o
C5LR5ILO SlOVmSKKR
OlOlOIpV
DfLflVSTVTV-
■ ■ II v a c n s Hilli n s DCRBingp mjt muh n
Štev. 17
^
Izhaja vsak «• petek. -»
ClredniStvo In upravništvo v Kopitarjevih ulicah *■ štev. 2. ■»
Na očnina znaša:
celoletna . . K 3'— poluletna . . „ 1'50 četrtletna . . „ 0'75 Posam. štev. „ 0'10
V LJUBLJANI, dne 27. mar>.a 1908.	Leto	III.
»Abstinent«
ima v nedeljo, 29. t. m., ob 10. uri dopoldne v prostorih S. K. S. Z. Ljubljana svoj redni občni zbor. Vabijo se nanj abstinenti in neabstinenti, abstinentinje in neabstinenti!
S. K. S. Z.
^bčni zbor se je 25. t. ni. izvršil v najlepšem redu. Vse zavedne ljubljanske somišljenike va-bi*no ,da naj pristopijo kot člani S.,K. S. Z.
Učitelji — zapeljitelji.
V Avstriji imamo zdaj slučaj Walfrmund. Kdo je ta Wahrmund? Profesor na pravoslovni stolici na inomoškem vseučilišču. Znan je postal leta 1888, ko je izdal neke pobožne buk-vice, v katerih je visoko proslavljal cerkev in Papežu kadil, kar se je dalo. Branil je cerkev Proti napadom nasprotnikov, nasprotnike svobodomislece pa nagnal z lumpi in faloti. Pd-stal je učitelj cerkvenega prava. Nedavno pa • ic na javnem političnem shodu katoliško cerkev tako sirovo napadel kakor kak zelenega fuzla do grla napiti bezničar. Da celo tako se je ta dika učenosti izpozabil, da je sramotil Matei Božjo, /daj pa pomislimo: Ako pri nas kaj takega stori kaka živinsko vpijanjena baraba in
se državnemu pravdniku slučajno poljubi, pride v luknjo, kar je čisto prav. Če pa to stori kak profesor na vseučilišču, potem stoji vlada v družbi s profesorji, socialnimi demokrati in liberalnimi advokati na stališču, da je to ne-kaznjivo, da tak zabavljač sme še dalje poučevati in mladino zastrupljati in sicer za to, ker spada vsako tako zabavljanje v znanost, znanost pa je svobodna . . . Drugače pa bi seveda bilo, če bi kak vseučiliški profesor napadel vlado, rfciroma jude. Takoj bi vse bilo pokonci, češ, profesor ruje proti državi in državno priznani veri in profesor bi moral takoj prositi za vpokojenje.
Toda pustimo Wahrmunda. Nekaj drugega je, na kar moramo opozoriti. Wahrmundov imamo namreč tudi mi v naši deželi obilo število. To so liberalni učitelji in profesorji. Tudi pri nas imamo nekaj liberalnih profesorjev, ki svoj poklic, poučevati mladino v pozitivnih vedah, zamenjujejo z nalogo političnih agitatorjev. V šoli se norčujejo pred malimi fanti iz brezmadežnega spočetja Matere Božje in najdejo veliko veselje v tem, da hočejo vbiti nerazsodni mladini, da pohaja človeštvo iz opic. Če bi kaj takega trdili z ozirom na sebe, bi jim niti ne zamerili, da pa hočejo to dopovedati drugim z razumom obdarjenim bitjem, proti temu se mora vendar enkrat vsa naša javnost energično vzdigniti! Da povemo odkrito naše stališče:
1. Dijakom, naj si bodo tega ali onega mišljenja in prepričanja, se mora pustiti svoboda, da sc med seboj združujejo, prirejajo poučne kurze in med seboj disputirajo.
2. Ravnotako morajo profesorji imeti svobodno mladino v tem plemenitem stremljenju podpirati.
3. Popolnoma nedopustno in protizakonito pa je, da profesorji v šoli v imenu znanosti in svojega oficialncga ugleda v kateremkoli oziru vplivajo na mladino, da jo nagibajo k temu ali onemu političnemu mišljenju ali pa da se o nji v šoli izkuša zamoriti verski in nravni čut! Dokler veleva profesorjem in učiteljem prisega pospeševati dinastični in verskonravni čut v
mladini, tako dolgo naj gospodje svoj materializem in darvinizem razpečujejo, kjerkoli hočejo, samo v šoli so tla nevtralna!
Isto velja za liberalne učitelje, ki so člani »S. M.«! Opozarjamo na to »Mladost«! Takim učiteljem-zapeljivcem treba pristriči peroti! Mladina pa, združena v naši organizaciji, naj se oprime tistih, ki ji v resnici hočejo dobro, in naj si ne da vsiliti prepričanja in samostojnosti od tistih, ki svoj poklic in ugled izrabljajo v namene propalega liberalizma!
Prometna zveza.
Našim dopisnikom! Zahvaljujemo se Vam, ker ste člani »Prometne zveze« doposlali toliko dopisov. Prosimo vas, da nadaljujete. Zavedni člani naše »Prometne zveze« naj po časopisju in z osebno agitacijo odpro oči tistim ubogim svojim zaslepljenim tovarišem - železničarjem, ki so tako zapeljani in kratkovidni, da še niso iz-pregledali socialnodemokraških zvijač in lumparij.
»Člani prometne zveze!« Agitirajte med svojimi tovariši, da naj pristopijo k »Prometni zvezi«. Nikdar in nikoli ne pozabiti na to. Brez strahu v boj proti rdečim, ki imajo samo dolge jezike, ne store pa nič za železničarje!
Ljubljana, Južni kolodvor. Železničarji se pritožujemo, ker moramo toliko časa čakati na režijski premog. Mavca opozarjamo, da naj ne skrbi zgolj za uradništvo, marveč tudi za nas.
Ljubljana. Ze lansko leto so soc. demokra-ški agitatorji povdarjali, da naj vsi volijo Hribarja za državnega poslanca; vsi železniški čuvaji in užitninski rcvidenti so obetali, da jim položaj izboljšajo, v katerem so čuvaji na južni železnici, ki imajo težko 18urno službo in 10 ur prosto. Tudi jim je bilo že obljubljeno polajšanje te težavne službe od glavnega ravnateljstva na Dunaju, a do tega še sedaj ni prišlo. Imajo sicer vsak mesec čuvaji Južne železnice en prost dan, a ta je zavit v mrežo, da ga en sam čuvaj nikdar ne dobi, ampak morejo vselej biti 3 ali 4 po vrsti prosti, in še tedaj ne ve nikdo, če bo
Policajka.
(Iz nemškega.)
Gospodična Irma Ducan je načelnica učnega zavoda za mladenke boljših stanov. Zavodova lastnica Cora Drive ji zaupa. Ducanova je odločna in hrabra ženska.
Strahu ne pozna, če je v nevarnosti. Večkrat je dokazala, da je neustrašena.
Zavod sc je preselil iz Filadelfije v ger-niantownsko predmestje v staro hišo, obdano s parkom, ki je nasajen s starimi, častitljivimi hrasti.
Nekega toplega večera meseca septembra so se podale proti 10. uri zvečer gojenke že večinoma v svoje sobe. Ducanova koraka po zavodu. ker se mora prepričati, če že leže gojenke in morebiti ne čitajo v postelji knjig, ki jim niso dovoljene.
Ko zapusti neko sobo in stopi na hodnik, začuje iz sosednje sobe ihtenje in jok. Hitro vstopi v sobo, v kateri stanujeta dve mladi deklici, Marija Moulton in Hanica Hayward, obe-dve hčerki bogatih in uglednih rodbin.
»Kaj se je zgodilo,« vpraša načelnica go-• jenki, »zakaj jokate, gospica Moulton?«
Pravkar sem zasledila,« odgovori deklica, okradena sem, kakor so bile že druge deklice.«
Načelnica se zgane.
»To je grozno! Kaj Vam je ukradeno?«
Moultonova plaka in ne odgovori.'3 prstom pokaže na omaro. Zgornji predal je odprt. Zlomljena ključavnica dokazuje, da je bilo vlomljeno.
Marica pogreša svoj kinč in vse dragocenosti,« razlaga Haywardova žalostno. Manjka 'ji biserni ovratnik, dvoje zapestnic, zlata ura z zlato verižico in še nekaj dragocenosti.«
Ducanova obledi.
Je - li začarana naša hiša,« mrmra med zobmi.
Pogleda v omaro in vidi, da je vlomljeno v omarico cedrovega lesa, ki je zdaj popolnoma prazna.
»Tako! obvestim o vlomu lastnico Prive-jevo,« pravi deklicama. »Ne verujem, da^ bi bil kdo naših dolgoletnih poslov izvršil zločin.
Deklici ostaneta v sobi, Ducanova pa pohiti v drugo nadstropje k zavodovi načelnici, stari gospej s srebrnobelimi lastni in prijaznega obraza.
Seveda se je zgražala gospa in se prestrašila, ko ji poroča načelnica Ducanova o tem, kar sc je pripetilo.
Nečuvenol Nečuveno! Ne razumem, kako je to mogoče. V hiši stanujemo šele štirinajst dni in že sedmič smo okradeni. Nemogoče je, da bi bil zločinec kdo izmed posli. Tudi med gojenkami ni nobene tatice!«
Kmalu nato se zberejo v spodnjih zavodovih. prostorih posli, gojenke, načelnice, učiteljice in zavodova lastnica Privejeva. Vsi so bili ogorčeni. Posli odločno zahtevajo, da mora policija preiskati vse sobe in vse osebe.
Vem ih prepričana sem,« pravi lastnica, »da nimam v hiši človeka, ki bi bil zmožen, da vlamlja in krade. Vsi veste, da je preiskala zaradi prejšnjih tatvin policija vse in da ni ničesar dobila. Upajmo, da pojasni policija skrivnost.«
»Če ne bo miru, poiščem drugo stanovanje.«
Soglasno obžalovanje. Vsim je namreč vseč stara, prostorna hiša in morebiti še bolj lepi park, ki jo obdaja. Ne bi se radi preselili.
»Takoj zjutraj obvestite policijo,« ukaže lastnica neki služkinji. »Nastaviti bomo morali
prost, ker gospod železniški mojster se presneto malo briga zato. Ni nobenega reda. Enkrat dobe ob začetku meseca proste dneve, drugič zopet ob koncu meseca. Tako dostikrat zgube tisti proste nedelje po 2 ali še 3. Druge vrste so pa po 5 do 6 nedelj prosti. Pri nekem čuvaju se drži ta vzrok in ta je čuvaj B. J. L. ta drži večkrat nazaj, če pa pošlje pomočnika železniški mojster k njemu v službo, ta ga spodi domu, a gospod železniški mojster mu ne reče bev ne mev, ampak prav ob kratkim čez osem ali deset dni kasneje ga bom poslal. Ne vemo, ali je čuvaj J. L. več kot železniški mojster A. G. ali imata posebne namene med seboj. Ako se vredi ta menjava prostih dni bomo govorili še na drugem mestu. So še višji gospodje, kakor sta ta dva. Ob drugi priliki jih povemo s polnim imenom. Lansko leto, ko so pokladali nov tir, je dostikrat za dva meseca zastala ta menjava prostih ur, a so potrpeli čuvaji, ko so pomočnike potrebovali pri polaganju novih rels, a po zimi ni toliko dela, pa vendar ni reda. Nekateri čuvaji so izgubili še tiste štiri ure ob nedeljah za k sveti maši. Se dosedaj jih niso vrnili čuvajem, ne plačali. Pa rečite, če drži gospod železniški mojster red. No, seve, železniški čuvaji so zadnji v knjigi zapisani, in tiho morajo biti. Govoriti imajo drugi pravico. Čuvaji če se pritožijo kaj, je hitro odgovor na to, če ni zate, pa pojdi v pokoj. S tem je vse končano! To mora biti in postane drugače!
Socialnodemokratična nasilstva. (Ljubljana.) Ako zlepa ne gre, mora iti s silo. Ta načela so si socialnodemokratični rogovileži v svoje zmedene buče vtepliin mislijo, da je to postavno dovoljeno sredstvo, s katerim hočejo doseči, kar je pa v postavi ostro prepovedano. Rajni Bis-mark, nemški državni kancler, si je izbral svo-ječasno pregovor, ki se v nemškem jeziku sledeče glasi: »Blut und Eisen, Gewalt vor dem Rechte«, in ta pregovor so si vtepli naši socialdemokrati v svoje nezrele buče, ker sodijo, da so v Nemčiji se pred letom 1866, ne pa v Avstriji v današnjih časih. Eden teh nasilnežev je delavec Stoje Ivan, na progi Južne železnice v Ljubljani. Ta možiček napada naše somišljenike z naj gršimi priimki, zraven pa še grozi, da dotični delavec ali služabnik, ki ne bo pristopil k socialni demokraciji, bo od železnice takoj odpuščen. Ta širokoustni mož naj preje premisli, kdo da je on in kake pravice ima, da napada poštene delavce na tak podel način, da jim grozi. Zakaj za enkrat mu le toliko povemo, da vsaka sila do svojega časa, in nazadnje bo pa on prvi na vrsti, da bo za svojo osebo kaj neprijetnega dočakal. Mi radi potrpimo, ali takim sredstvom se pa čisto do skrajnosti upremo. Ste si zapomnili, širokoustni Stoje? Na svidenje! Ne vi, tudi imi poznamo paragrafe.
Volčja Draga pri Gorici. Cenjeni g. urednik! Redki so dopisi iz solnčne Goriške v cenj. ilstu '»Naša Moč«. Upam, da mi ne vržete v »koš« teh par vrstic, katere hočem posvetiti v obrambo našega delavstva. — Ker je tukajšnja postaja prometnim zahtevam postala premajhna, se ista razvija in dela še en novi tir. Brezobzirno pa je postopanje z delavci pri tem delu. Gradivo (materijal) se prevaža v železniških vozovih; pri tem se delavce sili za razkladanje na takozvani akord, pri katerem ubogi delavec ne zasluži niti navadne dnevne plače. Jako revna je plač ubogega delavca od strani železniškega vodstva. Za 2 K 20 v naj se ubogi delavec vzdržuje — sebe in svoje, in to še pri ne-
v hiši policiste, da stražijo ponoči in podnevi.« pravi zavodova lastnica.
Vsi se podajo spat. Le načelnica Ducanova in zavodova lastnica se dolgo časa posvetujeta, kaj kaže, da se ukrene. Drivejeva pravi, da hoče poklicati na pomoč neustrašeno polici-stinjo Etel Knig, znano po svoji bistroumnosti, neustrašenosti in odločnosti.
Ducanova se-poda počivat. Njena soba leži nad jedilnico. Nova tatvina ji ne gre iz spomina. Premetava se po postelji. Dasi se ne boji, je le nemirna.
Ni li začula pravkar iz jedilnice žvenketa-nja? Takoj je mirna. Skoči iz postelje in napeto posluša.
Res — prav je čula.
Vleže se na tal in pritisne uho na tla. Čuje, v jedilnici ni tako, kakor bi moralo biti.
Mogoče, da so gojenke, mogoče so pa tudi tatovi.
Ducanova je brez strahu. Prižge hitro svečo, nočno haljo, zapusti spalnico in gre po stopnjicah, da vidi, kaj se godi v jedilnici.
(Dalje.)
ugodnem vremenu? Na prisiljeni takozvani akord so pa zaslužili — čujte — celo 16 vinarjev na uro, t. j. za celodnevno naporno delo 1 K 60 v. Naravno je, da pride pri takih razmerah tudi delavec do vrhunca svoje potrpežljivosti. In kak uspeh doseže revež, ko se pritoži proti svojim žalostnim gmotnim razmeram? »Če ti ni prav, pa pojdi!« To so navadni odgovori od »zgoraj doli«. Radi takih in enakih razmer se obračamo s prošnjo do naših poslancev, da zastavijo vse svoje moči, da se pri železniški upravi to temeljito preuredi in odstranijo nedo-statki. Vam, delavci in drugi železničarji, pa kličem: Združujte in organizujte se pod zastavo kršc. soc. železniške organizacije!
Plačilnlca Volčja Draga »Prometne zveze« prosi vse člane, da vsak svojo članarino vplača ali pošlje na Volčjo Drago do dne 10. vsakega meseca, ker se mora poslati osrednjemu vodstvu na Dunaj.
Razkrinkani prijatelji prometnezveze. Železničar nam piše: Pod tem naslovom piše »Železničar« svojim ovčicam, ali bolje rečeno, razkrinkani državni poslanec dr. Ellenbogen in vodja socialistične stranke. Zakaj s takimi ljudmi (judi) se morajo naši državni poslanci na Dunaju boriti, katerim ti judje polena pod noge mečejo za vsako upravičeno prodiranje v interesu izboljšanja delavskega stanu. Imamo dosti dokazov, ko je grozil dr. Ellenbogen in predlagal, naj se drž. železničarjem izboljša za 20 milijonov kron pod gotovimi pogoji. Na ta predlog ga pa železniški minister dr. Derschatta zavrne s pripombo, da take zahteve bi stale ne le 20, marveč 150 do 200 milijonov kron na leto. S takimi in enakimi zahtevami si upajo judje na svitlo, ko se že naprej vč, da stvar ni izpeljiva. Zakaj li se taki predlogi stavijo? Strmite nad tako blamažo, kakor si jo je dr. Ellenbogen skoval. Sam socialnodemokratični poslanec Seitz se je izjavil, da dr. Ellenbogen je radi tega predlog stavil, da je krščansko socialni stranki poleno pod noge vrgel. Ne zmenimo se za tak dr. Ellenbognov švindel. Krščansko socialna stranka je delala na svojo roko in pokazala judom, da naših poslancev ne zmotijo s svojo zmedeno pametjo.« Krščanskosocialni poslanec Julij Pro-iiaska je navedel v svojem govoru mnogo številnih potreb v rešitev pri državnih železnicah, ki so med drugimi sledeče: V poštev jemati še polovico službenih let v penzijo vsega ekseku-tivno službujočega osobja, boljše plačilo premi-kačev, vravnanje značaja dopustnega vprašanje, mojstrom delavnic, pripoznanje uradniškega izboljšanja službenih zadev čuvajem, splošno pa počitek. 12urni službi naj sledi 24urni počitek, imenovanje preiskovalcev vagonov pod-uradnikom, stabiliziranje delavcev v delavnicah (Werkstatten), odpravo doklade pri vožnji br-zovlaka, vpeljava uniformske oprave, ekseku-tivno porabljene uradnike, zvišanje ponočnih doklad na 2 K za uradnike in 1 K za poduradni-ke in služabnike, izdajanje iznošene oprave za delavce proti majhnemu plačilu, zvišanje plače postajnih skladiščnih in prognih delavcev. Največ uspeha se je pokazalo pri čuvajih pod plačilnim razredom IV.a in IV.b, ki so dozdaj od 900 do 1000 K dosegli, odzdaj pa v plačilni razred III. prestavijo, v katerem se mora 1400 kron doseči. Toliko se je dalo razvideti iz govora dr. Derschatte v povdarek, da pri tem pride okolu 10.000 ljudi, največ družinskih očetov do odpo-moči, ki jo tako nujno potrebujejo.
Predilniško delavstvo.
Delo po predilnicah.
Delo v predilnicah in tkalnicah splošno fizično ni težko, pač pa trpe delavci zelo veliko vsled obilnega prahu. Bombaž prihaja v tovarne v neizčistenem stanju. Pridelovalci bombaža istega očistijo le luščili in deloma pesek. Toda poleg peska in prahu je med botnbaževino zelo veliko lušinskih drobtin in pešek, ki jih lušilni stroj ni mogel iztrebiti. Pri čiščenju se razvije veliko težkega prahu. Pa tudi pri nadaljnem izdelovanju, bodisi na kardih, kjer bombaž tako-rekoč krtačijo, pa tudi na drugih strojih, se nahaja še vedno dovolj drobnih vlakenc, ki lete po zraku v podobi belega prahu. Ta prah je posebno nevaren za delavčevo zdravje. Delavec ali delavka mora cel dan požirati in vdihovati te vlakence, ki se nastavijo po grlu ter prihajajo potom sopil v notranje dele života. Kdor mora delati pri stroju, ki se zelo praši, se mu tudi kaj rade vnamejo oči. Proti zaprašenju sopilnih organov se nahajajo neke torbice, katere si pripnejo delavci čez usta in nos. Te torbice so narejene spredaj iz goste mrežice, v katero se dene košček bombaževine in skozi katero člo-
vek diha. Prah se tako vlovi na mrežici in ne pride v sapnike. Takih torbic pa delavci navadno ne marajo, ker se jim zde preveč komične. Od bombaževine pa se dobe tudi nekatere bolezni, o katerih je pisal svojedobno neki dunajski zdravnik. Predilci, posebno mladi fantje, ki pridejo k strojem, morajo posebno paziti, da ne devljejo med kolena klopčičev (špul), ker se jim s tem skrive na znotraj noge, kar se nikoli več ne da zravnati in človek ostane celo življenje pokvarjen. Treba je pač povsodi paziti na lastno zdravje.
Dodatno poročilo k občnemu zboru strokovnega društva tekstilnega del. za Kranjsko v Ljubljani, ki se je vršil v nedeljo, dne 15. marca t. I. ob 10. uri dopoldne v prostorih S. K. S. Z. Otvori in vodi ga tovariš podpredsednik Alojzij Zajc. Tajnikovo poročilo prečita tajnik, tovariš Josip Kos. V preteklem letu je bilo osem- od-borovih sej in dva javna shoda. Priredila se je društvena maša pri D. M. v Polju 23. maja 1. 1. Društvo je poslalo dcputacijo k slavnosti desetletnice društva sv. Jožefa v Tržiču 29. junija 1.1. Nadalje je imelo društvo izlet na Posavje k Ruskemu carju 11. avgusta 1. I. Blagajnik, tovariš Alojzij Pečnik, poroča o blagajniškem stanju. Dohodkov je bilo 835 K 33 v. Stroškov pa je bilo 354 K 14 vin., torej je prebitka 481 K 19 v. V hranilnici je sedaj 2250 K, v blagajni pa do 29. februarja 47 K 71 v. Ako se primerja društveno premoženje od 30. marca 1907, katero je znašplo 1498 K 41 v, se sedanjim premoženjem, katero znaša 2297 K 71 v, je razvidno, da je društveno premoženje naraslo za 799 K 30 v. Tovariš Josip Lužovec, kot pregledovalec računov nato poroča, da so našli pregledovalci računov vse v najlepšem redu, kar sprejme občni zbor z veseljem naznanje in odobri oba poročila, tajnikovega in blagajnikovega. Nato predlaga tovariš Josip Rape, da bi se bolniška podpora izpreme-rtila in sicer: da bi namesto čez tri tedne, se dajala čez štirinajst dni že podpora obolelim članom ,in ne samo po tri krone na teden, ampak po štiri krone, ker društvo nima namena, da bi hišo zidalo, ampak, da podpira obolele člane, zato sedaj, ker ima že toliko premoženja, da lahko več podpore. Potem še predlaga, da bi se porodnicam vsem dajala enaka podpora, naj bodo omožene ali ne, ker vse enako plačujejo, torej naj se da tudi vsem enaka podpora. Do sedaj se jc dajalo omoženim 9 K in neomoženim pa samo 6 K, in sedaj predlaga, da se da vsem enako po sedem kron. Občni zbor je oba predloga sdglhsno sprejel. Nato je bila volitev odbora. Ker je pa v zadnjem poročilu v »Naši Moči« bila ena odbornica izpuščena, zatorej se navede še enkrat novi odbor. Frančišek Kos. načelnik; Jerica Pajkova, načelnikova namestnica; Alojzij Lukner, tajnik, Alojzij Pečnik, blagajnik; Uršula Kremžar, blagajnikova namestnica;. Josip Kos, knjižničar; odborniki in odbornice so: Nežika Rejc, M. Zajc, Marija Eržišnik, Antonija Trček, Jakob Golmajer in Frančišek Zajc. Namestniki so: Frančišek Hočevar, Valentin Dimnik, Josip Lenaršič, Cecilija Rejc in Frančišek Brajer. Pregledniki računov so: Josip Rape, načelnik; Marija Jeras in Josip Lužovec.
Rudar.
Trbovlje. Pomemben dan za trboveljsko delavstvo je bil 22. t. m. Dočim je liberalno društvo »podpornikov« malodane zaspalo, dočim je skrb socijev za delavsko stvar v Trbovljah jako sumljiva, kar je dokazoval delavec Češnovar z zgledi iz Zagorja, se kršč. socialna organizacija utrjuje vedno bolj. V nedeljo je imela shod, na katerem so predavali dr. Krek, Moškerc, dr. Iv. Benkovič, dr. Hohnjec, dr. Verstovšek o raznih delavskih razmerah. Tudi se je poleg kat. delavskega društva osnovalo še strokovno društvo rudarjev in posebej strokovno pazniško društvo. Govorom je ves dan prisostvovalo do 200 mož resnega mišljenja in treznega duha, ki so porok, da bo kršč. delavska stranka napredovala še bolj ko doslej. — Medtem so se socialni demokratje na svojem shodu zaletavali v ministra Gessmanna, liberalci pa v Hrastniku napivali «naprednemu» župniku Brcetu, kateremu je »nazadnjaški« ljubljanski škof svoj čas podaril par itsočakov, in ga tako rešil dolgov in »ričeta«. Brce je namreč zdaj duša družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, in je prišel k ustanovitvi podružnice v Hrastniku.
Zagorje ob Savi. Naši rudarji se močno pritožujejo vsled pomanjkanja drv, katere dobivajo od rudnika. Svoj čas se je tukaj pri nas skrbelo le za domače delavce, da so imeli dovolj kurjave. Zdaj pa dobi pri rudniku drva vsak
kdor preje pride. Naj si bode krčmar ali obrtnik, samo da prinese kronco, pa kaj alkoholne tekočine v žepTi skrite. Možje pa, ki so v to svr-lio odbrani, da bi posredovali med delavcem in delodajalcem, se pa drže besed ravnateljevih: Pustite jih ,saj si ne morejo pomagati!
Idrija. Rudar nam piše: Proč s takim mračnjakom, proč s tem nazadnjakom, ker taki nas 'e v temo vlačijo in nam nc privoščijo niti najpotrebnejše, to je šole. Tako se mnogokrat čuje nied socialno-liberalnim delavstvom. Kdor pa se le količkaj zaveda o tem, ne more biti zato zelo razžaljen. To lahko vidimo, da tisti, ki jih imenujejo mračnjake, nazadnjake, tisti ravno ustanavljajo take zavode. To vidimo pri našem ljubljanskem knezoškofu. On je ustanovil tak zavod na lastne stroške, da se v njem izobražujejo nadarjeni mladeniči za svoj bodoči poklic, °d zgoraj imenovanih še ni bilo nikdar čuti kaj takega, da bi bili kaj ustanovili. Pa moj namen ui. da se danes s tem vkvarjam. Kar se tiče del, jil' mi. ne bomo sodili, ampak kar se tiče njih Pameti in njihovega spomina, si jih hočemo natanko ogledati. Kdor hoče kaj narediti, ta si mora najprvo načrt napraviti in to je duševno delo. Ravno ti prosvitljenci — pardon — mračnjaki pa si svojimi dejanji podirajo. Kaj so nam že vse obljubili; bil bi tu premajhen prostor v tem listu, ko b i hotel vse navesti. Zato pa samo Pur stvari. Prvič so nam obljubili, da bodo zidali delavska stanovanja, a danes jih še ni, — zidali so res nekaj stanovanj, pa jih posedajo le drugi faktorji. Drugič, neki govornik z rdečo Petljo je obljuboval, da bodo prišli za idrijsko delavstvo boljši časi, da bodo jedli kapune, mesto koruze, pa kapunov ni in še koruze dostikrat manjka. Tretjič, ne vem se spominjati, kolikokrat so nam že železnico obljubili, pa je vendar še ni in je tudi ne bo, dokler jo bodo taki °bljubovali. In še veliko takih koristnih socialah naprav so obljubovali, pa do danes še niso ničesar storili. Na nekem shodu je govoril zna-m * onček, da bo on uredil v občini tako, da bodo gorele svetilke zvečer do 10. namesto 12. ure, ter da jih bodo prižigali zjutraj, ko gredo rudarji na delo, češ, da za pijance je dosti, če Sorijo do 10. ure, ker takrat je že čas za iti počivat. Mi smo se že veselili, da bomo hodili na delo. pri svitlobi in ne bomo tavali po temi, a varali smo se. Čez par mesecev pa pride omenjeni gospod k občinski seji in namesto, da bi izpolni], kar je obljubil, je pa stavil predlog, da r)aj bodo gostilne namesto do 11. do 12. ure pojoči odprte. Iz tehle podatkov razvidite, da •majo tudi oni kratko pamet in kratek spomin. Vedno se ponašajo, kaj da so že storili, pa v resnici do zdaj še čisto nič, — nasprotno škodovali so veliko. Znano je, kako je zdaj za vsako malenkost eden ali drugi kaznovan. Kako smo prišli do tega? Naše rudniško vodstvo je inielo sila zastareli red, in prišli so naši sociji, češ, to se mora prenoviti. Seveda, oni so me-n*li, da ga bodo po svoji volji predrugačili, a v«dstvo ga je po svojem priredilo in to precej ostro. Tako dobi rudniško vodstvo v korist bol-fi-ški blagajni vsako leto od 15 do 16 sto kron. blatno veliko takih naprav, a je preobširno, da ,1 celo stvar tukaj objavljali, pa kar na kratko aliko rečemo, da ti ljudje so nedelavni. Nede-aynost so zadnjič očitali g. dekanu Arkotu, a tal kili popolnoma zadovoljni ž njim, ko bi bil y ° delavni kakor je bil prejšnji naš poslanec, jptorej delavci in vsi drugi, ki kaj mislite, lah-Ko vidite iz teh kratkih stavkov, kaj smemo bPati od njih, ako pridejo na krmilo. Zato le proč °d te navidezno delavske stranke. Oklenimo se Prave, za nas res koristne S. L. S. stranke. Za-kaj? Ker v slogi je moč!
Gorenjsko delavstvo.
Sava. Delavci v oddelku na »fajnštreki« smo dobili draginjsko doklado od naših kapita-iistov. Pa kakšno? Da bomo od 70 K do 40 K Planj zaslužili vsak mesec. To se vidi, kako ka-Pitalisti skrbe za delavstvo. Resnica je, da smo Pokaj mesecev res še nekaj zaslužili. Naši kapitalisti hočejo, da delavstvo v revščini živi. Kar So naredili novo parno moč, res delamo vse ših-je. Prej nas jra niso videli, ko smo delali vsak teden štiri dni, zaslužili nič, še toliko ne, da bi se pošteno preživeli .Delamo na akord. Prej, ko smo malo naredili, smo delali za denar, zdaj, ko veliko naredimo in tudi veliko trpimo, od šeste Pre do šeste ure, brez prenehanja, pa naj bi de-'ali zastonj. To ne bo šlo. Vsaka sila trpi le ne-taj časa, tudi te bode konec. Potem boste pa vPili, da smo hujskači. Prisililo pa nas bo k temu vaše počenjanje. Glas gre na Jesenicah in
Savi. da pride naša tovarna na boben. Pa to ni istina, nekoliko manj bi se judovski žepi polnili. Ne trpijo judovski žepi, ampak delavski. Pravijo, da ni naročil. No, pa saj nimajo časa gospodje, da se zanimajo za trgovino. Imajo preveč opraviti z občinsko politiko. Ako res nimate naročil, in zato dela primanjkuje, pa ne delajte tako krivično, kakor ste napravili v livarni Odpovedali ste šestim delavcem-domači-nom delo. Ste pristavili: Mladi delavci naj gredo! Kaj je pa to za en švitidel, ko tiste Poljake, ki so lansko leto prišli, niste odslovili. In ti so najmlajši delavci. Hočete nezadovoljnost sami, posledice od tega morajo priti.
Jesenice. Cenjeni gospod urednik! Namenili smo se, nič več poročati o naši občinski politiki, pa nas razmere k temu silijo. V nedeljo popoldan je bil sklican v Delavskem domu javen političen shod, sklicatelj Anton Čebulj, zaradi občinske obstrukcije. Bil pa ni shod, ampak zboroval je jeseniški parlament. Vredno bi bilo, da bi se vstopnice dajale, ker smeha je bilo zadosti. Ne bomo poročali, kako se je vršil in kaj sta glavna govornika, g. župnik in dr. Kogoj govorila. Bilo bi preobširno. To pa moramo poročati, da smo delavci v ogromni večini iz-poznali, kje je krivda, da ni nikakega gospodarstva v občini. Skupno smo stali davkoplačevalci delavci, obrtniki in trgovci, le nekaj gostilničarjev na Savi ni bilo v naši sredi, menda zato, ker jim delavci nosimo naš trdo prisluženi denar. Nič ni izdalo, ko je vodja tovarniške stranke agitiral cel teden, da bi shod razbil. Samo osmešil se je on in prvi njegovi kolegi: C. Mencinger, krojač Pretnar, mojster Vilman, preddelavec Klinar, mojster Peter Rozman in še nekaj pijanih backov. Pili so na račun pri Klinarju pred shodom, po shodu pa pri Vergelsu. Govori se po Jesenicah, da je Pongrac za tri sodčke dal, da bi ne slišal pravice. Nič ni pomagalo. Tista mala skupina, kakih 12 jih je ugovarjala in nered delala. Zahvalijo naj se pa delavski potrpežljivosti, ker na poziv predsednika Janeza Krivca bi jih imeli ven pod kap postaviti. Ko so videli, da je prevelika združena moč, so le čivkali. Po končanem shodu je Pongrac pri Vergelsu imel svoj shod. Pa je tam tudi slabo opravil. Če bo res tako, kot je govoril, se pokojnina poviša. Pa ne, da bi tovarna kaj več prispevala. On je rekel, da bode pri prvi občinski seji predlagal, da naj občina tudi osem goldinarjev prispeva k pokojnini. Ni napačno. Samo mi davkoplačevalci gotovo ne bomo tega privolili. Tovarna dela kripelne,, pa ne občina, njena dolžnost je, da skrbi zanje. Kakor se je v nedeljo videlo, obstrukcija ne vleče več.
Sava. C. kr. vlada, kje si? Tu pri nas se zakoni teptajo. Kapitalist je vladar, pa nobeden drug na Savi. Tako je, pa nič drugače. Ali je to postavno, da je gospod Pongratz ljudi hujskal, da bi shod razbili, in kakor se govori, da je enim toliko pijače kupil, da so bili pijani, ko je ž njimi prišel na shod. Ali je to postavno, da so predsednika shoda Janeza Krivca drugi dan v to-' varniško pisarno klicali in mu tam grozili? Kaj more za to Krive, če je bil predsednik! Saj ga je imenoval sklicatelj! Ali je to postavno, ko je bil reditelj shoda Franc Rakef klican v pisarno in mu je grozil Pongratz? Ali je to postavno, da Peter Rozman po tovarni delavce plaši? Le reci kaj zoper tovarno, v štirinajstih dneh bo pa šel. Prosimo vlado, da se ta stvar preišče. Ali je to postavno, da je občinski odbornik Vilman komaj rekel Alojziju Novaku, da naj bo miren in naj uboga rediteljna, ga je pa v hrbet sunil.
Tržič. Konsumno društvo je imelo svoj redni občni zbor dne S. marca t. 1. v prostorih društva. Prihitelo je nanj veliko število članov iz Križa, da smo se posvetovali o ustanovitvi podružnice v Križah, kar bo gotovo velikega pomena. Predsednik otvori zborovanje, površno razloži pomen ustanovitve podružnice kakor tudi o delovanju zadruge preteklo leto, potem se prečita dobesedno revizijski zapisnik in tudi računi. — V odbor so bili izvoljeni sledeči: Ivan Papov, načelnik; Leopold Zaletel, predsednikov namestnik; Jožef Bakun, tajnik; Anton Mikič, blagajnik; Leopold Mokorel in Anton Nemec, odbornika; namestniki odbora: Ivan Kališnik, Anton Kočevar, Jožef Zupič; nadzorstvo: Peter Perko, Ignacij Čadež, Ivan Globočnik; namestniki: Luka Kurnik, Alojzij Kališnik, Mihael Anžur. — Ker za desetletnico čaka novo izvoljeni odbor mnogo dela, zato jim kličemo: Z vztrajnostjo in pogumom naprej za blagor delavcev! — Računski zaključek še objavimo.
Tobačno delavstvo.
Smrtna kosa. Velik in sijajen pogreb je pričal, kako da je bila priljubljena rajna 261etna Marija Malenšek. To je tudi zaslužila zavedna rajna naša somišljenica, članica obeh naših organizacij in naročnica »Naše Moči«. — Nadalje nam je pobrala neizprosna smrt tudi našo sodelavko 341etno Nežiko Bolant, članico »Podpornega društva«. Naj počivata v miru!
Fiirstenfeld. Dninar in »sodrug« Preusber-ger praži fin tobak, tobak, ki se meša in pa ri-pentobak. Kuri, kar more. Zato se mu včasih kaj zažge. Adjunkt Hiibsch mu je že rekel, da naj ne kuri tako, a to nič ne pomaga. Kadar se tobak zažge, se pa hitro odpro okna, da se prežene dim. Včasih se je reklo, ventilator povzroča to, ker je preslab. Boljše bi bilo, ako bi Preusberger ne kuril tako močno. Oddelki b"i vsaj ne bili polni dima jn smradu. Vsega tega pa Sammer ne vidi, ker je Preusberger rdeč.
Novi Tišin. Rdeči strokovni listič objavlja dopis, ki nam je dal povod, da smo se prisrčno smejali. Če objavljajo socialnodemokraški voditelji, ki hočejo biti duhoviti, take otrobe, imajo pač posebne nazore o delavskih koristih in o resnicoljubnosti svojih bravcev. Pravijo, da se pri krščanskosocialnih delavcih vse dobi, samo možgan nc. Mi pa sodimo, da je narobe res Socialni demokrati imajo nekateri več, drugi manj možgan, kakor je to tudi pri naših domačih živalih: volih, ovcah, oslih itd. Vere, ki da človeku sposobnost, da izobrazi svojega duha in svoj razum, nimajo socialni demokrati in pa živali. Socialni demokrati sovražijo vero. zato nimajo srčne izobrazbe in pa pravicoljub-nosti. L. ni bil naš član, ko je pa videl socialno-demokraške spletke, je pričel drugače soditi, kakor tudi mnogo drugih. Neprijetno bo tudi socialnim demokratom, da iz njihove organizacije izstopi mnogo članov in prestopi k nam, ker se pri socialnih demokratih več plača, a manj dobi, kakor pri nas.
Schwaz. Protestiramo proti uradnikoma Gresslu in Pifflu, ki očita delavstvu dogodke po shodih in notice v listih. To se ne strinja z objektivnostjo, ki se je po glavnem ravnateljstvu še nedavno naročila uradništvu. Socialni demokrati očitajo vedno nam, da delamo na to, da spravimo delavstvo pod uradniško knuto. Kaj da je res, pa kaže dejstvo, ker so se uradniki udeležili v obilnem številu božičnega večera in plesa, ki so ga priredili socialni demokrati. Bilo je jako lepo, ker se je ljubkal z neko sodruginjo v gostilni gospod Rbssler, kar je ogorčilo dostojne goste.
Bavč. Na dobro obiskanem shodu je poročal dne 14. januarja naš načelnik Drossler o shodu delegatov naše državne zveze. Na shodu smo izvolili tudi deputacijo, ki ima dolžnost, da izroči tvorniškemu ravnateljstvu spomenico Nato naglaša župnik Maršalek: Potrebna je dekivska organizacija, ki bodi močna, da doseže delavstvo primerno eksistenco. Organizacija se pa mora ravnati po delavstvu in ne delavstvo po njej. Zato je pa nemogoče, da se priklopimo organizaciji socialnih demokratov. Splošna organizacija ne sme delati sile posamezniku. Razvijati se mora marveč svobodno. Tega pa ne delajo socialni demokrati. Socialna demokracija ne vzame delavca takega, kakršen je, prej ga zveže že v prisilno jopico so-cialnodemokraškega mišljenja in čuvstvovanja. Po zgledih iz »Tabakarbeiterja« dokaže govornik, kako napada socialna demokracija ob vsaki priliki krščansko svetovno naziranje delavstva, se bori proti veri delavstva in mora zato zadeti povsod na delavski odpor. Za krščansko delavstvo ni prostora v pojudovljeni socialni demokraciji, marveč v krščanski tobačni delavski zvezi.
Koroško delavstvo.
Bistrica v Rožu. Meseca februarja je imel odbor naše starostne zavarovalnice sejo zaradi predloga, ki so ga stavili udje starostne zavarovalnice. Pri tej seji je pravil predsednik Faust: Danes je bil gospod Weiss pri meni in je pravil, da je baron Helldorf imel zadnje leto 25 tisoč kron izgube pri bistriški tovarni. — Kaj pa to delavce briga, še manj pa odbor, saj je bil Faust sam ravnatelj tisto leto. Gosp. Faust je menda tudi silno razžaljen, ker so delavci stavili predlog zaradi premembe pravil. Stara pesem: če se delavec pobriga za svoje pravice, je Faust razžaljen. Faust tudi straši na razne načine, toda, delavci, kar ste pričeli, le vztrajno držite!
Cenjenim damam vljudno :: naznanjam, da sem ::
otvorila na Mestnem trgu št. 11
(poleg trgovine Iglič)
salon za damske in :: otročje klobuke::
Vsled mnogoletnih izkušeni v tej st-oki kakor tu i zato, ker sem si ra Dunaju sama ogledala na novejše dunajske modele, sem v stanu prevzeti vsa v to stroko spadajoča de'a in popravila ter jih izvršiti solidna in po zmernih cenah
Pričakujoč obilne naklonjenosti, se vdano priporoča	p	KO
bivša modistinja tvrdke Vivod-Mozetič.
Nov modni salon.
Cene brez konkurence!
A. Lukič
Ljubljano, Pred škofijo 19.
priporoča svojo
veliko zalogo izgotovljenih oblek za dame, gospode, dečke in deklice po najnižji ceni.
Solidna postrežba!
Tovarna
za stole
Franceta svigeljna
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
izdeluje 2805 26
vsakovrstne stole
od preprostih do najfinejših po
najnižjih cenah brez konkurence
'lustrovan cenik pošlje se na zahtevo zastonj in franko.
S188ISI
Mr & Mejač
Ljubljana, Prešernove ulite 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in —
PF* novosti v
j konfekciji za dame.
Delavke in delavci pozor!
Najcenejše
dežnike in solnčnike
domačega izdelka priporoča po najnižji ceni in najboljši
kakovosti
Josip Vidmar
v Ljubljani
Pred škofijo št. 19, — Stari tig št. 4. Prešernove ulice št. 4.
Popravila točno in ceno.
čPvini/ti. -r- e/AmeriJeo
Jfatcii šalijo dobro. po eerii z/z Arcirnasljivb-pvlovali na/ ne obrnejo
c^imo/ičt,a?/{'niete{XcL
v Ljubljani t/iblodvors/ce ulice£6. \Ysa/ivvrs(na !/’ty(tsnih tih/je se	tlačno.
Milko Krap eš urar
Podružnica Resljeva cesta št. 2 V prej 2* Jos Černe.
Ljubljani
Podružnica Resljeva cesta št. 2 prej K* Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula» in nikelnastih
ur, verižic, stenskih in nilialnili ur, uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato in srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam izredno veliko svojo zalogo fournitur.
Glavno zastopstvo za Kranjsko zaloga strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih.
Ustanovljeno leta 1845.
JOS.REICH
Edini zavod
za kemično čiščenje obleke ter za-storjev, barvarija in likanje usnja
uh par =====
Poljanski nasip —
Ozke ulice št. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice štev. 3.
Postrežbo točno. Solidne cene,
I
Sl
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni
trgovini:
Česnik & Milavec
(pri Česniku)
Špitalske ulice	Ljubljana	Lingarjeve ulice
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago
za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.	Cene	najnižje.
j!
Ivun Podlesnik ml.J
mmmm
Ljubljana - - - Stari trs šteu. 10
trgovino s klobuki in'čevlji
/''A/\ /.V. A/>7-*s
sv/, <A* </y v/..v /sv/. VV .<
/•'.S Ss>'/X*' Y-"i\ /r\\
»•iv. ■Sl;'«
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar
Tisk Katoliške Tiskarne.