Povrnite sl Ik spolno moč lrav*a ... zadnja stran časopisa Popsi (tortice na palčkah) in domači piškoti . GSM: 040 291119 (Mihela) BK. mihela@popsi.si www.popsi.si www.(acebook.com/najbo|sipdpsi ZASAVC 2013 352(497.12 Zagorje ob Savi) od 1.1997 dalje 041 509 798 0107952,6 VSA GOSPODINJSTVA V OBČINAH LITIJA - ŠMARTNO - HRASTNIK - TRBOVLJE - ZAGORJE Številka 6 | Letnik 24 | 28. 6. 2013 Poštnina plačana pri pošti 1000 LJUBLJANA Lions klub Trbovlje Brin Dobili smo prvo Energetsko pisarno Srca Slovenije ČET., 1.8. 19.00 PET., 2.8. SOB., 3.8. NED., 4.8. 7.00 9.00 11.00 9.00 ČET., 8.8. 9.00 PET., 9.8. 10.00 10.00 SOB., 17.8. 10.00 16.00 17.00 17.00 NED., 18.8. 7.00 PET., 23.8. 17.00 PET., 30.8. 19.00 SOB., 31.8. 9.00 10.00 PET., 6.9. 17.00 17.00 PET., 7.9. 20.00 Osrednja slovesnost ob prazniku Občine Zagorje ob Savi s podelitvijo občinskih priznanj za leto 2013 v gledališki dvorani KD Delavski dom Zagorje (Alja Krušič, plesna skupino Maestro Sistaz in Ajda Ivšek) »NOČ PRED NOČJO 2013« Klapa Maslina, Klapa Bonača, Luna pred Gasilskim domom Zagorje-mesto Razstava starodobnih vozil (Šport klub Tornado) na ploščadi pred Weinbergerjevo hišo Start kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora 2013« pred zagorsko tržnico (info www.koloklub.si) Zaključek projekta »211 lipovih listov za zeleno Slovenijo« pred zagorsko tržnico »9. tek in pohod po Zagorski dolini« - množični tek v počastitev občinskega praznika na relaciji Izlake -Zagorje (tek šteje za Štajersko-Koroški pokal v tekih 2013) pred tržnico, cici tek, otroški tek po Cesti zmage in dva družinska pohoda na relaciji nogometno igrišče Proletarec Zagorje-Ruardi-Vinska skala-Podkraj (start pohodnikov je prvič ob 9.00 uri in drugič ob 15.00 uri iz pred nogometnega igrišča Proletarec Zagorje; prijave pohoda so pol ure pred startom) info@sdizlake.si Promenadni koncert Pihalnega orkestra SVEA Zagorje na ploščadi pred zagorsko tržnico Razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najboljšim udeležencem »9. teka po Zagorski dolini« in kolesarskega vzpona »Zasavska sveta gora 2013« pred tržnico ZAGORSKA NOČ 2013 Bohem, Jan Plestenjak, Karma pred Gasilskim domom Zagorje-mesto Zasavci, Tanja Žagar z ansamblom, Čuki pred tržnico OBČINA ZAGORJE BO VSAKEMU OBISKOVALCU ZAGORSKE NOČI PODARILA KORNET Pohod veteranov in domoljubov PVD Sever iz Šentgotarda na Prvine Obnova spominskega obeležja na dogodke v letu 1991 na počitniškem domu Elektro Ljubljana na Prvinah s proslavo v organizaciji PVD Sever Zasavje Spominska slovesnost v počastitev 72. obletnice ustanovitve Revirske partizanske čete na Čemšeniški planini 12. Pozničev memorial - mednarodni šahovski turnir v stekleni dvorani KC Delavskega doma Zagorje Šahovski turnir v organizaciji Društva upokojencev Zagorje ob Savi v društvenih prostorih na Ulici talcev Kegljaški meddruštveni turnir v organizaciji Društva upokojencev Zagorje ob Savi v Planet 300 Odprtje podružnice Delavske hranilnice na Cesti Borisa Kidriča (bivša lekarna) VIII. Zasavski konjeniški dan in III. Western mednarodni turnir na poligonu Konjeniškega kluba Vajkard Valvasor - Zagorska dolina v Kisovcu Perkmandelc vabi v svojo deželo v KS Rudnik-Toplice na ploščadi pri RCR Zagorje Igre smeha in presenečenj z veselico in ansamblom Črički v Sopoti Praznovanje Prostovoljnega gasilskega društva Izlake s prevzemom novega gasilskega vozila z gasilsko veselico in z ansamblom Gregorji Tradicionalna ribiška tekma za pokal občine Zagorje ob Savi pri Ribniku Zagorje ob Savi Praznovanje 20. obletnice Turističnega društva Golče in otvoritev Vaškega doma z veselico in ansamblom Črički Slavnostna akademija ob 60. obletnici Rokometnega kluba Zagorje v gledališki dvorani KC Delavski dom Zagorje Občinsko prvenstvo v tenisu za posameznike na teniškem igrišču Izlake »Dan rokometa« nastop vseh selekcij kluba, veterani, veteranke in članska tekma v Športni dvorani Zagorje ob Savi Pokušina jedi iz knjige Dobrote iz vrta tete Johance v Evroparku na Vrtu tete Johance Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Zagorje z otvoritvijo skulpture oblikovalca Staneta Ocepka na Valvazorjevi čebelarski učni poti na Izlakah Valvasorjev dan na Medijskem gradu na Izlakah Program prireditev 2013 še dopolnjujemo in bo v celoti objavljen v zloženki, ki ga bodo prejela vsa gospodinjstva v občini Zagorje ob Savi OPTIKA MANJA VALVAZORJEV TRG 9A. LITIJA - T. 01898 51 56. M 031 702 275 E OPTIKA MANJA .-SIOL.NET - W WWW:OPTIKA-MANJA.SI ODPRTO OD 9 - 12. in 14 - 18. ure - v soboto od 9. - 12. ure V OPTIKI MANJA VAM BOMO ODLIČNO SVETOVALI, NAREDILI KONTROLO VAŠEGA VIDA IN VGRADILI VRHUNSKE KOREKCIJSKE LEČE HOYA PRIHRANI 30 €-PRI NAKUPU NOVIH KOREKCIJSKIH OČAL! POPUST! SE NE SEŠTEVAJO IN NE IZPLAČUJEJO V GOTOVINI. VELJAVNOST DO 31. 8. 2013. Izdajatelj: Jože Dolinšek s.p., Strmec 19, 1273 Dole pri Litiji | Vsebina je izključno oglasne narave | tisk: DELO TISKARSKO SREDIŠČE | Tiskano en dan pred izidom v nakladi 26 300 izvodov. | Naslov uredništva: ZASAVC PP 2, 8210 TREBNJE | Komerciala: 031 524 826 I E-mail urednica: urednistvozasavc@gmail.com ■■ | JT Zasavc je brezplačnik, izhaja vsak tretji PETEK v mesecu ali po potrebi. | Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. | Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen, j Polletna naročnina na Zasavca znaša 9€. Naslednja številka ZASAVCA izide predvidomJ£II*j FRIZERSKE STORITVE Studio Las - Cesta Zmage 65,1410 Zagorje, tel: 03/5664-186 delovni čas: pon-pet: 7:00 - 20:00, sob: 7:00 -12:00 stuo 10 • Družinske vstopnice, • kopanja po 19.00 samo 3,99 €, celodnevne poletne počitniške aktivnosti (26.6. - 16.8.), pestro poletno dogajanje: joga in masaže na 4 1 F^’ ^STTSfcia 11. do 17. ure, z veliko nagradno igro, kjer bomo med obiskovalce podelili karte za kopanje. 14 THERMANA Laško Thermana d.d., Zdraviliška cesta 6, SI-3270 Laško www.thermana.si | mfo@thermana.si 080 81 19 | 03 423 21 00 Bodočnost 28.5 Lucija Rener, Laško, hčerka Zarja 28.5 Tjaša Vidic, Trbovlje, hčerka Neja 29.5 Petra Oplotnik, Trbovlje, sin Domen 29.5 Emina Crnovršanin, Zagorje, hčerka Elmina 30.5 Simona Zornada, Ljubljana, hčerka Anja in sin Anže 31.5 Sanela Mišič, Zagorje, sin David 31.5 Barbara Stegenšek, Sevnica, hčerka Kristina 1.6 Maja Lah, Litija, hčerka Emili 1.6 Maja Jereb, Šmartno/litiji, sin lado 1.6 Darja Kleto, Sevnica, sin Neo 1.6 Katja Svetec; Šmartno na Pohorju, hčerka Maja 3.6 Bojana Zupanc, Podkum, hčerka Nika 3.6 Dijana Petrovič, Trbovlje, hčerka Lara 4.6 Mojca Bizjak, Trbovlje, hčerka Taja 5.6 Regina Brečko Bukovec, Trbovlje, sin David 7.6 Umek Kristina, Trbovlje, sin Mišo 7.6 Janja Konjar, Litija, hčerka Kirn 8.6 Anja Skrinar, Zagorje, sin Mark 9.6 Petra Žonta, Laško, hčerka Doroteja 10.6 Karmen Hočevar, Medvode, sin Mark 10.6 Mojca Pograjc, Litija, hčerka Katja 10.6 Maša Gostečnik, Zagorje, hčerka Nisa Anastazija 11.6 Melita Krnc, Laško, sin Nik 11.6 Manca Čop, Trbovlje, sin Urh 12.6 Kaja Kovač, Dol/Hrastnik, sin Nikolaj 12.6 Aleksandra, Kovač, Trbovlje, hčerka Hanna 15.6 Jasna Berčon, Litija, hčerka Kaja 15.6 Katja Kos, Izlake, hčerka Živa 16.6 Helga Surmann, Radeče, sin Luka 20.6 Jadranka Plahutnik, Zagorje, sin Simon 22.6 Urška Slapnik, Dmartno ob Dreti, sin Anže 22.6 Bisera Halilovič, Trbovlje, sin Roberto 25.6 Darja Dolinar, Trbovlje, hčerka Ana Michel 26.6 Maja Cerar, Trbovlje, sin Vili 26.6 Špela Meterc Repovž, Trbovlje, sin Bor 27.6 Romana Hudomalj, Hrastnik, hčerka Maša 28.6 Metoda Smrkolj, Zagorje, sin Lovro Odkup karamboliranih in celih vozil od1.1997dalje 041 509 798 TöPWTO flemuKenčie TrSnTmsrrito OBVESTILO BRALCEM Cenjene bralke in bralce Zasavca obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila urednistvozasavc@gmail.com, 031 524 826. Uredništvo Zasavca NLB Osebni kredit Dosegljivo je lahko v 1 uri Z NLB Osebnim kreditom. Denar vam je lahko na razpolago že v 1 uri, če s seboj prinesete ustrezno potrjeno dokumentacijo in zahtevane osebne dokumente ter ste kreditno sposobni.* Za več informacij vas vabimo v NLB Poslovalnice v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Izlakah in Litiji. Lahko nas pokličete tudi na telefonsko številko 01 477 20 00 ali obiščete www.osebnikredit.si. NLB® www.osebnikredit.si 01 /477 20 00 * Velja za kredite zavarovane pri zavarovalnici in kredite brez zavarovanja, če se v NLB Poslovalnici oglasite več kot 1 uro pred zaprtjem. NLB d.d., Trg s KP ■s p" " Mladinski center Trbovlje !*# potem srautice Ah ta nori ponedeljek! Ponedeljkove kreativne, pustolovske in športne aktivnosti na različnih lokacijah po Trbovljah (17:00 dalje). Leteči torek Ob torkih letamo po mestu in počnemo noro zabavne in nevsakdanje reči. Igrivi in poučni četrtki za najmlajše. Najmlajši se skozi igro na zabaven in igriv način spoznavajo ter učijo tujih jezikov. V igralnici kluba MCI, vsak četrtek od 17:30 do 18:30. Kavarniški poletni večeri. Ob četrtkih je večerno kavarniško posedanje podkrepljeno z zanimivim dogajanjem. (od 18:00 dalje) JVLiJ od 1.7. do 4.7. (17:00 - 18:30) Delavnica video reportaža Kako posneti zanimiv informativni prispevek? 3.7. in 10.7. (17:30- 19:00) Naredi sam! Preoblikovati in dahniti starim, neuporabnim stvarem novo življenje, v drugi funkciji - v sodelovanju s PUNKT, od 15.7. do 17.7. in od 26.7. do 28.7. Obisk mladih iz pobratenega mesta Sallaumin 19.7. (20:00) Delavnica reportažne fotografije Praktičen preizkus fotografiranja koncerta. 19.7. (21:00) Hardcore koncert Ressurection (Belgija) in Ruins (Velika Britanija) od 19.7. do 25.7. Zaključno srečanje projekta Blind Diary Obisk mladih iz Madžarske (tema: video) od 29.7. do 2.8. Obisk mladih iz Portugalske (fema: podjetništvo) §p -S.-- AVGUST 7.8. in 14.8. (17:30 - 19:00) Naredi sam! Preoblikovati in dahniti starim, neuporabnim stvarem novo življenje) v drugi funkciji - v sodelovanju s PUNKT, od 16.8. do 31.8. (10:00 - 14:00) Mladi na delu Namigi in triki v procesu iskanja zaposlitve s praktičnim preizkusom različnih vrst del v različnih organizacijah in podjetjih. Zbirno mesto v MCT. 24.8. (20:00) Sončni zahod »Trbovlje nekoč in danes, kaj pa jutri?« Nostalgično in futuristično potovanje s fotografijami. Prostor pred kavarno MCT. www.mct.si Otvoritev Mladinskega centra Hrastnik Poletni tabor - Narava in umetnost V soboto, 22. junija, se je v Hrastniku zgodila dolgo pričakovana otvoritev prostorov Mladinskega centra Hrastnik. Mladi v Hrastniku so s tem dobili svoj prostor za izražanje, srečevanje in izobraževanje. Dogodek se je začel s posebno otvoritveno točko skupine Stroj Machine, sledila pa je svečana otvoritev, kjer so o novi pridobitvi za mlade spregovorili podžupan Občine Hrastnik Vinko Žagar, predsednik Sveta zavoda in eden od pobudnikov nastanka mladinskega centra Marko Funkl, arhitekt Janko Rožič, ki je zaslužen za arhitekturno podobo centra ter direktor Mladinskega centra Hrastnik Davorin Peršič. Večer se je zaključil s koncertom skupine Carpe Diem. Nove prostore Mladinskega centra Hrastnik najdete v samem centru mesta (Ulica prvoborcev la), v prostorih, ki so bili nekoč v uporabi Rudnika Trbovlje-Hrastnik, s prenovo pa so dobili novo namembnost in kmalu novo življenje. Za dejavnost mladinskega centra je na voljo večnamenska dvorana z manjšim odrom, soba za delavnice ter pisarna. Mladinski center Hrastnik je tudi letošnje leto organiziral poletni tabor "Narava in umetnost", ki je potekal od 24. junija do 1. julija 2013. Enaindvajset otrok je začetek poletnih počitnic preživelo na ekološki kmetiji "Na Jasi", v bližini Šmartnega pri Litiji, natančneje v Preski nad Kostrevnico. Zbujali smo se ob nežnem zvoku piščali in dan nadaljevali s srednjeveškimi plesi. Svoje gibalne spretnosti smo preizkusili v viteških igrah in igrah z žogo, nato pa smo vsako dopoldne in popoldne ustvarjali z naravnimi materiali. Otroci so ustvarili lesene mlinčke, ki so jih kasneje preizkusili pri potočku, piščali ter izdelke iz polstene volne. Polstene torbice, žogice, copate in klobučke smo pobarvali z naravnimi barvami, ki smo jih naredili iz kurkume, brezovega lubja in orehovih listov. Izkušeni pedagogi so poskrbeli tudi za prostočasne dejavnosti in otrokom omogočili, da so se učili veščin lokostrelstva, hoje s hoduljami, hoje po vrvi, žongliranja in pletenja. Večerni čas je minil ob tabornem ognju, pesmih in zgodbi Astrid Lindgren Ronja, razbojniška hči. Otroci, željni pustolovščine, so eno noč bivakirali v gozdu in izmenjaje stražili taborni ogenj, odpravili pa smo se tudi na nočni pohod in s pomočjo škratov poiskali bakle ter sladko presenečenje. Četrtkov dan smo izkoristili za pohod na grad Bogenšperk, popoldne pa smo preživeli na bližnji kmetiji, kjer smo plavali, jedli sladoled in se igrali z žogo. Teden smo zaključili z razstavo izdelkov ter kratko predstavitvijo za starše, kjer so skupaj s svojimi otroki lahko skakali čez vrv. Tabor je minil v prijetnem vzdušju, ki so ga pomagali sooblikovati izkušeni pedagogi, prostovoljci, odlična kuharska dvojica, ki je poskrbela, da so bili vsi obroki iz ekološko pridelane prehrane, svoje pa je dodala tudi neokrnjena narava, razgled ter seveda otroci, ki so s svojo ustvarjalno energijo, pristnostjo, veseljem in sproščenostjo poskrbeli, da je bil vsak trenutek nov, drugačen in zanimiv. Lucija Štaut Poletno dogajanje v Zagorju Z Mladinskim centrom Zagorje (MC ZOS) se je konec maja v okviru projekta Metamorfoze pet mladih udeležilo mednarodne izmenjave Ekotrip na Portugalskem, kjer so nadgrajevali svoje neformalno pridobljeno znanje s področja samooskrbe in spoznavali primere dobre prakse. Festivalu Rdeči revirji je sledila »Olimpijada Zasavje 2013«, enotedenska športna prireditev, ki je letos prvič potekala v vseh treh zasavskih občinah. Organizatorji dogodkov v okviru Olimpijade Zasavje so bili mladinski centri iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, ob pomoči številnih organizacij in društev iz vseh treh občin pa so naredili Olimpijado Zasavje 2013 najbolj pestro do zdaj. Približno dvajsetih športnih in spremljevalnih dogodkov se je udeležilo preko 2000 športnih navdušencev. V Zagorju so se v okviru Olimpijade Zasavje odvili trije dogodki, prvi izmed njih v nedeljo, 9. junija, kjer so se obiskovalci na različnih lokacijah Evroparka lahko udeleželi številnih športnih aktivnosti, primernih za vse starostne skupine. Drugi dogodek v organizaciji Mladinskega centra Zagorje je bil Pogovorni večer z Janijem Škrinjarjem, kjer so si obiskovalci najprej ogledali dokumentari film »Špaltna Ekspres«, ki prikazuje alpinistično - raziskovalno odpravo v neraziskano govorje Kokšal Too v Kirgizistanu. Ogledu filma je sledil izredno zanimiv pogovor s članom omenjene odprave, Zagorjanom Janijem Škrinjarjem. Olimpijada Zasavje 2013 se je v Zagorju zaključila s Tekmovanjem v ulični košarki, ki je pritegnilo več kot 120 košarkarskih navdušencev. K izvedbi samega tekmovanja so v veliki meri pripomogli člani Košarkarskega društva Zagorska dolina, za kar se jim MC ZOS iskreno zahvaljuje. V prvi polovici junija so se mladi iskalci zaposlitve udeležili obiska uspešnega in perspektivnega'podjetja Studio Moderna d.o.o., ki sta ga prvič v sodelovanju organizirala Zavod Nefiks in MC ZOS. Udeleženci Zaposlitvenega torka so bili navdušeni nad pestrostjo predstavitve podjetja, saj je ta zajemala tudi zanimivo in edinstveno delavnico telemarketinga z ogledom klicnega centra, kjer trenutno intenzivno iščejo sveže kadre. Svoje znanje pa so mladi nadgrajevali tudi z neformalnim izobraževanjem na delavnici »Mladinska participacija - iskanje priložnosti za mladinsko delo znotraj društev« pod vodstvom Mance Hace, strokovne sodelavke za program Športnega društva Šmartno - Tacen, kjer so se izobraževali na področju projektnega dela in pisanja razpisov. Delavnica je bila namenjena aktivnim mladim znotraj društev in z izraženo potrebo po samouresničevanju. Na delavnici so udeleženci razvijali svoje projektne ideje za delo in vključevanje mladih v dejavnosti njihove organizacije in s pomočjo ostalih udeležencev preverili izvedljivost. Da otrokom in mladim v občini Zagorje v času poletnih počitnic ne bo dolgčas, pa je MC ZOS v sodelovanju z DPM Zagorje pripravil številne počitniške aktivnosti z različnih področij. Vse dejavnosti so brezplačne, razen, kjer je to izrecno navedeno. Program aktivnosti si lahko ogledate na spletni strani MC ZOS, www.mczos.si. Na mednarodnem področju pa je MC ZOS za vas zopet pripravil dve mladinski izmenjavi, katerih se lahko udeležijo vsi, ki so stari med 18 in 25 let, posedujejo osnovno znanje angleščine ter jih zanimajo metode neformalnega izobraževanja. Išče se 11 oseb (za izmenjavo v Italiji- od 28.8. do 7.9., za izmenjavo na Portugalskem- od 31.8. do 8.9.), ki bodo skozi te metode in razne delavnice spoznavale okoljsko problematiko. Zainteresirani morajo izpolnjeno motivacijsko pismo posredovati na info@mczos.si (za izmenjavo v Italiji do 4. 7. 2013, za izmenjavo na Portugalskem rok še ni določen). Za več informacij v zvezi z dogajanjem v Mladinskem centru Zagorje spremljajte našo Facebook ali spletno stran. Vir: Mladinski center Zagorje ob Savi Avtor fotografij: Lovro Rozina tej 8 Praznovanje krajevnega praznika ks Mlinše-Koiovrat 24. maja v KS Mlinše-Koiovrat praznujemo svoj krajevni praznik. Tokrat je osrednja prireditev potekala v dvorani na Mlinšah 25. maja. Nastopili so člani Kulturnega društva Mlinše, učenci podružnične šole Mlinše in Glasbene šole Zagorje ter pevski zbor Izpod Svete gore. Prireditev z naslovom Z roko v roki za skupno dobro je bila vsekakor odraz delovanja krajanov v naši krajevni skupnosti, o čemer je spregovorila tudi predsednica KS Mlinše-Koiovrat, Marija Ribič. Vsem krajanom pa je čestital direktor občinske uprave, Rudi Medved. Ob tej priložnosti je s strani Rdečega križa Zagorje potekala slavnostna predaja defibrilatorja, ki smo se ga v naši KS Mlinše-Koiovrat resnično razveselili. Glede izobraževanja rabe defibrilatorja je poskrbela krajanka in zdravnica Nina Pokorn, za vse tehnične aktivnosti pa KS Mlinše-Koiovrat. Vsi navzoči so si lahko ta dan ogledali tudi novi znak KS Mlinše-Koiovrat, ki ga je oblikoval arhitekt Vladimir Brezar. Po končani prireditvi j e v šoli potekal ogled razstave ter krajše družabno srečanje. M.R Foto: Marko Ribič Znani dobitniki letošnjih občinskih priznanj občine Zagorje ob Savi Občinski svet občine Zagorje ob Savi je na svoji zadnji predpoletni seji potrdil prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Zlato plaketo so prejeli Simona Klukej iz podjetja Bartec&Varnost, Anica Ule Maček, nekdanja ravnateljica Srednje šole Zagorje ter Kulturno društvo slikarska kolonija Izlake Zagorje. Vsi prejemniki bodo priznanja prejeli v mesecu avgustu, ko občina Zagorje praznuje svoj praznik. Prejemniki letošnjih zlatih plaket so: Anica Ule Maček, Simona Klukej in Slikarska kolonija Izlake Zagorje. Foto: Zagorje.si Simona Klukej je nagrado prejela na predlog združenja Zagorje gre naprej. Kot je znano je dolgoletna direktorica uspešnega zagorskega podjetja že v preteklem letu prejela izjemno priznanje s strani Gospodarske zbornice Slovenije. „Rdeča nit podelitve je bila inovativnost, ki jo oblikujejo lastnosti, kot so vizija, ustvarjalnost, znanje, pogum, sodelovanje, vztrajnost, prilagodljivost, zaupanje in uporabnost. Simono Klukej je sposobna, aktivna, zanesljiva in energična," so v obrazložitvi še zapisali na gospodarski zbornici. Občinski svet je prepoznal njeno vlogo v lokalni skupnosti in izpostavil dejstvo, da je ena redkih slovenskih direktoric, ki uživa veliko podporo delavk in delavcev. Zlato plaketo je na predlog Srednje šole Zagorje prejela nekdanja ravnateljica Anica Ule Maček. V obrazložitvi so predlagatelji poudarili pomen nekdanje ravnateljice pri mednarodnem povezovanju šole, izboljšanju pogojev za izvajanje pouka ter nenazadnje tudi pri osebni vlogi Anice Ule Maček v lokalni skupnosti. Da je doprinos slikarske kolonije Izlake Zagorje izjemnega pomena govorijo dejstva. V koloniji je tako doslej sodelovalo že blizu 400 likovnih umetnikov iz Slovenije in tujine, v veliki večini gre za akademske slikarje in slikarke, v zbirki kolonije pa je več kot 1000 slikarskih del. V letošnjem letu sledi že 50 kolonija zapovrstjo, občinski svet je dejavnost kolonije prepoznal kot velik doprinos lokalnemu okolju in jih nagradil z zlato plaketo. Inovativno podjetje Aeronavt odpira vrata v Zagorju Da je občina Zagorje ob Savi lahko privlačen prostor za mlada in inovativna podjetja govori dejstvo, da se je pred mesecem dni na sedežu Regionalnega centra za razvoj odprlo podjetje Aeronavt d.o.o. Podjetje sodeluje z znanim slovenskim podjetjem Pipistrel in za njegova jadralna letala izobražuje inštruktorje letenja. Vodja Pipistrelove akademije Sašo Knez je delovanje in vizijo podjetja predstavil na junijski seji občinskega sveta v Zagorju. OBVESTILO BRALCEM Cenjene bralke in bralce Zasavca obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila urednistvoza-savc@gmail.com, 031524 826. Uredništvo Zasavca Obstoj SVEE zagotovilo uspešno posredovanje občine Zagorje Če je bila še pred mesecem dni usoda priznanega podjetja SVEA prepuščena negotovi usodi, je jeziček na tehtnici dokončno obrnila izredna seja občinskega sveta občine Zagorje ob Savi, ki je potekala le nekaj dni pred sejo vlade Republike Slovenije, ko je bil dokončno potrjen paket . j s H ukrepov za reševanje priznanega slovenskega proizvajalca kuhinj. Občinski svetniki so na predlog župana Matjaža Švagana na omenjeni seji potrdili sklep, ki podpira aktivnosti v smeri ohranjanja podjetja in s tem povezanih usod številnih krajank in krajanov Zagorja. Sklepi izredne seje občinskega sveta, ki je bila sklicana na pobudo Matjaža Švagana, so prepričali vlado, da s sredstvi pomaga SVEI. Foto: Svea.si Podjetje, ki zaposluje 180 ljudi in ima razvito prodajno mrežo na več kot 25 trgih je lokalna skupnost na čelu z vodstvom občine Zagorje ocenila kot prepomembno, da bi jo prepustili usodi propadanja. Župan Matjaž Švagan se je aktivno vključil v reševanje podjetja SVEA potem ko je bilo jasno, da lastniki podjetja niso pokazali interesa ali zmožnosti, da podjetju zagotovijo svež kapital, zaradi napovedane stavke delavcev pa se je SVEA znašla pred stečajem. V dialogu med lokalno skupnostjo in vlado je prevladala skrb za ohranitev delovnih mest in preprečitev hude socialne krize, ki bi prizadela občino Zagorje ob Savi v primeru, da bi podjetje propadlo.Vlada je tako na podlagi zavez občine ocenila, da obstaja zadosten razlog in interes skupnosti, da podjetju pomaga s potrebnimi sredstvi. Občina Zagorje se je konkretno zavezala, da bo SVEI za obdobje treh let oprostila plačevanja nadomestila stavbnega zemljišča. Energetska sanacija Doma kulture Kisovec Namen projekta je izvedba energetske sanacije objekta -zamenjava strešne kritine, toplotna izolacija ovoja stavbe, zamenjava stavbnega pohištva na ovoju stavbe, hidro in toplotna izolacija tlakov, toplotna izolacija stropov objekta, rekonstrukcija toplotne postaje (toplotna črpalka), zamenjava grelnih teles, vgradnja termostatskih ventilov (prijava projekta na javni razpis MzIP). Pogoj za realizacijo projekta je pridobitev pozitivne odločbe za sofinanciranje upravičenih stroškov sanacije objekta. Dela se pričenjajo v začetku julija. Vrednost projekta znaša 330.000 Eur. Energetska sanacija podružnične šole Kisovec Namen projekta je izvedba energetske sanacije objekta - toplotna izolacija ovoja stavbe, zamenjava stavbnega pohištva na ovoju stavbe, rekonstrukcija toplotne postaje (toplotna črpalka), zamenjava grelnih teles, vgradnja termostatskih ventilov (prijava projekta na javni razpis MzIP). Pogoj za realizacijo projekta je pridobitev pozitivne odločbe za sofinanciranje upravičenih stroškov sanacije objekta. Dela se pričenjajo v začetku julija. Vrednost del znaša 310.000 Eur. 160 let Rudarske godbe Hrastnik (avtorica: dipl.biblio. in inf. Urška Perko) Druga najstarejša godba v Sloveniji - Rudarska godba Hrastnik letos praznuje jubilejnih 160 let. V teh dolgih letih so se med godbeniki in godbenicami spletle takšne in drugačne vezi, nastajale so številne zgodbe, ki jih je uni.dipl. zg. Primož Frajle zapisal v monografiji Zgodbe knapovske godbe - 160 let Rudarske godbe Hrastnik. Svoj t.i. rojstni dan so praznovali tudi s slavnostno parado godb, na kateri so se jim pridružili Steklarska godba Hrastnik, Delavska godba Trbovlje, Pihalni orkester Laško, Mestni pihalni orkester Škofja Loka in Pihalni orkester rudnika Mežica. Za piko na i je bil slavnostni koncert Rudarske godbe Hrastnik z gostom Vladom Kreslinom. Z obiskom je godbenike in godbenice počastil tudi minister za obrambo g. Roman Jakič. Minister je poudaril, daje zgodba hrastniške rudarske godbe zgodba o uspehu, v katero je bilo treba vložiti veliko vaj in odpovedovanja. Srečanje invalidov Slovenije na Boču V soboto, 1. junija, se je Društvo invalidov Hrastnik (Dl Hrastnik) udeležilo srečanja invalidov Slovenije na Boču, ki ga organizira Območno združenje invalidov Zgornje Posotelje. Nekdaj tradicionalnega srečanja, ki ga zadnjih nekaj let sicer ni bilo, seje pod vodstvom predsednika Dl Hrastnik Rajka Žagarja udeležilo tudi več kot 40 članic in članov našega društva. Iz Hrastnika smo se z avtobusom odpeljali ob 7.30 uri, sprejemali medse članice in člane še na avtobusnih postajališčih po Hrastniku in Dolu, si po poti privoščili kratek oddih za jutranjo kavico in nato prispeli k planinskemu domu na Boču okrog pol desete ure. Tam nas je že pričakalo več kot 1000 invalidov iz vse Slovenije in godba na pihala, ob 10. uri pa smo že bili priča pestremu kulturnemu programu in nato tudi slavnostnem govoru predsednika Zveze društva invalidov Slovenije Draga Novaka. Območno združenje invalidov Zgornje Posotelje, ki tradicionalno organizira srečanje invalidov Slovenije na Boču, namreč letos obeležuje tudi 45-letnico delovanja. Ob tej priložnosti je Območno združenje invalidov Zgornje Posotelje tudi podelilo priznanje Dl Hrastnik za dobro sodelovanje, hkrati pa je predsednik našega društva čestital Območnemu združenju invalidov Zgornje Posotelje za dolgoletno delo ter jim izročil posebno jubilejno darilo. Verjamemo, da bosta društvi še naprej dobro medsebojno sodelovali. Sledila je zabava z živo glasbo za ples, malica in različne zabavne športne igre. Presenetilo me je izredno pozitivno vzdušje med invalidi, kajti takšnega vzdušja danes res ni na pretek. Na Boču smo se lahko zopet srečali s starimi znanci, poleg tega pa smo kaj hitro spletali tudi nova poznanstva. Bilo je sproščeno, spontano in zabavno. Upam, da se v takšnem vzdušju in številu odpravimo tudi na srečanje invalidov Slovenije v prečudovito Logarsko dolino, ki bo 6. julija. Se vidimo! Gregor Erman, predstavnik Dl Hrastnik za stike z javnostjo Dobili smo prvo Energetsko j pisarno Srca Slovenije j Dobili smo prvo Energetsko pisarno Srca Slovenije, ki je , nastala kot plod partnerskega sodelovanja Razvojnega cen- , tra Srca Slovenije, Občine Dol pri Ljubljani in družbe JUB. ' Energetska pisarna se nahaja v prostorih JUB Design Studia v Dolu pri Ljubljani in bo odprta vsak torek med 15. in 18. uro. Občanom šestih občin v območju Srca Slovenije bo tako ponujala brezplačno energetsko svetovanje pri načinih gradenj in prenovi objektov, učinkoviti rabi ter obnovljivih virih energije in jih seznanjala o aktualnih razpisih za sofinanciranje investicij. V Razvojnem centru Srca Slovenije poudarjajo, da želijo s svetovanjem občanom na območju Srca Slovenije predvsem ozaveščati lokalno prebivalstvo, saj energetsko svetovanje kljub smernicam, ki jih je predpisala država, pri nas doslej še ni zaživelo. Direktorica Aleksandra Gradišek je opozorila zlasti na pomembnost ravni kakovosti življenja prebivalstva ter navedla, da njihov razvojni center v družbeno okolje prinaša vedno nove razvojne rešitve, ki bodo v času, ko so potrebe po večanju energijske varčnosti še posebej izrazite, ljudem še toliko bolj v korist: »Veseli nas, da je gospodarstvo prepoznalo pomen sodelovanja z Razvojnim centrom Srca Slovenije, saj sodelujemo z več kot 2.000 organizacijami in posamezniki in smo povezani z 28 različnimi državami.« Dodala je še, da bodo občani Srca Slovenije na podlagi tega skupnega sodelovanja lahko koristili še dodatne ugodnosti v obliki popustov pri nakupu izdelkov za ureditev fasad. Predsednik uprave JUB-H Sašo Kokalj je ob odprtju pisarne dejal, da bodo brezplačni nasveti zagotovo razveselili prebivalce občin Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Ivančna Gorica, Šentrupert in Mengeš, saj bodo v JUB Design Studiu odslej dobili vse potrebne informacije, kako ravnati pri gradnji, prenovi in sanaciji objektov ter kako pridobiti subvencije za tovrstne naložbe. Župan Primož Zupančič je ob odprtju pisarne pojasnil, da gre za uresničevanje lani sprejetih zavez občinske uprave: »Konec leta 2012 smo sprejeli Lokalni energetski koncept (LEK), ki posebej izpostavlja načela energetske varčnosti in skuša pri stanovanjskih in javnih objektih premostiti ter odpraviti napake potratne gradnje iz preteklosti. Ta koncept vključuje tudi vzpostavitev energetske pisarne v okviru naše občine.« Vsak torek bo v Energetski pisarni Srca Slovenije energetski svetovalec občanom ponujal brezplačne informacije o učinkoviti rabi ter obnovljivih virih energije in jih opozarjal na aktualne razpise za sofinanciranje tovrstnih naložb. Interesenti bodo lahko izvedeli, kateri gradbeni materiali so primerni za gradnjo energijsko varčnih hiš, kako objekte izolirati in namestiti okna, izbrati primerno toplotno črpalko ter kako pridobiti subvencije, ki jih razpisuje država. V centru bodo organizirali tudi izobraževanja in delavnice ter praktične prikaze, ki bodo občanom še v dodatno podporo in pomoč. Uradnemu odprtju Energetske pisarne Srca Slovenije se je poleg predstavnikov lokalnih skupnosti in strokovnih institucij pridružila tudi Petra Majdič, naša najuspešnejša slovenska smučarska tekačica vseh časov. Gostje so si ogledali še prostore Tehnološko raziskovalnega centra, ki ga JUB namenja razvoju in raziskavam na področju naprednih in inovativnih tehnologij za zaključne sloje v gradbeništvu, pa tudi izobraževanju ter praktičnemu usposabljanju uporabnikov izdelkov. 5. Regijsko gasilsko tekmovanje v orientaciji V soboto, 15. junija, je bilo na Dobovcu 5. Regijsko tekmovanje v gasilski orientaciji, ki ga je pripravil regijski svet gasilskih zvez Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi v sodelovanju s PGD Dobovec in Gasilsko zvezo Trbovlje. Sodelovalo je 65 tekmovalnih ekip, med njimi pionirji, pionirke, mladinci, mladinke in pripravniki Gasilskih zvez Hrastnika, Zagorja ob Savi in Trbovelj. Tekmovali so v zbijanju tarče, prenosu vode, štafetnem spajanju cevi na tro-jak, postavitvi orodja za trodelni napad ter teoriji naprav in opreme za gašenje požarov. Proga, ki so jo morali čim hitreje prehoditi oziroma preteči in se javiti na štirih aktivnih kontrolnih točkah, je bila za pionirje dolga 2000 m, za mladince 3000 m, pripravniki pa so imeli 6 aktivnih kontrolnih točk na 5000 m dolgi progi. Vse prisotne je na zaključku tekmovanja pozdravil tudi predsednik Regijskega sveta Timotej Funkel in Predsednik GZ Trbovlje Pavel Nemet, ki sta vsem ekipam podelila pisna priznanja, najboljšim trem ekipam v vseh skupinah pa sta podelila medalje in pokale. Pravico nastopa na državnem gasilskem tekmovanju, ki bo 14. septembra v GZ Sveti Jurij ob Ščavnici, imajo ekipe, ki so dosegle prvo in drugo mesto v vsaki kategoriji na regijskem tekmovanju. V imenu organizatorja in svojem imenu se zahvaljujem vsem nastopajočim, mentorjem tekmovalnemu odboru , sodniški ekipi, reševalni ekipi in vodstvu PGD Dobovec za izvedbo tekmovanja, ki je bilo vzorno. RETULTATI PIONIRKE 1. mesto - PGD Trbovlje mesto 2. mesto - PGD Kolovrat 3. mesto - PGD Loke PIONIRJI 1. mesto - PGD Marno 2 2. mesto - PGD Dobovec 1 3. mesto - PGD Padež 2 MLADINKE 1. mesto - PGD Čolnišče 2. mesto - PGD Trbovlje mesto 3. mesto - PGD Padež MLADINCI 1. mesto - PGD Trbovlje mesto 2. mesto - PGD Loke 2 3. mesto - PGD Loke 1 PRIPRAVNIKI 1. mesto - PGD Čolnišče 2. mesto - PGD Marno 3. mesto - PGD Turje Srečko Kerin - poveljnik GZ Trbovlje GRADBENIŠTVO in PREVOZI KREGEL Anton Kregel s.p. Biška vas 4a, 8216 Mirna Peč 041/636-769 Izkoristite sončno soboto za kolesarjenje po Srcu Slovenije Na pragu Ljubljane, v Srcu Slovenije, je v soboto, 15. junija, potekala rekreativna prireditev Dan kolesarjenja po Srcu Slovenije, ki je bila konec maja prestavljena zaradi slabega vremena. Kolesarjenje je potekalo po treh trasah, prilagojenih za družinsko, cestno in gorsko kolesarjenje, cilj vseh kolesarjev pa je bil v Cerovici s prijetnim druženjem in podelitvijo nagrad za najstarejšega in najmlajšega udeleženca ter najštevilčnejšo družino. S tem se je v Srcu Slovenije pričela kolesarska sezona, ki bo z zbiranjem nalepk na kolesarskih točkah pri turističnih ponudnikih po Srcu Slovenije potekala do septembra z zaključkom akcije na prireditvi v Dolskem na Jesenskem sejmu. Za poletne izlete je po Srcu Slovenije na voljo 1.448 kilometrov skupne dolžine poti za kar 91 ur kolesarjenja. Poti so razdeljene po tipih, in sicer na treking, družinske, cestne in gorske trase, zato lahko vsak kolesar poišče sebi primerno pot. Za treking kolesarje so trase speljane po stranskih poteh in ob zanimivih točkah, pri čemer so izpostavljeni odseki, ki so primerni za družine. Cestne poti potekajo zgolj po asfaltnih cestah ter so daljše in zahtevnejše, za gorske kolesarje pa smo pripravili zelo razgibane možnosti po utrjenih gozdnih poteh, kolovozih, makadamskih cestah z vzponi različnih težavnosti. Uporabniki lahko s pomočjo QR povezav na svoje mobilne telefone prenesejo GPS koordinate posameznih kolesarskih tras. Poletje bo v Srcu Slovenije izrazito kolesarsko obarvano, saj bo od 23. julija do 3. avgusta potekalo tudi nadaljevanje akcije ultramaratonca Hilarija 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo. Lanskega septembra se je Hilarij lotil podviga v dveh tednih prekolesariti vseh 211 slovenskih občin in osveščati o pomenu ohranjanja okolja. Med kolesarjenjem je četrti dan v bližini Cerknega padel in se poškodoval, zato je bil projekt prekinjen. Po uspešnem okrevanju namerava edinstven kolesarski podvig dokončati letošnje poletje. Ostalo mu je še 155 občin in za približno 2.200 kilometrov kolesarjenja po Sloveniji. Rekonstrukcija lokalne ceste Klek-Čebine na odseku Potoška vas-Šrubar Občina Trbovlje se je s tem projektom prijavila na javni poziv za sofinanciranje investicij po ZFO-1 za leto 2013 in 2014. Vrednost investicije je ocenjena na 345.000 evrov in jo bomo izvajali v dveh fazah in v dveh letih. Gre za 1241 m dolg odsek ceste (odsek - priključek Potoška vas-Šrubar). Cesta poteka po gorskem terenu, na nadmorski višini 550 do 680 m. Predvsem v prečni smeri je teren zelo zahteven. Cesta je bila asfaltirana pred približno petintridesetimi leti in je že v zelo slabem stanju. Na,treh lokacijah so se pojavile večje poškodbe vozišča - usadi, zato je cesta nevarna, obnova pa nujna. Rekonstrukcija cestnega odseka predstavlja zamenjavo celotnega zgornjega ustroja z zagotovitvijo voz-iščne konstrukcije, odporne na zmrzal. Zaradi prostorske utesnjenosti se trasa rekonstruirane ceste čim bolj prilagaja obstoječi trasi. Za zagotavljanje ustrezne prometne varnosti bomo namestili jeklene varnostne ograje v skupni dolžini 504 m. Dl Hrastnik: Junijsko organizirano kopanje Članice in člani Društva invalidov Hrastnik smo se že tretjič v tem letu odpravili na skupno kopanje. Naš tokratni cilj so bile Terme Snovik pri Kamniku. Naše druženje se je začelo z zbiranjem na tržnici v Hrastniku, prijaznimi pozdravi, obiskom pekarne in hitrim pregledom ponudbe na stojnicah. Željni novih vodnih radosti smo se ob 8. uri odpeljali proti zeleni Tuhinjski dolini. Ob prihodu v terme je za prijetno presenečenje poskrbel znani hrastniški kuharski mojster Iztok Gumzej, ki je pred kratkim prevzel krmilo gostinskih uslug v Termah Snovik. Iztok in njegovi pomočniki so nam po kopanju pripravili resnično okusno kosilo. Zaradi slabega vremena žal nismo preizkusili zunanjega bazena, smo si pa zato privoščili vse oblike razvajanja v vodi, ki ga nudi pokrit bazen s čudovitim pogledom na okoliške zelene travnike in gozdove. Vse to nas je prijetno sprostilo ter nam vsaj malce odgnalo skrbi in težave, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Kopanje v Termah Snovik j e nedvomno doseglo svoj namen: razgibali smo se v termalni vodi, se družili in se imeli lepo. Verjamem, da se bomo z enakimi občutki vrnili tudi z julijskega kopanja, ko se bomo odpravili malce dlje, saj se bomo napotili kar proti morju. V Izoli bomo namreč preizkusili še užitke naravnega valovanja ter učinke soli in sonca. Res je, pričakujemo sonce, kajti kjerkoli smo mi, nam sonce sledi. Jerica Laznik Svea dobila zeleno luč za prestruktuiranje Po treh mesecih brez plač in bolj ali manj prostovoljnega prihajanja na delovno mesto je okoli 180 zaposlenih v skupini Svea 11. junija ustavilo stroje in začelo stavkati. V resnici jim kaj dosti dela sploh ni preostalo, saj jim je že zmanjkalo materiala, po mesecih agonije pa jim primanjkuje predvsem motivacije in upanja na bolje. S stavko so prav tako opozarjali, da bodo v primeru, če jim država ne bo odobrila državne pomoče, predlagali stečaj. »V nedogled zavlačevati nima smisla, če smo brez plač, je bolje, da se takoj vse zapre,« je menila skupinica drugih zaposlenih. »Naročila upadajo, predvsem v tem zadnjem času, ko ni redne dobave materiala in ne moremo izvajati naročil. Tako se je vse zapletlo, da ne vem, ali bi bila tudi pomoč države dovolj,« smo lahko slišali iz ust ljudi, ki jim od bornih plač ni ostalo kaj prida za preživetje. Ko jih vprašamo, kje so vsak dan zbrali moč, da so se vseeno odpravili na delo, pa odgovarjajo, da jim je vodstvo ves čas zatrjevalo, da bodo stanje rešili, kar so jim tudi verjeli. Vlada je nato še isti teden potrdila državno pomoč zagorski Svei, in sicer bodo podjetju dodelili 1,4 milijona evrov za šest mesecev; ko mora vodstvo podjetja pripraviti program prestrukturiranja. Banke morajo pri tem konvertirati šest milijonov evrov posojil v kapital, država pa bo dala 3,6 milijona evrov poroštva za likvidnostno posojilo. Določene zaveze mora izpeljati tudi Svea, med drugim morajo lastniki svoje deleže brezplačno prenesti na Slovensko odškodninsko družbo. Uprava Svee se mora zavezati, da bo državno pomoč namenila izključno za reševanje likvidnostnih težav. Družba se mora prav tako zavezati, da v treh letih od izplačila državne pomoči za reševanje delničarjem ne bo izplačevala dividend, v tem času pa bo tudi ohranjala vzdržno, poslovanju prilagojeno maso plač. Če bo uprava Svee izpolnila vse navedene pogoje, bo vlada nato podjetju odobrila poroštvo za dolgoročno posojilo. Vlada pri reševanju Svee pričakuje tudi pomoč lokalne skupnosti, in sicer se mora občina Zagorje ob Savi v naslednjih treh letih odpovedati nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Pri tem mora občina pomagati tudi pri prezaposlovanju 180 zaposlenih, ki naj bi jih po prestrukturiranju ostalo še 130. Minister je poudaril, da Svea ima potencial in strokovne kadre, je pa po njegovih besedah težava, da so gradbeništvo, stanovanjska in pohištvena industrija v krizi. Dejal je še, da bo potrebnega malo več napora za izvozno dejavnost Svee, saj da ta izvaža le 20 odstotkov. Če Svea teh zavez s programom ne bo izpeljala, je to po Stepišnikovih zagotovilih zadnje, kar država za njih lahko naredi, in bo sledil stečaj. V Svei so bili z odločitvijo vlade zelo zadovoljni. Generalna direktorica Sonja Klopčič je povedala, da se vodstvo zaveda, kaj mora storiti, da podjetje reši pred stečajem, a za to potrebujejo denar. Pogoje vlade je označila za korektne, poudarila pa je tudi, da bodo še naprej sodelovali z zagorsko občino in skupaj poiskali možnosti za prezaposlitev vseh predvidenih presežnih delavcev. A zaposleni v Svei še vedno čakajo na izplačilo zadnjih treh plač, lanskega regresa, potnih nalogov in jubilejnih nagrad, ki so jih zahtevali v okviru stavke minuli teden. Čeprav je družba dobila zeleno luč za 1,4 milijona evrov državne pomoči, lahko namreč na sredstva čakajo en mesec. Delavci, ki so bili že tako ali tako na minimalnih plačah, od katerih jim ni ostalo kaj dosti niti za nujne življenjske potrebščine, birokracije državnih uradnikov pri nakazilu sredstev ne razumejo in že težko čakajo na kakršno koli izplačilo, je povedal predsednik podjetniškega sindikata Antonio Buovski. Dodal je, da je prav tako že prazen tudi tekoči račun sindikata, saj so vsa sredstva, ki so jih imeli, že razdelili med zaposlene, so jim pa z donacijo pred dnevi na pomoč priskočili tudi zagorski občinski svetniki z županom Matjažem Švaganom na čelu. »Birokrati pa se vedejo, kot da ne bi vedeli, da podjetje, ki je na trgu, na tak način dnevno izgublja naročila, s čimer se položaj samo še slabša,« je opozoril Buovski. Poudaril je, da če bi država pomoč odobrila takoj, ko so zaprosili zanjo, bi lahko v enem mesecu ustvarili od 200 do 300.000 evrov prihodkov, tako pa proizvodnja obratuje v zmanjšanem obsegu. Na delo namreč po njegovih besedah prihaja 15 ali 20 ljudi, odvisno od potreb pri končni izdelavi produktov za manjša naročila, medtem ko večjih zaradi pomanjkanja materiala ne morejo začeti izvajati. »Takoj ko dobimo nakazana sredstva, pa pričakujemo dobavo materiala in zagon proizvodnje, kolikor bo pač mogoče,« je dejal Buovski. Za učenje je vedno pravi čas. Investirajte v znanje. Pridobite spričevalo Vpis 2013/2014 Izberite program, s katerim pridobite spričevalo osnovne, srednje, višje šole ali certifikat NPK za različne poklice v okviru Zasavske ljudske univerze. Ugodne cene in možnost plačila na obroke. Več informacij najdete na: www.zlu-trbovlje.si ali pokličite 03 56 55 120. »Norčije in norčevanje« v podalpski deželi! Nič ni hujšega, pravijo stari filozofi in psihoanalitiki, če človeka »ignoriraš«. Če greš skozi njega, mimo njega, kot da ga ni. V Sloveniji so iznašli novo zgodovinsko tezo: »nič ni hujšega, če te skupina delklariranih ljudi v obliki politike ali kakšni drugi obliki, obravnava kot slaboumnega. Ja, slaboumnega. V Sloveniji smo očitno vsi navadni državljani BEBCI! Kako drugače naj razumem dokazano in zakonsko ustoličeno ravnanje naše, pod vodstvom gospe Bratuškove in njenih podložnikov (ministrov Gregorjev) vlade?? Prva vele umna ugotovitev te vlade je, da ima Slovenija prevelik proračunski primanjkljaj. Mimogrede, tudi to ugotovitev jim je »narekovala« Evropska skupnost! No, prav. Zdaj pa ga rešimo! Primanjkljaj! V Sloveniji imamo 8 milijard prihodkov (ki padajo) in 9,6 milijard odhodkov (ki tudi rastejo). Matematika 2. razreda osnovne šole: za 1,6 milijarde je preveč odhodkov! Rešitve doktorjev in magistrov slovenske vlade: - povečajmo davke (da jih ljudje ne zmorejo več plačevati, ni pomembno), - zmanjšajmo plače (ki so že tako na ravni Bolgarije, najbolj revne evropske države), - poberimo milijone ministrstvom za gospodarstvo (ki naj bi sicer imelo več denarja za zagon), - vzemimo denar zdravju (saj je tako preveč ljudi, ki so stalno nekaj bolni, pa naj narava reši....), - s prisilo ih policijo izterjajmo od „fevdalnih kmetov“ -beri navadnih državljanov plačilo davka na dohodek, četudi je ta le 100 ali 3000 evrov, - itd., itd. Ko bo vlada RS oropala skoraj dva milijona zvestih podložnikov, bo imela „samo“ 1 milijardo in pol proračunskega primanjkljaja!? Vlada je uspešna, ljudstvo mora biti zadovoljno in dlje od tu ne sme in ne zna in ne zmore razmišljati!! Zdaj pa druga plat medalje, ki je slovensko ljudstvo ne sme videti, vedeti in o njej razmišljati: Proračunskega primanjkljaja za letošnje leto je torej 1 milijarda in pol! 1. Ne bomo dokapitalizirali NLB z 900 milijoni evrov, ker je nismo mi, skoraj dva milijona Slovencev, spravili v „drek“, temveč so jo v »drek« potisnili številni tajkuni / Zidar, To-však, Bavčar, Korže....) in vodilni bančni uslužbenci, ki so tem tajkunom dajali stomilijonske kredite mimo zakonsko določenih pogojev in jih ti - prejemniki posojil - NISO VRNILI! In zdaj naj bi jih že tretjič z dokapitalizacijo bank spet vrnili mi? Jaz, ti, ona naj bi poplačali »puf« teh kriminalcev? Zakaj? Saj nismo od njih nič dobili in jim nismo dolžni? 2. Torej: proračunski primanjkljaj je, če ne dokapitaliziramo zapufanih in okradenih bank 1.500.000.000,00 € minus 900.000.000,006 še 600.000.000 milijonov €! Štirna! 3. Investicija TEŠ 6 je iz 600 milijonov neupravičeno, brez razlogov in dokazov, na račun pridobitništva posameznikov, zrasla na skoraj 1,5 milijarde evrov: torej je zrasla za 900 milijonov! 4. Za izravnavo proračuna smo rabili še 600 milijonov! Drži! Torej bi lahko podražili TEŠ 6, da ne bi kdo govoril, da smo proti kar tako, še za 300 milijonov, 600 pa bi jih ostalo za izravnavo proračuna! Štirna ! 5. Če pa bi pobrali od vseh kradljivcev stotine dokazano ukradenih milijonov, bi imeli v Republiki Sloveniji proračunski suficit vsaj za 300 do 500 milijonov evrov!!!! In tako državi ne bi bilo potrebno krasti denarja od slovenskih delavcev, kmetov, slovenskih otrok, bolnikov, invalidov, upokojencev in vseh klošarjev in revežev!!!!!! Tako vedo računati otroci prve triade osnovne šole. In mimogrede: tudi naših (otroških) predlogov ne bi bilo potrebno uveljavljati, če bi država izterjala od vseh kradljivcev neplačane davke, saj jih je, po neuradnih podatkih, skoraj toliko, kot je proračunski primanjkljaj; saj zato pa tudi je.... BB Rekonstrukcija in energetska sanacija OŠ Trbovlje Občina Trbovlje pripravlja vse potrebno, da bi v letu 2013 lahko pristopila k dolgo pričakovani in nujni rekonstrukciji ter energetski sanaciji zgradbe Osnovne šole Trbovlje in telovadnice s spremljajočimi prostori.V sklopu investicije bomo izvedli novo fasado na objektu šole in telovadnice, zamenjali okna in vrata, na novo uredili elektro- in strojne instalacije, prezračevanje objekta, izolirali streho šole in telovadnice, prenovili tla. Za namen izvedbe investicije se je Občina Trbovlje pripravljena tudi dolgoročno zadolžiti. Pridobili smo nepovratna sredstva Eko sklada, prav tako pa smo se prijavili na javni razpis za pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kohezijskega sklada. Trenutno smo v fazi izbiranja izvajalca za izvedbo del in pridobivanja soglasja za zadolževanje s strani Ministrstva za finance. Ocenjujemo, da bi lahko z deli začeli konec meseca junija ali na začetku meseca julija, če bodo dokončani vsi potrebni postopki. Rok za dokončanje investicije pa je avgust 2014. Odkup karamboliranih in celih vozil .«uisl-He 041 509 798 ----------- -------- TOPAVTOJOam«nKov»t.p Iritfr «7. 8295 Trfcjč, Odločanje o sosežigu odpadkov znova na začetku Lepo sožitje je osnovni vir sreče Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je ugodilo pritožbi Lafargeu cementa zoper marčevsko odločbo Agencije RS za okolje (ARSO), s katero so zavrnili njihovo vlogo za okoljevarstveno dovoljenje za sosežig gum, odpadnih olj in plastike, in zadevo vrnilo v ponovni postopek odločanja na ARSO. Vendar razlog za odpravo odločbe ni vsebinski, temveč je napaka ARSO, da v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja ni vključil nevladne okoljske organizacije Focus in Pravno-informacijskega centra človekovih pravic in okolja (PIC), ki sta se prijavila kot stranska udeleženca v postopku. Omenjeni okoljevarstveni organizaciji sta se namreč v postopek skušali prijaviti že novembra lani, vendar ju je ARSO januarja letos zavrnil, zato sta sprožili upravni spor, v katerem jima je sodišče pritrdilo in zahtevalo ponovno odločanje o njuni udeležbi v postopku za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja Lafargeu cementu. Poleg prebivalcev, ki živijo na vplivnem območju cementarne, imajo namreč pravico kot stranski udeleženci v postopku sodelovati tudi nevladne organizacije na področju varstva okolja, ki delujejo v javnem interesu, ugotavljajo na MKO, kjer so postopek vrnili ARSO, ker menijo, da bo tako hitreje in bolj ekonomično. Postopek odločanja o okoljevarstvenem dovoljenju za trboveljsko cementarno se bo torej nadaljeval tako, da bo ARSO ponovno odločal, ali se Focusu in PIC prizna položaj stranskega udeleženca. Če jima bo to omogočil, bosta organizaciji dobili priložnost, da predstavita dejstva in okoliščine, ki so po njunem pomembne za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, ARSO pa bo nato znova moral odločati o zahtevku Lafargea cementa za izdajo dovoljenja za sosežig odpadkov, so pojasnili na okoljskem ministrstvu. V Lafargeu odločbe ministrstva ne komentirajo, saj kljub temu, da je ugodila njihovi pritožbi, takšne utemeljitve niso pričakovali. V Eko krogu pa jo na eni strani pozdravljajo, saj menijo, da lahko s Focusom in PIC vzamejo moč Lafargeu pri »blefiranju o vplivnem območju za ograjo njihovega dvorišča«, je dejal Uroš Macerl, predsednik Eko kroga in stranski udeleženec v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja. V tem primeru lahko ARSO po njegovem odloči enako kot marca, ko so zavrnili Lafargeev zahtevek za izdajo dovoljenja, po drugi strani pa Macerla skrbi, da se vse preveč vrti okoli postopkovnih zadev, nihče pa ne odloča o vsebini, torej o razlogih za oziroma proti sosežigu gum, odpadnih olj in plastike v trboveljski cementarni. »Čas je, da ARSO že vendarle jasno in glasno pove, da v Zasavju, v tej tovarni, ki leži v neprevetreni dolini, ob vseh zdravstvenih raziskavah in težavah z onesnaženim zrakom ne gre niti razmišljati o sežigu odpadkov. Edina sprejemljiva možnost je uporaba čistega energenta, brez petrolkoksa,« je poudaril Macerl in dodal, daje naloga ministrstva za kmetijstvo in okolje in ARSO, da skrbita za zdravje ljudi in varstvo okolja. Pogosto slišimo dokaj neprijazno govorjenje o starejši generaciji, da je preštevilna, da bremeni zdravstvo in podobno. Pa se zamislimo, kaj lahko storimo, da ne bi bilo prizadeto sožitje med generacijami. Podajmo si roke, poiščimo tisto, kar je lepo, prijazno, dobro. Nasmejmo se, da bomo srečni. Rodilo se je prostovoljstvo. Okoli nas je zadišalo po vzajemnosti. Ljudje se od nekdaj radi družimo, pojemo, pomagamo. Začele so se ustvarjati skupine s prijaznimi imeni: Mavrica, Mlinček, Rumena vrtnica, Korenine... Ustvarili smo društvo SREČNO Zagorje. V KS Rudnik-Toplice imamo skupino desetih članov z imenom Knapovsko sonce, kar nas spominja na čas, ko so tu živeli rudarji. To je bil čas, ko so naši predniki živeli težko življenje revščine, izkoriščanja, poniževanja. Pomislimo nanje in ohranili jih bomo v spominu. Družimo se že osem let. Radi se pogovarjamo. Postali smo kar dobri prijatelji. V skupini imamo mlajši par. Binca ima mnoge zamisli za koristen in zabaven izlet, njen mož - gasilec pa nas z Gasilčkom odpelje. Vrnemo se polni novih moči in dobre volje. Naredili smo tudi tečaj padcev pri starejših. Minili sta že dve leti brez padcev. Na to smo ponosni in veseli. Radi pojemo, obiskujemo kulturne prireditve. Bili bi še bolj aktivni, pa nas noge težko nosijo. Morali bi izgubiti kakšen kilogram. Saj se trudimo, pa ne gre. Veliko se pogovarjamo o zdravi prehrani in gibanju. Verjamemo v uspeh. Za druženje smo imele sprva prostor v KS Rudnik-Toplice, vendar je prišlo do težav, saj smo se iz prvotnih prostorov v starem gasilskem domu na Grajski ulici, morale preseliti v center. Ko smo premišljevali, kam naj se obrnemo, smo začutili rešitev problema ob pogledu na veliko stavbo, kjer je bil nekoč sedež Rudnika Zagorje, sedaj pa je tukaj Zasavska ljudska univerza. Korajža velja, smo si rekli in stopili do direktorja. Prijazno nas je sprejel, razumel naš problem in tako so nas gostoljubno sprejeli. Tudi za naslednje leto so nam obljubili to gostoljubnost. V teh kriznih časih, ko primanjkuje prijaznosti, nam je to v veliko tolažbo in upanje, da lahko verjamemo v boljši svet. Ročna izdelava oblačil Najdete me na Facebooku: http://www.facebook.com/pages/Topel-Objem/317113758403529 Topel objem Gsm: 051 247 663 V Šmartnem bodo pričeli graditi obvoznico V Šmartnem bodo vendarle zabrneli stroji domačega gradbenika Trgograda, ki bo skupaj s partnerskimi podjetji AGM Nemec, Leka in Rekon začel graditi natanko 1408 metrov dolgo obvozno cesto, na katero občani čakajo že več kot pol stoletja in bo razbremenila promet skozi ozko središče mesta. Projektno dokumentacijo za projekt, vreden dobrih 8 milijonov evrov, od tega bo sama gradnja nanesla 2,8 milijona evrov, so na občini skupaj z Direkcijo RS za ceste (DRSC) sicer pričeli pripravljati že leta 2003, vendar so se zadeve odvijale zelo počasi, predvsem zaradi težav pri pridobivanju zemljišč, kjer bo potekala nova obvoznica, je povedal direktor DRSC Gregor Ficko. Poleg odkupov 35.832 kvadratnih metrov zemljišč in nepremičnin so namreč morali poskrbeti tudi za nadomestne stanovanjske gradnje, zaradi nestrinjanja nekaterih občanov s ponujeno odkupno ceno pa so morali tudi skozi 18 razlastitvenih postopkov, medtem ko se jim z enim lastnikom zemljišča še vedno ni uspelo dogovoriti za odkup njegove zemlje, je pojasnil Ficko in dodal, da so tudi zaradi tega rok gradnje celotne obvoznice predvideli za spomlad leta 2015. Zaradi ureditve obvoznice bo sicer potrebno rušiti deset stanovanjskih, proizvodnih in pomožnih objektov, je še pojasnil Ficko. Poleg obvozne ceste, ki bo potekala od regionalne ceste Litija—Šmartno pri Litiji čez Šmarsko polje in kompleksa tovarne IUV ter po zahodni strani Črnega potoka do regionalne ceste Šmartno pri Litiji-Radohova vas, bodo sicer delavci Trgograda uredili tudi krožišče, most čez potok Reka, kolesarsko stezo po celotni dolžini trase obvoznice in avtobusno postajališče, na delu, kjer bo trasa obvoznice prečkala Črni potok in Reko pa bodo uredili tudi strugi vodotokov. Da bodo Šmarčani vendarle prišli do ceste, ki bo zmanjšala tudi hrup in onesnaženost središča kraja, je zadovoljen tudi šmarski župan Milan Izlakar, ki je občanom to cesto obljubljal na zadnjih treh volitvah. Prenova mestne ulice Keše-tovo-Rudarska cesta Občina Trbovlje je na Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« kandidirala za sofinanciranje projekta »Prenova mestne ulice Kešetovo-Rudarska cesta«. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je odobrilo sofinancerska sredstva v višini 727.674,07 evrov. Projekt smo prijavili v višini 1.203.306 evrov, s tem da bodo stroške obnove in novogradnje preostalih komunalnih vodov (ele-ktro, telefon, kabelska) predvidoma financirali lastniki in 'upravljala teh vodov. Glavni namen investicije je ureditev širšega mestnega jedra Trbovelj, in sicer od naselja Kešetovo do Rudarske ceste, kjer se nahajajo številne javne zgradbe (bolnišnica, zdravstveni dom, vrtec, Športni park Rudar ...) ter stanovanjski in gospodarski objekti. V sklopu operacije se bodo uredile parkovne površine, zelenice, pločniki in druge sprehajalne površine v tem delu mesta, uredila se bo mestna ulica, zamenjana bo javna razsvetljava ter v manjšem delu tudi komunalna infrastruktura. Občina bo z uresničitvijo projekta za potrebe prebivalcev in obiskovalcev zagotovila večjo prepoznavnost širšega mestnega jedra, optimalno izkoriščenost prostorske infrastrukture, izboljšanje kakovosti življenja prebivalcev občine, boljšo mobilnost, povečala privlačnost kraja, zagotovila osnovne pogoje za razvoj različnih dejavnost ter povečala povezanost znotraj širšega mestnega središča. 7— — -------- tUh JERNEJ "D top tlom ljubljanska cesta 15, Litija »tel. 018987-472» mob. 051628-246 www.jernej.si * Jernej.konjar@siol.net odprto od 6,30 do 19,00 ure, v soboto od 7,00 do 13,00 ure GRADBENI MATERIAL« FASADE • KRITINE SUHA GRADNJA • BARVE • ORODJE KERAMIKA • INSTALACIJE • UREJANJE OKOLICE Izposoja AVTODOMOV (http://www.jernej.si/ Še vedno nekaj prostih terminov za glavno sezono. Izposoja udarnih kladiv. Organiziran prevoz blaga. Jubilejna 50. Slikarska kolonija Izlake - Zagorje V sredo, 10. julija, se bo v Zagorju ob Savi začelo srečanje slikarjev 50. Slikarske kolonije Izlake-Zagorje. Umetniki in umetnice bodo imeli atelje v stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje, bivali pa bodo v gostišču Kum, kjer se bodo v nedeljo tudi zbrali. Ustanoviteljica in finančna podpornica kolonije je Občina Zagorje ob Savi. Kolonija deluje neprekinjeno od leta 1964. Pobudo zanjo je dal domači slikar Tone Leskovšek, pri realizaciji pa so mu moralno in organizacijsko pomagali slikarji Milan Rijavec, Ivo Seljak Čopič, Franc Kopitar, Društvo slovenskih likovnih umetnikov in druge organizacije ter posamezniki in takratni zagorski župan Dušan Kolenc. Predsednik sveta kolonije je že naslednje leto (1965) postal prof. Nande Razboršek, ki je to ostal do leta 2005. Zdaj je predsednica Sveta Slikarske kolonije Izlake-Zagorje Eleo-nora Kramar. Umetniški vodja kolonije je akademski slikar Nikolaj Beer. Po uspešnih 49-tih letih kolonija še vedno deluje z nekdanjim elanom; nekateri pravijo, da je postala kultna, da je raziskovalci likovnega dogajanja pri nas ne morejo več prezreti. Letos bodo v koloniji ustvarjali Mirsad Begič, Herman Gvardjančič, Mira Ličen Krmpotič, Lojze Logar, Agata Pavlovec, Uroš Potočnik, Aleš Sedmak, Rudi Skočir, France Slana, Jože Slak in Franco Vecchiet. V okviru kolonije bo v petek, 12. julija, ob 20. uri na terasi Delavskega doma Zagorje potekala tudi okrogla miza, javni in neformalni pogovor o petdesetih delovnih srečanjih in pomenu slikarskih kolonij v likovni umetnosti. Uvodno besedo bo imel Milček Komelj. Teden dni kasneje, v petek, 19. julija, od 12. ure dalje pa ustvarjalci vabijo na priložnostno razstavo nastalih likovnih del v Stekleni dvorani Delavskega doma Zagorje. Nova naravoslovno-zgodo-vinska učna pot V Prusniku, v neposredni bližini novozgrajenega bencinskega servisa MOL, so odprli naravoslovno-zgodovinsko učno pot, ki je hkrati tudi pot po območju NATURA 2000 in po zavarovanem območju Krajinskega parka Kum. Pot ima izobraževalni pomen in je vključena v turistično ponudbo kraja, za kar ima zelo ustrezno lokacijo ob vstopu v trboveljsko občino. Pot združuje prikaz zgodovine tega območja (promet in bro-darstvo na Savi) in naravovarstvene vsebine, kot so varovana in zavarovana območja, zavarovane živalske (močvirski krešič, alpski in bukov kozliček, planinski orel) in rastlinske vrste (kranjska lilija, kukavičevke), karbonatna ostenja nad Savo, gozdne habitate in visokodebelni sadovnjak. Z vodami je močno povezana tudi zavarovana vrsta hro- šča močvirski krešič, ki je vezan na gorske potoke strmih severnih pobočjih Kuma in je zaradi izginjanja močvirnih gozdnih habitatov močno ogrožena. Vsebina na tabli nas opozori še na hrošča alpski in bukov kozliček, ki ju ogroža prehitro spravilo požaganega lesa. Z lesom namreč odpeljemo iz gozda tudi ličinke hroščev, ki se v njem razvijajo tudi do štiri leta. Predstavljena bodo skalna ostenja nad dolino Save, kjer kraljujeta ujedi sokol selec in planinski orel. Kot marsikje, se tudi v Prusniku travnik močno zarašča. Na nekaj lokacijah še lahko občudujemo kranjske lilije in raznovrstne kukavičevke. Ker je košnja opuščena, se področje zarašča z lesnimi vrstami. Na svojem osvajalskem pohodu pa so predvsem invazivne tujerodne rastline. Prusnik je zaradi svoje nižinske lege, bližine ceste, Save in železnice zelo izpostavljen tem osvajalkam, zlasti kanadski zlati rozgi, žlezavi nedotiki, japonskem dresniku in robiniji, ki izpodrivajo domače vrste in zmanjšujejo biotsko raznovrstnost. Bolnica dobila sredstva za urgentni center Splošna bolnišnica Trbovlje (SBT) bo dobila 2,7 milijona evrov vreden Urgentni center Trbovlje, pri čemer bodo 2,1 milijona evrov pridobili iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Urgentni center bo povečal učinkovitost, izboljšal dostopnost in zvišal strokovno raven izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči v zasavski regiji, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so izdali odločbo o sofinanciranju projekta iz evropskih sredstev. Naložba obsega ureditev novega urgentnega centra, vključno z opremo. Pri tem bodo deloma porušili oziroma rekonstruirali in adaptirali obstoječi izzidani del na severozahodnem delu osnovne stavbe bolnišnice, deloma pa bodo zgradili novogradnjo oziroma dozidali omenjeni izzidani del bolnišnične stavbe. Projekt vključuje tudi gradnjo novega urgentnega dovoza za reševalna vozila s pokrito ploščadjo. Z gradnjo urgentnega centra bosta tako na enem mestu združeni primarna in bolnišnična urgentna služba, kar bo izboljšalo zdravstveno oskrbo in prispevalo k bistveno boljšim možnostim diagnostične in terapevtske obravnave, je povedala Marina Barovič, direktorica SBT, ki je bila novice o sofinanciranju projekta iz evropskih sredstev izjemno vesela, saj je odločba ministrstva plod štiriletnega dela. Po njenem bodo z urgentnim centrom največ pridobili Zasavci oziroma bolniki, ki bodo od konca leta 2014, ko je predvidena gradnja centra, nujno medicinsko pomoč prejeli na enem mestu. Do srede bo sicer ministrstvo za zdravje, ki je odgovorno za izvajanje projekta, še zbiralo ponudbe za gradbena in obrtniška dela ter montažo opreme v urgentnem centru. Če bodo izbrali izvajalca in nihče od ponudnikov ne bo zahteval revizijskega postopka, se bo gradnja centra lahko začela že avgusta, je'pojasnila Barovičeva. Rekonstrukcija Vrtca Trbovlje - Enota Pikapolonica Občina Trbovlje pripravlja vse potrebno, da bi v letu 2013 lahko pristopila k rekonstrukciji Vrtca Trbovlje - Enote Pikapolonica. V sklopu investicije bomo izvedli novo fasado na objektu vrtca, na novo uredili elektro- in strojne instalacije, prenovili kuhinjo, izolirali streho in toplotno izolirali tla. Za namen izvedbe investicije se je Občina Trbovlje prijavila na Javni razpis za pridobitev sredstev iz evropskega strukturnega sklada. Trenutno smo v fazi izbiranja izvajalca za izvedbo del. Ocenjujemo, da bi lahko z deli začeli konec meseca junija ali na začetku meseca julija, če bodo dokončani vsi potrebni postopki. Rok za dokončanje investicije pa je avgust 2014. Na Dolu pri Hrastniku podelili priznanja zaslužnim krajanom V četrtek, 27. junija so predsednica in člani odbora krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku podelili priznanja zaslužnim krajanom. Letošnji prejemniki so: Franc Jug za uspešno 17 letno vodenje sekcije ribičev, kot ribič in mednarodni sodnik je prejemnik številnih nagrad; Jure Aškerc za odlično vodenje Kulturno umetniškega društva Svoboda, kot pisatelj komedij in drugih besedil ima izjemen čut za timsko delo in ustvarjalen duh, kar daje društvu novo perspektivo; Simon Drnovšek za neizmeren prispevek aktivnostim gasilcev na Dolu in širše, dva mandata je opravljal funkcijo podpoveljnika društva in v vseh letih z gasilskimi kolegi preprečil že marsikatero katastrofo, vedno je pripravljen pomagati, svoje znanje pa rad prenaša na mlajše člane; Marija Hafner za njen pozitiven prispevek na kulturnem področju in tudi med upokojenci, vedno pozitivna in nasmejana kot zvesta članica gledališke skupine s svojo igrivo energijo skrbi za dobro promocijo kulturnega delovanja v kraju. Slavnostna prireditev je potekala v kulturnem domu na Dolu. Krajevni praznik so proslavili skupaj z 10. obletnico gledališke skupine Kulturno umetniškega društva SVOBODA. Na odru so se predstavili igralci in igralke, prikazali kostume, pripovedovali anekdote, o skrbi za masko, sceno, kaj se dogaja za odrom in odigrali nekaj hudomušnih odlomkov iz gledaliških iger zadnjih 10 let. Predstavo so razgibali izvrstni mladi glasbeniki, ki so odigrali skladbice na violino, flavto in kitaro. Po končani predstavi je bila pogostitev Društvo kmečkih žena in deklet, katerih okusne dobrote so razvajale vse prisotne. Gregor Pajič Lions klub Trbovlje Brin V okviru mednarodnega delovanja lionizma, sodelovanja pri dobrodelnosti in prostovoljstvu, je Lions klub Trbovlje Brin postal botrski klub novo ustanovljenem Lions klubu Petrovgrad Zrenjenjanin v Srbiji. Pri ustanovitvi novega kluba so bili prisotni tudi predsednik Lions kluba Trbovlje brin 2012/13 Mihael Gornik (na sliki), mednarodni pooblaščenec za Srbijo in Črno goro Slavko Stošicki z ženo Meto ter conski predsednik Gregor Pajič. Poudarili so pomen širitve lionizma, dobrodelnosti in prostovoljstva na vse prostore, predvsem tam, kjer sta pomoč in solidarnost potrebna. Protest stranke OLJKA Hrastnik za soglasje festivalu ŠTUOR 2013 V Hrastniku poteka tradicionalna prireditev, ki od občank in občanov Hrastnika zahteva nemalo strpnosti in potrpežljivosti. Veliko ljudi se je pritoževalo nad lanskoletno prireditvijo zaradi hrupa sredi mesta do jutranjih ur. Prav tako zaradi izbora glasbe, če temu, kar je bilo slišati, lahko rečemo'glasba. Mnogo ljudi, predvsem v bližnjih blokih, ni moglo spati celo noč. Zaradi veliko pritožb, ki so jih prejeli od občank in občanov je stranka OLJKA pozvala upravno enoto in občino Hrastnik, naj vendar izdajo za letošnjo prireditev soglasje na neki drugi lokaciji, kjer hrup ponoči ne bo motil občank in občanov ali dovolijo prireditev do 22. ure ali največ do 24. ure ponoči. v Predsednica stranke OLJKA Hrastnik Anita Pušnik Klanjšek je poudarila, da bi bilo nesmiselno ne izdati soglasja, saj je prireditev tradicionalna, med mladimi prepoznavna in tudi priljubljena. Vendar pa bi morah državni in občinski organi prisluhniti tudi ljudem, ki jih hrup do jutra moti in obremenjuje. Koliko upravna enota in župan prisluhnejo občankam in občanom Hrastnika, pa bomo videli avgusta na prireditvi. Gregor Pajič Medgeneracijsko praznovanje občinskega praznika v Litiji Občina Litija 16. junij a praznuj e svoj občinski praznik, tokrat so obeležili še šestega po vrsti. Na ta dan se namreč Lilijani spominjajo določitve geometrijske toče Republike Slovenije na Spodnji Slivni pri Vačah, ki je danes simbol slovenstva. Lilijani so se tokrat odločili svoj praznik praznovati skupaj, vse generacije hkrati, tako da so oživili tradicijo litijskega teka, obenem pa so se predstavili še ustvarjalci iz vseh 12 krajevnih skupnosti ter mestna skupnost Litija. Že tradicionalno je župan Franci Rokavec ob prazniku podelil tudi občinska priznanja. Zlata plaketa je šla tokrat v roke Klubu malega nogometa FC Litija za izvrstne dosežke in organizacijo UEFA Futsal Cupa v Laškem, priznanje župana za leto 2013 pa so prejeli še Marjeta Mlakar - Agrež za dolgoletno delo na področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami in aktivno delo v Društvu Sožitje Litija in Šmartno, akademski kipar Zlatko Rudolf za prepoznaven umetniški opus na področju kiparstva, grafike in likovnega opremljanja knjig, Tatjana Milinkovič za 50-letno delovanje v Košarkarskem klubu Litija, Košarkarski klub Litija je plaketo prejel ob 60-letnici delovanja, Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Vače ob 110-letnici, PGD Sava pa ob 80-letnici delovanja. Junijsko organizirano kopanje Članice in člani Društva invalidov Hrastnik smo se že tretjič v tem letu odpravili na skupno kopanje. Naš tokratni cilj so bile Terme Snovik pri Kamniku. Naše druženje se je začelo z zbiranjem na tržnici v Hrastniku, prijaznimi pozdravi, obiskom pekarne in hitrim pregledom ponudbe na stojnicah. Željni novih vodnih radosti smo se ob 8. uri odpeljali proti zeleni Tuhinjski dolini. Ob prihodu v terme je za prijetno presenečenje poskrbel znani hrastniški kuharski mojster Iztok Gumzej, ki je pred kratkim prevzel krmilo gostinskih uslug v Termah Snovik. Iztok in njegovi pomočniki so nam po kopanju pripravili resnično okusno kosilo. Zaradi slabega vremena žal nismo preizkusili zunanjega bazena, smo si pa zato privoščili vse oblike razvajanja v vodi, ki ga nudi pokrit bazen s čudovitim pogledom na okoliške zelene travnike in gozdove. Vse to nas je prijetno sprostilo ter nam vsaj malce odgnalo skrbi in težave, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Kopanje v Termah Snovik je nedvomno doseglo svoj namen: razgibali smo se v termalni vodi, se družili in se imeli lepo. Verjamem, da se bomo z enakimi občutki vrnili tudi z julijskega kopanja, ko se bomo odpravili malce dlje, saj se bomo napotili kar proti morju. V Izoli bomo namreč preizkusili še užitke naravnega valovanja ter učinke soli in sonca. Resje, pričakujemo sonce, kajti kjerkoli smo mi, nam sonce sledi:). Jerica Laznik V Trbovljah nova pridobitev Evanturist V trboveljskem mestnem parku so sredi junija predstavili aplikacijo za pametne telefone Evanturist. Gre za aplikacijo, ki po principu iskanja skritega zaklada prikaže pomembnejše znamenitosti Trbovelj. Gre za inovativen, tehnološko napreden in okolju prijazen turistični produkt, ki bo Trbovljam prinesel novo dodano vrednost, so prepričani na trboveljski občini. Aplikacija je plod dela mladega slovenskega podjetja iz Trbovelj, ki preko sodobne tehnologije na enostaven način omogoči obiskovalcem nepozabno pustolovščino odkrivanja najbolj skritih kotičkov našega kraja in spoznavanja zgodb na način, ki ga ne premore listje tradicionalnih vodnikov in brošur. „Inovativen interaktivni pristop namreč omogoča, da iz mesta ustvarimo zgodbo, edinstveno doživetje, ki bo obiskovalcu omogočilo raziskovanje, lažje in zanimivejše spoznavanje našega kraja,“ pojasnjujejo avtorji aplikacije. Zgodba Trbovelj tako vključujejo zgodovino mesta, njegove znamenitosti in posebnosti, in sicer jim uporabnik sledi preko sistema QR kod, priprave ustreznih vsebinskih in vizualnih sporočil ter preko povezljivosti s socialnimi omrežji. Mobilna aplikacija je zasnovana tako za pametne telefone, kot tudi za tablične računalnike. Programsko je zasnovana na operacijskih sistemih Android, iOS ter Windows phone in prilagodljiva na različne velikosti ekranov. Igra je primerna za mlade, mlade družine in starejše, ki jim je sodobna tehnologija blizu. Zaradi svoje drugačnosti in inovativnosti smo trdno prepričani da bo aplikacija vsekakor požela dober odmev tudi med lokalnim prebivalstvom. Krajši opis igre Vsak uporabnik na pametno napravo naloži aplikacijo »EVANTURIST«, ki se nahaja tako kot vse druge aplikacije v AndroidMarket ali pa na AppStore. Aplikacija je za uporabnika brezplačna, proces namestitve je enostaven in se prilagaja vsem programskim ozadjem (Android, IOS, Windows Phone). Po uspešni namestitvi se v nastavitvah izbere ustrezen jezik, na zemljevidu pa označi pot, ki jo želimo odigrati. Po prvi prebrani točki začnemo igro in bitka s časom se začne. Aplikacija nam uvodoma ponudi prvi namig in začne se iskanje nove lokacije, kjer se skriva nova QR koda, ki nam ponuja informacije o novi lokaciji. Igra se tako nadaljuje iz lokacije v lokacijo. Vsak namig nas »stane« dodatnih kazenskih 5 minut (na voljo pa imamo največ dva namiga), vsako točko lahko objavimo na socialnih omrežjih in tako še dodatno promoviramo lokalne značilnosti. Vsaka proga ima svoj rekord, uporabniki se trudijo čim hitreje zaključiti progo, ob tem pa spoznavajo lokalne znamenitosti. V nadaljevanju se aplikacija nadgrajuje z različnimi opcijami, (ocenjevanje poti, komentiranje, možnost oglaševanja ob poti ...) ki naročniku omogočajo popoln izkoristek aplikacije. Zasavci smo računalniško in digitalno pismeni Moderni čas, ki ga živimo, je čas nenehnih sprememb na vseh področjih. Zato je zelo pomembno, da se znamo tem spremembam hitro prilagajati, pri čemer ima veliko vlogo nenehno učenje in izobraževanje. Miselnost, da se učenje konča, ko zaključimo šolo, je že zdavnaj zastarela. Vseživljenjsko učenje za življenje je postal trend tudi v Zasavju, za kar ima zasluge tudi Zasavska ljudska univerza (v nadaljevanju ZLU), ki s svojimi programi spodbuja kulturo vseživljenjskega učenja. Eden izmed tovrstnih programov je dve leti in pol trajajoč projekt Dvig ravni pismenosti, ki se je zaključil v juniju 2013. Pod okriljem tega projekta so med drugim imeli občani Zasavja možnost brezplačne vključitve v 60-urni računalniški tečaj Računalniška pismenost za odrasle (RPO) in 50-urni tečaj Računalniško in digitalno opismenjevanje (RDO). To je bila odlična priložnost za odrasle, da se naučijo osnove računalništva oziroma da ostajajo v stiku s sodobnimi informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami. Od januarja 2011 do junija 2013 smo na ZLU izvedli 21 tečajev Računalniške pismenosti za odrasle, katerih se je udeležilo 274 tečajnikov. Prav tako je bilo izpeljanih še 17 tečajev s področja Računalniškega digitalnega opismenjevanja za 222 tečajnikov. Sodelovali so občani iz vseh treh zasavskih občin in za vse je bilo izobraževanje brezplačno, ker programe sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. SODELOVANJE S PARTNERJI Pri izvedbi in promociji projekta Dvig ravni pismenosti oziroma računalniških tečajev (RPO, RDO) smo sodelovali z zasavskimi društvi (Društvi upokojencev Zagorje in Trbovlje, Univerza za tretje življenjsko obdobje Zasavska regija - U3 ...). Seveda pa so se v tečaje vključevali tudi ostali zainteresirani posamezniki, predvsem upokojenci in brezposelni. Vsi udeleženci so na tečaje prihajali z veliko -dobre volje in pripravljenosti na učenje. Štiri ure učenja na 'sodobnih računalnikih in z odličnimi mentorji so hitro minile, saj so tečaji potekali zelo intenzivno in v prijetnem vzdušju. Med udeleženci se je sklenilo veliko novih poznanstev in prijateljstev. DVE RAZLIČNI VRSTI TEČAJA 60-urni tečaj Računalniška pismenost za odrasle je bil namenjen tistim posameznikom, ki se do sedaj še niso srečevali z računalnikom oziroma so imeli šibko predznanje na tem področju. Na tečaju so pridobili temeljna informacijska znanja: poznavanje delov računalnika in osnove rokovanja z njim. Naučili so se kreirati in oblikovati dokumente, vanje vstavljati tabele in slike, jih shraniti, urejati s pomočjo programa Word. Seveda so dokumente tudi natisnili in poslali po e-pošti. Spoznali so, kako zelo uporaben je internet in da z uporabo elektronske pošte lažje, hitreje in ceneje komunicirajo z ljudmi. Učenje računalništva v tečaju RDO v Zagorju Učenje računalništva v tečaju RPO v Trbovljah Druga oblika je bil 50-urni tečaj Računalniškega in digitalnega opismenjevanja. Vanj so se vključevali posamezniki, ki so delno že znali uporabljati računalnik in so želeli še nekaj več. Tečajniki so se naučili bolj zahtevne uporabe interneta, elektronske pošte in mobilnih aparatov. Seznanili so se tabličnim računalnikom, e-upravo in programom za urejanje digitalnih fotografij. Vsi udeleženci so izrazili pisna in ustna zadovoljstva z omenjenima programoma, s katerima so stopili v virtualen svet neskončnih možnosti. Navdušeni so bili nad mentorji, ki so jim podajali znanje, jih spodbujali in jim pomagali. Marsikdo je bil presenečen nad svojimi zmožnosti in potenciali. Omeniti velja še zadovoljstvo ljudi, saj z vključitvijo v izobraževanje v teh težkih časih niso obremenili družinskega proračuna. Vse skupine naših tečajnikov so dokazale, da so odrasli motivirani, željni novih znanj in pripravljeni vložiti čas in trud v svoj osebni razvoj. In ne nazadnje so sebi in drugim dokazali, da je za učenje računalništva vedno pravi čas. Besedilo: Mateja Pistotnik, ZLU jSt REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja" in prednostne usmeritve “Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju." I Naložba d tuš) prihodnost Cn>cu(iMyig>J«iBWW UŽU-jevci v Piranu in na sečoveljskih solinah Zasavska ljudska univerza že vrsto let organizira izobraževanje odraslih za pridobitev javno veljavne listine. Med programi, ki jih izvajamo, je tudi program Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Most do izobrazbe (UŽU-MI). Udeležba v programu je za udeležence brezplačna, ker program sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Evropski socialni sklad. V obdobju od 2011 do 2013 smo izpeljali tri 120-urne izvedbe omenjenega usposabljanja. Dve skupini udeležencev sta bili napoteni z Zavoda za zaposlovanje RS, OS Trbovlje, tretja skupina pa iz društva ŠENT - Slovenskega združenja za duševno zdravje, dnevnega centra Trbovlje. V juniju 2013 je bila preko omenjenega projekta organizirana strokovna ekskurzija za udeležence tretje skupine. Ogledali smo si Piran - mesto doživetij, ki te očara - in Krajinski park Sečoveljske soline. Soline so čaroben kraj, kjer se čas ustavi in pozabiš na vse. Skupina UŽU-MI iz društva ŠENT na ekskurziji Verjetno ni nikogar, ki še ni slišal za Piran, malo obmorsko mesto, prežeto z legendami in zgodovino, s tipičnimi obmorskimi hišami in uličicami, rojstno mesto priznanega baročnega skladatelja in violinista Guiseppeja Tartinija. Ko smo s skupino UŽU-MI iz ŠENT-a Trbovlje prispeli v Piran, malce utrujeni od poti, smo si najprej privoščili kavo s pogledom na morje. Po kratkem oddihu smo se odpra-y vili na ogled mestnega središča z znamenitim Tartinijevim trgom. Sprehodili smo se ob obali in občudovali tipično primorsko arhitekturo. Povzpeli smo se celo do obzidja, od koder se je razlegal prečudovit pogled na mesto in morje. Pot smo nadaljevali do Krajinskega parka Sečoveljske soline. Tam nas je pričakal vodič in skupaj smo odšli na ogled parka. Imeli smo krasnega vodiča, ki nam je na zabaven način predstavil življenje in delo solinarjev. Spoznali smo Postopek tradicionalne pridelave soli in ugotovili, da je delo solinarjev še dandanes sicer romantično, ampak zelo naporno. Izlet smo zaključili z nakupom izdelkov iz soli blagovne znamke Lepa Vida in degustacijo temne čokolade s solnim cvetom. Pozno popoldne smo se prijetno utrujeni in polni lepih doživetij odpeljali nazaj proti domu. Utrip mesta Piran je potrebno začutiti in doživeti, težko ga je opisati z besedami. Če ne veste, kam na izlet, UŽU-jevci priporočamo Piran in soline. Besedilo: Vesna Špeglič, ZLU Včasih so naše babice znale šivati in so marsikje oblačila za družino in zase izdelale kar same. Znale so si sešiti krilo, zamenjati zadrgo ali skrajšati hlače. Dandanes ugotavljamo, da imajo le še redki posamezniki tovrstno znanje, poleg tega pa so tovrstne storitve vse prej kot poceni. Zato smo na Zasavski ljudski univerzi pod okriljem projekta Center vseživljenjskega učenja v juniju 2013 organizirali 20-urni brezplačni tečaj šivanja in krojenja. Zanimanje je bilo veliko, tečaja, ki ga je vodila priznana trboveljska šivilja Evelina Frelih, pa seje udeležilo dvanajst udeleženk. Udeleženke so se naučile krojiti in sešiti krilo, zamenjati zadrgo, zožiti, skrajšati in zarobiti oblačilo. Bile so navdušene nad lastno kreativnostjo, tako da bodo svoje znanje nadgradile še v nadaljevalnem tečaju s pridihom umetnosti. Sešita krila bodo popestrila z unikatnimi vzorci. Oblačila, ki so jih izdelale udeleženke, imajo še posebno vrednost, ker so vanje vdahnile del sebe, in zagotovo jih bodo z veseljem nosile v vročih poletnih dneh. Besedilo: Polona Trebušak, ZLU H REPUBLIKA SLOVENIJA or— ™ MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ■■ Mj4i3«civi, ZNANOST IN ŠPORT llo**. '.-V:—'— Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete “Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja” in prednostne usmeritve “Izboljšanje usposobljenosti posameznika za delo in življenje v družbi temelječi na znanju.” Šivanje je spet v trendu Zmaga je odšla tudi letos v Trbovlje Trboveljski šolarji odšli v Sallaumines V soboto, 25. maja, je v Zagorju ob Savi potekalo XI. Regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa. Organizacijo preverjanja je imela Občina Trbovlje je že 49 let pobratena s francoskim mestom Sallaumines, po katerem se imenuje naselje v Trbovljah, v kraju Sallaumines v Franciji pa je ena izmed ulic poimenovana »Trbovlje« oz. »Terbolie«. 10 osnovnošolcev ter srednješolcev trboveljskih šol in dva spremljevalca so prvega julija odpotovali v Sallaumines. V Franciji bodo preživeli 14 dni nepozabnih počitnic. Ogledali si bodo Pariz, Mt.St. Michel, normandijsko obalo ter se srečali z vrstniki v Sallauminesu. Francoska skupina bo Trbovlje obiskala 15. julija. Trboveljska ekipa jim bo razkazala svoje mesto, kjer bodo preživeli pet dni ter jih popeljala tudi na ogled drugih slovenskih lepot na Debeli rtič, v Dolenjske toplice, na Bled, v Postonjsko jamo in v Ljubljano. V Francijo se bodo vrnili konec julija. Izpostava URSZR Trbovlje in Območno združenje Redečega križa Zagorje ob Savi. Predpostavke preverjanja so bile poškodbe na treh delovnih točkah na temo nesreča na gradbišču, pretep v gostilni in nezgoda v stanovanju. Preverjanja se je udeležilo šest ekip; I. in II. ekipa Območnega združenja rdečega križa Zagorje ob Savi, ekipa prve pomoči Gasilske zveze Zagorje ob Savi, ekipa prve pomoči Občine Hrastnik, ekipa območnega združenja Rdečega križa Slovenj Gradec ter gasilska ekipa prve pomoči Občine Trbovlje, ki je tudi letos pokazala največ znanja. Zmagovalno ekipo iz Trbovelj so zastopali prostovoljni in poklicni gasilci v sestavi: Uroš Češnjevar, Nejc Beravs, Nejc Malus, Alan Povše, Janez Ključevšek, Toni Fakin -vodja ekipe, Matjaž Lapi kot predstavnik Občine Trbovlje in mentorica Zdenka Deželak. Zmagovalna gasilska ekipa prve pomoči občine Trbovlje se bo 5. oktobra udeležila državnega preverjanja v Velenju. Srečko KERIN - poveljnik GZ PIZZERIA a Vračevič Matej s.p. Valvazorjeva 2, Izlake, T 03/56-74-137 Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga Srednja šola Zagorjem Mladinski center Zagorje ob Savi,kot zunanja partnerja, sodelujetav projektu Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (MAMD), ki ga sofinancira Evropska unija v sklopu programa Progress. V projektu gre za zviševanje sprejemanja različnih kultur in za spodbujanje ter pripravljenostza medkulturni dialog medmladimi. Nosilci projekta M AMD, v katerem kot zunanji partnerji sodelujejo mladinski centri in srednje šole iz vseh 12. slovenskih statističnih regij, soMladinski center Dravinjske doline (MCDD) iz Slovenskih Konjic, Celjski mladinski center in Mladinski center Trbovlje (MCT). Na Srednji šoli ZagorjejeMCDD v sodelovanju z mladinskima delavkama iz MCT izvajal delavnice Urice medkulturnega dialoga. Mlade so senzibilizirali na temo LGBT skupnost in romska kultura. Razjasnjevali so s temamapovezane pojme in razmišljali o predsodkih in stereotipih, ki v družbi krožijo o romski in LGBTskupnosti. O slednji je g. Mitja Blažič, aktivist za pravice istospolno usmerjenih, s svojo udeležbo na Uricah mladim omogočil, da so lahko dobili kredibilne informacijeoziroma odgovore na vprašanja, ki v družbi veljajo za tabu. Po izvedenih delavnicah so se za funkcijo mladega ambasadorja medkulturnega dialoga prostovoljno odločili4 dijaki. V svojem mandatu do februarja 2014 bodo med drugim spodbujaliradovednost svojih sovrstnikov za raziskovanje različnih kultur, preko spleta bodo navezali stike s sovrstniki, ki živijo v državah, ki jih bodo kot mladiambasadorji zastopali, sodelovali bodo na medkulturnih dogodkih v lokalnem okolju inza svoje sošolce pripravili predstavitev izbrane države. MMCT mednarodna pobuda Blind Diary Interesna skupina MMCT je lansko leto v program Mladi v Akciji prijavljala mednarodno mladinsko pobudo Blind Diary skupaj s partnerji Gombolyang Fundation iz Madžarske, naknadno pa so se projektu pridružili tudi zainteresirani mladi iz organizacije Media Education Centre iz Srbije. Projekt poteka že skoraj eno leto in v tem času so mladi imeli mnogo delavnic na temo diskriminacije, stereotipov, sestankov, pisanje scenarijev itd., v teh dneh med drugim skupine dokončujejo svoje filme na temo diskriminacije. Skupina MMCT pa se prav tako pripravlja na zaključno srečanje, ki ga MCT gosti med 19. in 25.7., kjer se bodo skupine prvič spoznale. V tem času bo 15 mladih ustvarilo en skupen DVD z vsemi tremi filmi, ustvarili bodo CD zložensko s pomembnimi informacijami o projektu, diskriminaciji in pomenu filmov ter 23.7. 2013 organizirali premiero vseh filmov na katero ste vljudbo vabljeni. Z zaključnim srečanjem se konča tudi sam projekt, vendar imajo mladi že nove ideje za nadaljno sodelovanje v okviru programa Mladi v Akciji. OBVESTILO BRALCEM Cenjene bralke in bralce Zasavca obveščamo, da poseben prostor v časopisu namenjamo osmrtnicam in zahvalam v spomin na pokojne svojce in prijatelje. Povpraševanje in naročila urednistvoza-savc@gmail.com, 031 524 826. Uredništvo Zasavca % 3.8.ŠPORTNO IGRIŠČE PROLETARCA. ZAGORJE OB SAVI LET 3 + DISCO N ACTION + PIGS PARLAMENT * LOW PEAK CHARLIE 27.7.2013-10.8.2013 ZAGORJE OB SAVI Jam Park Party, Game of Skate, Kino pod zvezdami. Pohod na KUM, Paintball, Ogled rudarskega Muzeja Kisovec, Rafting Zagorje - Hrastnik Delavnice: grafitarska, bobnarska, fotografska, parkour — JE LAHKO POT DO USPEHA? - 3 METRE ALI VEČ Cena velja za pravne osebe. Go Further VEIT TEAM, Čufarjeva ulica 24, Vir, Domžale, GSM: 031395 395. www.veitteam.si Njegova vsestranska odličnost je bila nagrajena znazivom Mednarodni dostavnih teta 2013, zdoj pa je prelet še nagrado Slovenski do&tavnik teta 2013. Prav tako ie za svojo zavidljivo varnost kot edino dostavno vozilo prejel vseh 5 zve.-.dlč na EuroNCAP testu- A brez skrbi, zahvaljujoč svojim osupljivim inovativnim rešitvam. kot je na primer zložljiv strešni prtljažnik z možnos tjo prevoza do 130 kg težkega tovora, do zlahka pospravil še kakšno nagrado več. PREDSTAVLJAMO NOVI - TRANSIT CU5TOM'- mMiwn wjivivi j ; Šport Zaključek sezone za mlade nogometaše v Hrastniku Na zadnji pomladni dan so se člani Nogometnega kluba Hrastnik zbrali v prostorih kluba in tako v čast nogometašev, staršev in navijačev zaključili nogometno sezono. Po zamenjavi vodstva kluba so zamenjali tudi trenerja mladih nogometašev, ki je v ekipo prinesel dobro vzdušje in novo energijo, kar je imelo za posledico več treninga in boljše rezultate. Vodenje je prevzel g. Privšek, ki male nogometaše rad imenuje »manekeni«, jih spodbuja in bodri pri nogometni igri z načelom, da rezultat ni pomemben, pomembno je, kako je igra odigrana. Za normalne pogoje so jim starši in člani kluba prenovili klubske prostore in garderobe - prepleskali stene, sanirali Vodovod, ogrevanje, radiatorje, adaptirali tla... Nogometni klub Hrastnik je sezono končal po začrtanih smernicah. Sistematično delo kot osnovni cilj bo prineslo pravilen razvoj mladih nogometašev kot tudi prepoznavnost kluba. Tega se zavedajo vsi, ki delujejo v klubu, zato želijo omogočiti otrokom pravilno vadbo, primerno njihovi starosti. Velik poudarek posvečajo spodbudi za učenje, saj so prepričani, da je šola najpomembnejša. V novi tekmovalni sezoni si želijo, da bi dosedanji igralski kader še vnaprej prikazoval takšno voljo in odnos do treningov in tekem, kot v pretekli sezoni ter da se jim bodo pridružili novi nadobudni nogometaši. Vabljeni! Maja Masel Tadej Kolander zmagovalec 12. mednarodnega karate turnirja v Postojni V soboto, 18. maja, je v Postojni potekal tradicionalni 12. Mednarodni karate turnir »Postojna open«. Nastopilo je 460 tekmovalcev iz 5 držav. Za Karate klub Trbovlje so nastopili: Edin Dautovič, Ajdin Mujkanovič, Blaž Hribovšek, Tadej Kolander, Luka Perc in Luka Ferlin. Tekmovalce sta vodila trenerja Kristijan Ostojič in Miha Kovačič. Vlogo sodnice je na povabilo organizatorja opravljala Aida Parič. Tekmovalci so tokrat nastopili samo v športnih borbah. Obisk Predjamskega gradu je najbolj navdihnil Tadeja Kolandra, kijev številčni kategoriji 12 in 13 letnikov nad 50 kilogramov s petimi zmagami prepričljivo osvojil 1. mesto. Bronasto medaljo je osvojil še Blaž Hribovšek v kategoriji mladincev do 55 kilogramov. Ostali tekmovalci niso imeli svojega dne. V nedeljo, 19. maja, je Karate Zveza Slovenije organizirala licenčni seminar za vaditelje, trenerje in inštruktorje karateja. S strani našega kluba sta se seminarja udeležila trenerja Miha Kovačič in Maks Šmidhofer ter uspešno potrdila letno licenco. Naslednji vikend bodo člani Karate kluba Trbovlje nastopili na turnirju v Oplotnici, 2. junija pa jih čaka zadnja tekma v letošnjem letu in sicer Državno ekipno prvenstvo v katah in športnih borbah. Banja Luka open 2013 Devet plavalcev plavalnega kluba Lafarge Cement se je udeležilo 6. Mednarodnega plavalnega mitinga Banja Luka Open. Kar 550 plavalcev iz 45 klubov po Evropi, med njimi tudi nosilci olimpij skih medalj, so se v p okritem Olimpij skem bazenu v Banja Luki pomerili na preliminarnem testu pred velikimi tekmovanji, ki čakajo najboljše v tej sezoni. Čavič, Lender, Siladi, Markič, naša Tjaša Vozel in kopica naših, grških in tujih vrhunskih plavalcev, ki so bili množično zastopani, so imena, ki so bila največkrat omenjena, obenem pa so bili pravi magnet in vzor za mlade plavalce. Ker plavalni klub Lafarge Cement nima plavalcev v članski kategoriji, se v absolutni konkurenci niso mogli primerjati z najboljšimi, a vendar se v mlajših kategorijah niso izneverili tradiciji, tako da so se domov vrnili z devetimi kolajnami. Največ, štiri v štirih nastopih, si je priboril Žiga Šintler, in sicer na 400 prosto, kjer je v svoji kategoriji osvojil zlato kolajno, ter se trikrat uvrstil na drugo mesto, ko je plaval na 200 prsno, 200 prosto in 200 mešano. Dosegel je tudi drugo mesto v skupnem seštevku treh rezultatov, a je potrebno omeniti, da je bil premagan s strani starejšega plavalca. Drugi z osvojeno zlato medaljo je bil Nejc Kos, ki sije v svoji kategoriji priplaval 1. mesto na 400 mešano in se uvrstil v absolutno finale, kjer je z odličnim osebnim rekordom osvojil nehvaležno četrto mesto. Naslednji dobitnik odličja je bil Tilen Šintler na 50 prsno, ter dvakrat četrti na 100 in 200 prsno in peti na 400 prosto. Za sedmo odličje je poskrbela Kaja Imperl, ki je po sobotni diskvalifikaciji, kjer je ovirala plavalko pri izhodu iz bazena na 100 hrbtno (osvojila bi srebrno kolajno) v nedeljo priplavala do srebra na 50 hrbtno in se tudi uvrstila v popoldansko absolutno finale, kjer je bila osma. Poleg tega je bila še 5. na 50 delfin in 200 prosto. Klara Volaj, srebrna v najtežji disciplini na 400 mešano, je dokazala, da volja najde pot in samo upati je, da se bo prenesla v treninge na letnem bazenu. Osvojila je še peti mesti na 100 prosto in 200 mešano, ter šesto na 400 prosto. Kot zadnja dobitnica medalje iz trboveljskega kluba je postala Nina Kos, tretja na 200 hrbtno, šesta na 200 prosto in sedma na 200 mešano in 400 prosto. Vsekakor pa ne smemo mimo Tjaše Vozel, ki sicer zdaj plava za Zvezdo iz Kranja, ki je zmagala v absolutni konkurenci na 100 prsno ter bila tretja na 50 in 200 prsno. Kickboxing: wako svetovni pokal best Fighter 2013 Od petka do nedelje,31.5-2.6.2013, je v Italijanskem mestu Rimini potekalo največje kickboxing tekmovanje organizacije WAKO v Evropi. Sodelovalo je 1715 tekmovalcev, med njimi tudi 9 članov kluba borilnih veščin Pon Do Kvvan Zagorje. Barve kluba so zastopali Zala Rozina, Tina Baloh, Eva Bartelme, Tjaša Vozel, Tjaša Kovačič, Tina Koder, Miha Drnovšek, Tadej Kolander in Primož Bračič kot reprezentančni trener za disciplino point fighting. Vsi tekmovalci so se v izredno močni konkurenci odrezali odlično in pokazali, da si zaslužijo mesto v reprezentanci Slovenije. Najvišje sta se povzpeli Eva Bartelme in Tina Baloh, ki sta v svojih kategorijah osvojili drugo mesto. Poleg posamičnih uspehov pa so zagorski tekmovalci veliko pripomogli tudi k ekipnemu uspehu. Tako je Tina Baloh z ekipo mlajših kadetov osvojila prvo mesto, Tina Koder pa z ekipo članov tretje mesto. Tina Baloh (zadaj), Primož Bračič (spredaj) Tina Koder (levo) Primož Bračič, foto: Slavko Majkič Miha Halzer Miha Halzer iz Hrastnika, član Energija teama iz Domžal, lanski podprvak na tekmi svetovnega prvenstva v eliminatorju, je tudi letošnjo sezono pričel s serijo odličnih uspehov. V tekmovanju za svetovni pokal je v Albstadtu 17. maja zasedel tretje mesto, teden dni kasneje pa v češkem Novem mestu četrto. Boljšo uvrstitev mu je v finalni vožnji preprečila okvara menjalnika. Srebrno odličje pa je Halzer osvojil 21. junija na evropskem prvenstvu v Bernu, kjer mu je naslov prvaka ušel za deset centimetrov. Mihi, ki se je s temi rezultati vpisal v zgodovino gorskega kolesarjenja, želimo uspešne rezultate tudi v bodoče! Še posebno v jeseni, ko se bo v Južni Afriki v krosu na izpadanje oziroma eliminatorju potegoval za naslov svetovnega prvaka. ZASAVC, junij 2013 26 I Pogovor z direktorjem mag. Borutom Dolancem in Tadejo Breznikar, dipl.upr. org Za vami je leto dni vodenja podjetja Spekter. Kako se počutite v novem kolektivu? To obdobje je minilo zelo hitro, saj smo imeli ogromno dela. Z oktobrom 2012 je bilo podjetju Spekter pripojeno sestrsko podjetje Domex iz Hrastnika z enako dejavnostjo, kar je pomenilo tudi prerazporeditev 20 zaposlenih. V zaključni fazi so bili nekateri začeti projekti. Lahko rečem, da so stvari stekle hitro in nemoteno, saj proces dela ni nič trpel, kar je bilo zame najpomembnejše. Omenilistesodelavce.Kakojepotekala prerazporeditev? Z vsemi zaposlenimi sem opravil individualni razgovor, da se spoznamo, da slišim, česa si želijo, kako in na kakšen način bi stvari lahko še izboljšali in kje so še vrzeli. Vzpostaviti želim več timskega dela, večjo pripadnost kolektivu, kar bi se kasneje moralo poznati tudi pri odnosu in spoštovanju do naših strank, posluha zanje. Moram reči in seveda upam, da so se stvari korektno izpeljale, saj je čutiti splošno zadovoljstvo, odpuščanj ni bilo, česar so se najbolj bali. Migracija pri nas je nična, kar je zame dober znak. V drugih medijih opažamo, da si prizadevate zadržati stranke. Absolutno tudi mi ne moremo mimo tega, tako kot marsikatero drugo podjetje. Vsekakor pa upam, da ne v tolikšni meri, da bi vplivalo na naše tekoče poslovanje. Vsekakor se bomo zavzemali za to, da ohranimo dobro kondicijo naših stanovanj. Obnove in vsa vzdrževalna dela bodo nemoteno potekala. Letos smo pričeli z dogovori glede odkupa zemljišča v Trbovljah, kjer bi lahko kot javno-zasebno partnerstvo zgradili garažno hišo in varovana stanovanja. Torej ideje in pozitivizma ne manjka v podjetju? Idej, volje in zagona imamo dovolj. Kot največji nosilec stanovanjske oskrbe v zasavski regiji je družba Spekter prisotna v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju ob Savi, Rimskih Toplicah in v Laškem. Upravljamo s približno 4000 stanovanji, v lasti pa imamo kar 2300 stanovanj. Nadaljevali bomo z več kot dvajsetletno tradicijo podjetja. Podjetje izkazuje kakovost svojega poslovanja s pridobljenim standardom kakovosti ISO 9001 in je vpisano v Register stanovanjskih organizacij pri Ministrstvu za okolje in prostor. Tako je. Konkurenca na vseh področjih, kot lahko opazimo, j e zelo huda. Tudi na nepremičninskem področju je tako in ne gre mimo nas, da tega ne bi opažih. Tega se zelo zavedamo, zato smo v ta namen za naše stranke nazaj odprli blagajno, da smo dostopnejši. S tem tudi strankam omogočimo, da prihranijo na drugi strani še kakšen prepotreben evro. Oblikoval sem tudi skupino za marketing, saj se zavedamo pomena in zadovoljstva strank. Kako je bilo pa na področju novih investicij v preteklem letu? Naj večjo pozornost bomo namenili vzdrževanju lastnih stanovanj in skupnih prostorov v stanovanjskih objektih, s čimer najemnikom zagotavljamo sodobni standard bivanja. Skupaj se trudimo čim bolj pomagati tudi lokalni skupnosti na različne načine. V čim večji meri pa zadovoljiti potrebe strank, jih nagraditi za njihovo zvestobo in v sinhronizaciji z njimi prehoditi skupno pot našega sodelovanja. Več o tem vam bo v nadaljevanju povedala koordinatorka za marketing Tadeja Breznikar. Kako in zakaj ste začeli z novo trženjsko dejavnostjo? Naj omenim, da smo v preteklem letu izpeljali kar nekaj investicij. Dokončali smo večstanovanjsko stavbo s štirinajstimi enotami na Logu v Hrastniku. Ta objekt je v celoti namenjen prodaji. Obstajajo realne možnosti, da bo stanovanja odkupil republiški stanovanjski sklad in dodelil razpolagalno pravico občini Hrastnik. Končana je preureditev poslovnih prostorov na Poti Vitka Pavliča (bivša uprava Domex-a), in preuredili v dve stanovanji. Prav tako smo predelali na Partizanski cesti v Trbovljah bivšo trgovino »Požun« in dodatno pridobili tri neprofitna stanovanja. Kako kaže pa z investicijami v prihajajočem letu? Se je kriza dotaknila tudi vas? S prihodom novega vetra v naša jadra, z novim direktorjem, novimi sodelavci in drugačnim razmišljanjem naj bi naša barka zaplavala v prihodnost z elanom, novimi idejami, svežino. Kot novost je bila dana priložnost vodstva podjetja tudi nekaterim zaposlenim, da se lahko osebnostno razvijajo in podajo svoje ideje, znanje še za nekaj več, kar naj bi v bodoče krasilo podjetje. To področje je namenjeno marketingu. Ker je to zelo širok pojem in si ga lahko predstavljamo z več zornih kotov, naj povem le to, da je naše vodilo še vedno ponudba našim najemnikom/kupcem, ponuditi dodatne storitve. Stranke so za nas bistvenega pomena in s to dejavnostjo jim bomo to tudi dokazali, jim omogočili višji nivo kvalitete življenja, bivanja. ZASAVC, junij 2013 l 27 Osnovna dejavnost podjetja ostaja? Kako bo nova dejavnost vplivala na vaše stranke? V podjetju bomo še naprej ponujali vse storitve iz naše osnovne dejavnosti, torej upravljanjem, dajanjem stanovanj v najem in njihovem vzdrževanju. Nikakor pa ne želimo preiti na nižjo kakovost naših storitev, kar bi seveda v prvi fazi pocenilo naše storitve, vendar bi si s tem v drugi fazi naložili dodatne probleme in splošno nezadovoljstvo strank. Kako in na kakšen način ste se lotili marketinga? Odločili smo se za nediferencirano trženje, kar pomeni, da bomo ponudbo in trženjski program prilagodili kar največjemu številu uporabnikov. Uporabili bomo množično distribucijo in množično oglaševanje. Trudili se bomo, da bi v zavesti uporabnikov ustvarili superiorno podobne storitve. Nediferencirano trženje pomeni nižje stroške raziskav, razvoja, trženjskih raziskav in trženjskega komuniciranja. Vse to pa v praksi pomeni, da bomo manjši del sredstev namenili oglaševanju, promoviranju - tako medijskem, kot preko sponzorstev oziroma donatorstev. To pa ne iz razloga, da imamo preveč denarja, kot nas radi ožigosajo, ampak iz razloga,,da vsaj na takšen način »vrnemo« sredstva naši lokalni skupnosti. Zavedamo pa se, da je največja promocija naših storitev »zadovoljna stranka«. Vemo tudi, da imamo nekaj nezadovoljnih strank, zaradi katerih bomo aktivno začeli izvajati marketinške storitve, da jim bomo lahko ponudili nekaj več. Kaj je bistvenega pomena za vas? Še naprej se bomo trudili po naših najboljših močeh. Kot sem že omenila, s tem, da poskrbimo za razvoj lokalne skupnosti z raznimi sponzorskimi in donatorskimi sredstvi. Z velikim veseljem in ponosom sodelujemo pri humanitarnih projektih in na ta način dodatno bogatimo sebe in podjetje kot celoto. Naj omenim, da smo v mesecu decembru obiskali vse najmlajše v zasavskih vrtcih in jih obdarili s čokoladicami. Skupaj z Občino Trbovlje smo prostovoljno sodelovali na »Novoletnem bazarju«, meseca maja smo se uslužbenci udeležili humanitarnega teka »10 krogov za 10 nasmehov«. S svojo prisotnostjo želimo biti prepleteni z vsemi in na vseh področjih. Se vam zdi, da imate prednost pred konkurenco, glede na to, da so agresivni tudi drugi? Močno se zavedamo, da moramo biti vedno korak pred konkurenco. Zato se že 20 let, odkar smo na trgu aktivni, vlagamo v dodatno izobraževanje. S tem vlagamo v blagovno znamko in se opiramo predvsem na lastne moči. Svoje izkušnje pa tudi delimo z drugimi ustanovami, ki se ukvarjajo s sorodnimi dejavnostmi. Ohranjamo tudi neposreden stik z dobavitelji, brez posrednikov, in v tem segmentu lahko prihranimo marsikakšen evro, čeprav je za podjetje to seveda bolj naporno, saj zaradi tega zelo veliko časa namenimo komunikaciji. K sreči je sedaj na voljo internet, ki je odlična komunikacija, saj nam prihrani dosti časa in denarja, saj se zavedamo, da so naše storitve na drugem koraku zelo drage, saj se financiramo sami. Katere novosti ste že uvedli v podjetju? Imamo prenovljeno internetno stran www.spekter. info, kjer si lahko ogledate vse naše podatke, kontakte, zanimivosti, akcije, promocije in še in še. Prav tako imamo svojo facebook stran, da smo dostopni oz. dosegljivi prav vsaki generaciji. V teku j e naša prva nagradna igra, zato vas vabimo, da si ogledate naše omenjene strani in sodelujete, saj so nagrade zelo privlačne. Zelo odmevna je bila vaša akcija ob Veliki noči. Nam lahko poveste kaj več o tem? Res je, to je bila naša prva večja akcija. Ob veliki noči smo delili kokošja jajca našim strankam, ki so plačale storitve na naših blagajnah, torej v Trbovljah in Hrastniku. Ker pa nam je še nekaj škatel jajčk ostalo, smo jih podarili Rdečemu križu Trbovlje, kjer so bili izjemno veseli donacije. Kakšni so vaši načrti, cilji? Še vedno bomo nadaljevali z zastavljenimi cilji. Na prihodnost gledamo kljub vsesplošni krizni situaciji zelo optimistično in polni volje, elana in pozitivne energije. V prihodnje bomo sledili ciljem in viziji, ker vemo, da si naše stranke to zaslužijo. S tem korakom mislimo v podjetju, da gremo v pravo smer, kako se približati našim strankam. Dejali ste, da posebno skrb namenjate tudi okolju. Tako je. Smo zelo družbeno odgovornim ekološko osveščeni. To kažemo s tem, da vse odpadke v podjetju sortiramo. Odpadni papir, ter prazne kartuše dajemo institucijam, to so predvsem vrtci in šole. Ti potem to zbirajo, z denarjem pa kupijo različne igrače, šolske potrebščine, ali pa namenjajo sredstva za socialno šibkejše učence. S knjižnico T. Seliškarja zbiramo stare kartuše za organizacijo Rdeči noski (Društvo za pomoč trpečim in bolnim), ki s tem uresničuje svoje humanitarno poslanstvo z obiskovanjem bolnih otrok v bolnišnicah. Na ta način pravzaprav podjetje dejansko nima odpadkov, na kar smo zelo ponosni. Morda še misel za konec? V kolikor bomo inovativni in bomo izstopali od povprečja, bomo s skupnimi močni uspeli in si stabilizirali položaj pred konkurenco. Za vse to se tudi dodatno izobražujemo z željo biti še boljši. Voljo, željo in vztrajnost imamo. Na ta način bo podjetje doživelo razvojni preboj. 1ISPEKTER os 5633 014 vyfww.spekter.info «Či Ne govorimo, ampak naredimo! Čeprav si odšel, si še vedno z nami, v naših mislih, v naših srcih, kjer boš za vedno ostal. Ob prehitri izgubi moža, očeta, dedija, brata in strica Milana Breznikarja roj. 22.07.1938, stanujoč Kešetovo 12a, Trbovlje ZAHVALA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Hvala vsem. Žalujoči: vsi njegovi Nagradna križanka Rešitev, oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 20. 8. 2013 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, ZASAVC PP 2,8210 TREBNJE s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA JULIJ Nagrajenci majske križanke: 1. nagrada Gelči Plahutnik, Zagorje (studio Las) 2. nagrada Anja Klanjšek, Hrastnik (bovling) 3. nagrada Drago Belja, Litija (picerija Čebelica) BREZPLAČNI MALI OGLASI Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov: Zasavc PP 2 8210 Trebnje. Za resničnost in vsebino malih oglasov in sporočil odgovarja izključno naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da preveri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo. KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed) Ime in priimek:_________:________________________________ Naslov:_________:________________________________________ Telefon:_____________________________________:____________ StatUS: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo,...) , . Vsebina: MALI OGLASI PRODAM: • dvosobno stanovanje, 48 kvadratov, zgrajeno leta 1983. Lokacija Novi Log 19 B, Hrastnik. Tel.031/812/916 • gumenjak maistral 50H jamaha 25 4T na prikolici. Tel. 070/378/820 • koze (mini pritlikave). Tel. 031/627/717 • bukova drva 8 kubikov, 55 eur kubuk. Tel. 031/204/331 RAZNO: • iščem kakršnokoli delo v Litiji, (vzdrževanje, čiščenje, delo v skladišču...). Tel. 031/209/326 • iščem kakršnokoli delo zaposlitev (honorarno, pomoč...) Tel. 040/143/013 • nudim pomoč v gospodinjstvu sterejšim osebam. Tel. 070/896/068 • zamenjam ENOINPOLSOBO stanovanje, za garsonjero v' Trbovljah. Tel. 068/170/456 KUPIM: • za simbolično ceno kupim tubo-bas F. Tel. 03/5622/779 Oddamo plovilo BAVARIA 25 SPORT, s povečano platformo, primerno za manjšo družino do 4 osebe, z ogromno opreme, vodnimi smučmi, s pomožnim čolnom in motorjem,... Lokacija: BIOGRAD NA MORU (marina v centru, pred hotelom) Vsi termini so še prosti. Cena že od 1500C/ | teden. Več info: 041-245-596 11 Prodamo 2/3 hiše oz. dve dvosobni stanovanji (prvo nadstropje in mansarda) v trostanovanjski hiši v bližini centra v Trbovljah. Stanovanji sta na sliki obkroženi. Prvo nadstropje ima uporabne površine 65 m2, mansarda pa 61 m2. Skupne stanovanjske površine je tako 126m2. Obema stanovanjema pripada svoj vrt, svoj vhod, klet in drvarnica, ki se nahajajo ob hiši. Leta 1998 so bila obnovljena okpa, zunanje in notranje vodovodne inštalacije, obe kopalnici in streha. Mansardno stanovanje je bilo obnovljeno leta 2005. Cena obeh stanovanj s pripadajočimi pomožnimi objekti in zemljiščem je 39.500 evrov oz. po dogovoru. Stanovanji sta prosti vseh bremen,urejena je razdelitev parcel in etažna lastnina. Stanovanji oziroma hiša ima vse priključke in centralno ogrevanje. Možnost nakupa garaže. Hiša se nahaja v bližini centra in ima v bližini trgovine, šolo, vrtec, avtobusno postajo,... Kontakt: 041- 461-113, Darka Kontakt: 041-461-113, Darka Lepo sožitje je osnovni vir sreče Pogosto slišimo dokaj neprijazno govorjenje o starejši generaciji, da je preštevilna, da bremeni zdravstvo in podobno. Pa se zamislimo, kaj lahko storimo, da nebi bilo prizadeto sožitje med generacijami. Podajmo si roke, poiščimo tisto, kar je lepo, prijazno, dobro. Nasmejmo se, da bomo srečni. Rodilo se je prostovoljstvo. Okoli nas je zadišalo po vzajemnosti. Ljudje se od nekdaj radi družimo, pojemo, pomagamo. Začele so se ustvarjati skupine s prijaznimi imeni: Mavrica, Mlinček, Rumena vrtnica, Korenine... Ustvarili smo društvo SREČNO Zagorje. V KS Rudnik-Toplice imamo skupino desetih članov z imenom Knapovsko sonce, kar nas spominja na čas, ko so tu živeli rudarji. To je bil čas, ko so naši predniki živeli težko življenje revščine, izkoriščanja, poniževanja. Pomislimo nanje in ohranili jih bomo v spominu. Družimo se že osem let. Radi se pogovarjamo. Postali smo kar dobri prijatelji. V skupini imamo mlajši par. Binca ima mnoge zamisli za koristen in zabaven izlet, njen mož - gasilec pa nas z Gasilčkom odpelje. Vrnemo se polni novih moči in dobre volje. Naredili smo tudi tečaj padcev pri starejših. Minili sta že dve leti brez padcev. Nato smo ponosni in veseli. Radi pojemo, obiskujemo kulturne prireditve. Bili bi še bolj aktivni, pa nas noge težko nosijo. Morali bi izgubiti kakšen kilogram. Sqj se trudimo, pa ne gre. Veliko se pogovarjamo o zdravi prehrani in gibanju. Verjamemo v uspeh. Za druženje smo imele sprva prostor v KS Rudnik-Toplice, vendar je prišlo do težav, saj se iz prvotnih prostorov v starem gasilskem domu na Grajski ulici, morala preseliti v center. Iz tega razloga za pridobitev prostora smo stopili v akcijo. Ko smo premišljevali, kam naj se obrnemo, smo začutili rešitev problema ob pogledu na veliko stavbo, kjer je bil nekoč sedež Rudnika Zagorje, sedaj pa je tukaj Zasavska ljudska univerza. Korajža velja, smo si rekli in stopili do direktorja. Prijazno nas j sprejel, razumel naš problem in tako so nas gostoljubno sprejeli. Tudi za naslednje leto so nam obljubili to gostoljubnost. V teh kriznih časih, ko primanjkuje prijaznosti, nam je to v veliko tolažbo in upanje, da lahko verjamemo v boljši svet. Zapisala prostovoljka Vera Pirc sam SAM TRBOVLJE Nasipi 6a 1420 Trbovlje tel.: 03/56 14 780 e-pošta: trb@sam.si gradbeni material Ü|^ vodovod, ogrevanje barve, laki HjH vijaki, okovje vrtni program keramika in kopalniška oprema elektro «• www.sam.si Velika izbira: • keramičnih ploščic • armatur • sanitarne keramike • laminata e kopalniškega pohištva • parketa »Že 160 let na sceni« Rudarska godba Hrastnik letos praznuje 160 let neprekinjenega delovanja. Zasedba petih godbenikov je sicer na hrastniški železniški postaji pričakala prvi vlak že leta 1849. Vseeno za ustanovitveno letnico hrastniške rudarske godbe velja leto 1853. Godba je takrat dobila prvega kapelnika Jerneja Puncerja in je delovala v zasedbi 12 mož ter imela svoj prvi organiziran nastop. V začetku svojega delovanja je bila godba vezana na rudnik in rudniško gospodo, ter s tem imela privatni predznak. Kljub temu je bila godba narodno zavedna saj so se leta 1868 udeležili slovenskega narodnega tabora v Žalcu. Zaradi udeležbe na taboru je nemško vodstvo rudnika godbenike kaznovalo z odvzemom enotedenske plače, ki je znašala takrat 5 goldinarjev. Slika 1: Godba leta 1868 na narodnem taboru v Žalcu V času prve Jugoslavije je bila godba delavsko naravnana. Že leta 1922 so se vključili v Delavsko društvo Svoboda. V kraljevini Jugoslaviji je poleg tradicionalnih igranj ob sv. Barbari igrala na gasilskih veselicah, sokolskih nastopih, imela samostojne koncerte ter igrala ob državnih praznikih. Leta 1939 se je godba udeležila tudi prvega tekmovanja slovenskih godb, ki je bilo organizirano v Kranju. Ob okupaciji Jugoslavije aprila leta 1941 je iz vrst hrastniške rudarske godbe odšlo šest članov v partizane že prvo leto vojne. Leta 1944 je Jože Brun (kapelnik godbe od 1942-1945) v štabu NOV in POS dobil nalogo da pripelje godbo v partizane. Odhod je uspel 11. junija 1944. Partizansko vojaško vodstvo je godbo na Dolenjskem razdelilo, tako je del Hrastničanov okrepilo godbo Glavnega štaba NOV in POS, glavnina Hrastničanov pa je predstavljala Godbo VII. korpusa, ki je na čelu povorke maja 1945 vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Dvanajst hrastniških rudarskih godbenikov je v 2. svetovni vojni izgubilo tudi življenje; šest jih je padlo v partizanih, štirje so bili ustreljeni kot talci, dva pa sta umrla v taboriščih. V povojni Jugoslaviji je godba leta 1953 praznovala svojo 100. obletnico delovanja, Za svoj okrogli jubilej pa je dobila svoj dom, ki so ga prostovoljci (godbeniki in rudarji) zgradili v 3 mesecih in 18. dneh. Vse delo pa je potekalo na roke. V 50-ih in 60-ih letih je pod kapelnikom Viktorjem Malovrhom, podkapelnikom Stankom Plahuto ter ob strokovni pomoči Jožeta Bruna godba kvalitetno napredovala in dosegala lepe uspehe na tekmovanjih. Na državnem (jugoslovanskem) nivoju so se leta 1960 odlično odrezali na tekmovanju amaterskih orkestrov na Paliču v Srbiji. Za Hrastniško rudarsko godbo se dolgoletno delovanje tudi v samostojni Sloveniji ni veliko spremenilo. Godba še vedno prireja promenadne in slavnostne koncerte, igrala ob državnih prazniki, 1. maju in sv. Barbari ter sodeluje z drugimi društvi po Sloveniji. Kakovostno je vidno napredovala pod taktirko Jožeta Baniča. V Ilirski Bistrici na tekmovanju slovenskih pihalnih godb leta 2002 je bila v prvi kakovostni skupini najbolje ocenjena godba. Lep rezultat je godba dosegla tudi na 28. tekmovanju v Laškem, kjer je pod vodstvom Aleša Stopinška dosegla zlato priznanje. Med zadnjimi vidnejšimi uspehi godbe je nastop na tekmovanju koračnic v Mengšu, kjer je godba osvojila pokal za najboljšo koračnico iz arhiva, kot tudi pokal za najboljšo izvedbo koračnic in ga po štirikratni zmagi dobila v trajno last. V jubilejnem letu godbo z 46 člani vodi predsednik Jurij Bantan, orkestru pa dirigira Aleš Stopinšek. Čeprav članstvo godbe že dolgo ni več rudarsko, saj v njej prevladujejo študentje, dijaki, zaposleni pa ob zaprtju rudnika, to kulturno društvo tako predstavlja enega zadnjih branikov rudarske tradicije v hrastniški dolini. Slika 2: Godba danes, ob spomeniku rudarjem v centru Hrastnika Primož Frajle ZAKAJ JE SEKS KORISTEN ? imajo pozitiven lobro za c obnovo celic. Ne le, da nam prinaša veliko pozitivom stvari, marveč je zaradi tega teio doij zuravo. Banaj je torej koristen -moški imaio manjšo možnost za srčno kap (Spolno dejavni ljudje so redkeje v bolniškem staležu, na splošno so bolj družabni m bolje razpoloženi ter bolj uživajo v življenju.) -krepi imunski sistem (V zburjenost, vznemirjenje in psihološko olajšanje po orgazmu povečujejo sposobnost organizma, da se ščiti pred boleznimi.) -premaguje stres (Redni seks je za naše telo in duha veliko več kot samo zabava in užitek.) - pospešu je krvni to k. sprošča telo in no seksu dobro spite ( Hormon serotonin, ki povzročal zaspanost, se namreč sprošča prav po orgazmu. 1 o pomeni, da boste po^spolnosti^hitrp zaspam^Ce se pri voščite"*osrečujočo spolnost, ki bo operna prinesla sladke^sanje^) ^ Potrebujete še kakšen razlog? Prepustite se seksualnim igricam in uživajte ter ohranite zdravo telo: www. SEX TABLET’ NajvečP°vei°“^večkoUSO mnenj. . da smo prejeli www seItabkte.si | + 18 ✓ NARAVNO IN ZA VSA LETA------- y 100 % GARANCIJA - VRAČILO DENAR] DOSTAVA V 24 URAH PO VSEJ SLOVENJ POKLIČITE 040 800 560 Dostopni 24 ur na dan ta v« dni v let“. r| |/ NA VOLJO BREZ RECEPTA l/ZA MOŠKE IN ŽENSKE 4 tablete + 1 brezplačno 9 tablet + 3 brezplačno 13 tablet + 7 brezplačno 27 tablet + 13 brezplačno 30,60 EUR + poštni stroi 58,14 EUR (za 12 tablet) 82,62 EUR (za 20 tablet) 140,45 EUR (za 40 tablei + brez. poštnina + brez. poštnina brez. poštnina ■M NE shranjujemo in jih TAKOJ po oddanem naročilu IZBRIŠEMO, zaradi zagotavljanja 100 % ANONIMNOSTI!!! EZADOVOL] POLETNA AKCIJA ! ^ Dežela Zdravja loj)., Vrtnarija fa. 1360 Vnmilu CE Z IZDELKOM NEBO . PENIS TABLETE, si POKLIČITE 031246816 postopni 24nrnadantavsedni v letu I POVRNEMO KUPNINO! JE VELIKOST PENISA POMEMBNA ? ✓ 100% A! s/ 100% CAR ✓ VEČJE Ko pride do pogovora ali je velikost penisa pomembna, se izkaže, da je večina žensk mnenja, da velika moškost omogoča večje seksualne užitke med spolnim odnosom in penetracijo. To seveda ni presenetljivo. Velik penis lahko doseže vse tiste točke globoko v vagini, ki jih majhen ali povprečen penis nikoli ne more doseči. Anatomija vagine je glavni razlog, zakaj imajo ženske rade velike penise. Večja moškost lahko doseže več, saj gre lahko globlje v vaginalni kanal in to stimulira vse centre seksualnega užitka v vagini. To vodi k boljšim in močnejšim orgazmom pri ženski. Vsi rezultati raziskav ženskih pogledov na velikost penisa zato kažejo, da imajo ženske raje večje penise kot manjše Čeprav se pogosto zastavlja vprašanje, kako velik penis se smatra za velikega, rezultati navadno pokažejo, da ženske ne marajo majhnih penisov. »V večini primerov imajo ženske ponavadi raje debelejše kot pa tanjše penise.« Glede dolžine je ta zaželena 19 in več cm. Ženske, ki so vajene povprečnih penisov, o velikosti navadno sploh ne razmišljajo, dokler niso postavljene pred odločitev oziroma izbiro med majhnim penisom in velikim. In v 100 % primerov ženske raje izberejo večjo moškost kot manjšo. v Zakaj bi vozile majčken mestni avto, če lahko vozijo limuzino. Večji penis ima tudi večjo površino IM SAMOSPOŠTOVANJE pokrito z živčnimi končiči, kar pomeni tudi boljšo vzburjenost in prinaša večji užitek za moškega. Moški ' ki ima 18 cm dolg penis je pač bolje "opremljen" kot moški, ki ima N cm. In če se še vedno sprašujete, ali je velikost za žensko pomembna, je odgovor DA! Zelo je jjomcmbna! In če se sprašujete, ali imajo 32,74 EUR "b pOStni Stroški ženske raje velike penise, je odgovor DA. Prej kot sprejmete to dejstvo, bolje je za vas. Ženska doživi 63 51 EUR (za 24 tablet) + brez. poštnina boljši orgazem z velikim penisom kot z majhnim. Zakaj'.’ Zato ker majhen peni* ne stimulira vagine n '_A . .» ,, . , . nn*tnina dovolj, da bi doživela popolni orgazem, medtem ko velika moškost stimulira hkrati oboje klitoris yi,3u LIK (za 4U taoiet) +■ urez. poštnina (§čegetavček) in notranjost vagine (točko G) v popolnosti. Velikost penisa je zato še kako pomembna' Če = 115,24 EUR (za 60 tablet) + brez. poštnina ne verjamete, daje velikost penisa pomembna, se vprašajte, če je velikost ženske vagine jjomembna vam? ^Stranke poročajo da je -. Primemo» močkej „ww.penistablete.si, + 18 ä/ NA VOLJO BREZ RECEPTA V NARAVNO IN ZA VSA LETA