organizacijskih spre -membah v podjetju in o načrtih adaptacije novih in sedanjih prodajaln. Poslovodje so dali svoje predloge za odpravo na -pak in slabosti, posebno še zaradi številnih reklamacij. Ob koncu konference je ostalo še vedno mnogo stvari odprtih, a je zanje zmanjkalo časa,srečanje poslovodij je bilo le delovno srečanje, medtem ko je za mnoge, skupne težave, kaj šele za tovariško srečanje, zmanjkalo časa. Samo dvakrat letno se srečajo poslovodje vseh naših 45 pro -dajaln, zato bi vsaj tedaj morali imeti dovolj časa, da se pogovore o skupnih težavah. Le ob tesnem sodelovanju kolektivov prodajaln in našega kolektiva bomo na tržišču dosegli uspeh. Kolektivi prodajaln posredujejo naše proizvode potrošnikom najrazličnejših okusov in navad širom naše domovine in po kvaliteti njihovih uslug in kvaliteti naših proizvodov sodijo vso "Alpino". Njihov uspeh je tudi naš uspeh. Anica GOVEKAR PONOVNO OPOZARJAMO VSE TISTE, KI ŽELIJO, DA OBJAVIMO NJIHOVE ČLANKE, NAJ JIH PODPIŠEJO (za objavo lahko navedejo šifro). 7 sedanjem času smo že toliko svobodni in lahko tudi toliko M,,