------    346    ------
Dopisi.
Iz Celja — je vrednistno prejelo od ff. vodja ondasuje gimnazije dopis, ki nam na vprašanje v 39. listu „IVovic^ pravi, da je res, da je za plodnisi nauii naravoslovja so-Btavil slovenski imenik vseg^a živalstva in rastlinstva, in ob enem dodaja, da je v konecnem sporočilu ministerstvu predložil nasvet, naj se v t. in 2. razredu namesto 2 ur udi slovenski jezik 3 ure, kakor je tudi po njesfovi prizadevi se nauk slovenščine na glavni ljudski šoli pospešil — da tedaj uikakor ne more res biti in tudi ni res, kar je bilo v ravno tistem listu rečeno, da bi bil dijakooi prepovedal govoriti slovenski.
v
Iz Slovenskih goric 6. okt. z=z Častite „]Vovice", ste v zadnjih brojlh nase šolsko stanje pretresovale in en-tnalo razkrile, kako slabo da še vedno naša reč napreduje po naravni narodni poti in kak močno protinstvo vlada. Ne inanje bi se kadilo, če bi htele sem ter tje rašiti ;^njusobni starinski   meh   ponemčevavnih   uredov.    Naj   povem   en pri-
v
merek od St. Lenarta v Slovenskih §^oricah. Pretekle šolske praznike pride nek dijak viših šol v kancelijo prosit si popotnega spričala. Ustopivaetnu in pozdravšemu ondašnji pošteni in domoljubni uradnik prijazno v domačem jezikuo dgo-vori. „Dobro je, živio jg;osp. K"...., si naš prosivec misli, pa pri tem gospodu ni mogel opraviti, ker nek drug gospod popotne spričala deliva in tega še ni bilo tam. Cez pol ure pride izuova. Ustopi, pozdravi: Dobro jutro. Gospod kance-list, pri kterem si je imenovanega spričala prosil, molči in počne debelo gledati. Popotno spričalo bi rad imel, zaprosi dijak. Gospod gleda debeleje. Dijak pogled razume in prosi po nemški in ob enem položi poterdilo, v kterem, kakor je znano, srenjski župan poterjuje, h kteri srenji da spada. Al žalibože! to poterdilo je bilo slovenski pisano. Nezuam, jeli uradnik ni razumel ali ni htel razumeti. Ostro se skrega: jjBei uns wird deutsch amtirt". Kako pa, se začudi dijak, ered Slovencev? Mi še nismo nobenega povelja dobili, da bi morali slovensko atntirati, odgovori uradnik. Al ne terja gola naravnost, vpraša dijak, da so med Slovenci slovenski uradniki, ki slovensko znajo? Naš „constitutioneller" uradnik počne na ves glas kričati in se kregati, da kmet, če nemški ne razume, ima, čujte Slovenci! tolmača s seboj vzeti. Popoten list dijaku zapiše in predstojniku da podpisati ter ob-žalovaje ga j^ultramontanca" odpusti rekši: „Schade, dass eie nicht schon einen slovenischen Herzog haben!'' — Ta prigodba je v uredu in v celi okolici velik hrup zagnala. Nek Nestor uradnišk se toži: 60 let sem star in vedno neatški pisarim, zdaj pa me hočejo toti mladiči učiti, kako da imam pisati! Ali ste gospod zaspali vse ono, kar se je po svetu zgodilo? Ne veste ničesar o 20. oktobru, ničesar o prestolnem govoru? Zdramite se, čitajte, ne delajte se večega, kot so naš svitli cesar! Ljudje pa si pripovedujejo, kako huda se je . . . ovem Jožku pretila; skoro bi ga bili zaperli, ker je slovensko poterdilo sprožil. Zupan ves osup-njen se uradniku plaho opravičuje, da si je dijak omenjeno poterdilo sam spisal in da je svoje ime taki po nemški podpisal. Ne straši se tega siromaček, ne strašite se drugi sosedje! Naš svitli cesar so vsem narodom enake pravice po svoji milosti podelili.
Iz Primorskega 12. okt. A — Radovedni smo, kako bo minister pravosodja odgovoril na Cernetovo po-prašbo,  o kterih smo v j^Novicah"'^ že marsikaj brali.   Naši
protivniki, ki jih je bila ta poprašba nekaj oplašila, so se potem, ko so odgovor g. ministra Smerling-a na Tomanovo interpelacijo zastran upeljanja slovenskega jezika v šole zaslišali, zopet oddahnili, In se nam posmehujejo kramljaje: „kaj vi hočete slovenski jezik v uraduije vpeljati, pa še nimate toliko slovstva , da bi v slovenskem jeziku le mali katekizem spisati zamogli, tako, da ga še v šole ne morete upeljati!''' — Nočemo na to odgovoriti, da, če še nimamo slovenskih šolskih knjig, nismo mi tega krivi, pa jih berž spišemo lahko na kupe, da jih vlada le tudi nam Slovencem napravi, kakor jih je Nemcom in tudi Italijanom vselej radovoljuo na svoje stroške napravljala; odgovorimo le, da naši Slovenci bolji zfiajo tisti jezik, ki so se ga že na maternih persih učili, kakor laški, v kterem so prisiljeni skorej v vseh primorskih uradnijah pisati, in v kterem tudi pišejo morde boljši, kakor marsikteri rojen Italijan; odgovorimo našim protivnikom, da slovensko slovstvo, skup spravljeno s trudom verlih mož, je bolj bogato, kakor si oni mislijo, in da v njem najdemo, česar je nam treba za uradnije in še več; jim odgovorimo, da ravno od njih se ne bomo slovenske slovnice učili, ker bi ne bili dobri slov-ničarji še v nemškem in laškem jeziku, kakor nam vsaki dan pričujejo dekreti, ki jih nam pošiljajo, v kterih pa tudi nen)ški in italijanski duh le celo malo pihlja. Po iQm takem se ne spodobi, da možje, ki jih slovenska zemlja nosi in redi, se posmehujejo, ako le samo mi Slovenci bi ne imeli ravnopravni biti v versti druzih narodov avstrijanskih. Pa narmanj se takim možem spodobi se posmehvati, ki se imenujejo prijatle edine in močne Avstrije. Nekterl izmed njih, ki so na visoki stopnji, bodo se ve da poprašani, ali bi se dalo izpolniti, kar poslanec Cerne želi. Bojimo se, da odgovor bo Cernetovim in tudi našim željam, dasiravno so pravične in zoierne, le malo zadostil, in da bo laški jezik tudi v slovenskih okrajih Primorja kakor do zdaj, tako tudi za naprej v uradnijah vladal. Al le-ti možje in ž njimi vred tudi gospod minister naj ne zabijo, da v Turinu sa zemljovidi na prodaj, ki goriško grofijo, Terst in Istrija kakor laško zemljo kažejo, in da laški časopisi in tudi fran-cozki vsaki dan svetu oznanujejo , da celo ilirsko Primorje spada v laško deželo; naj ne zabijo, da s tem, da se na slovenski zemlji laškemu jeziku pomoč daje, slovenskemu pa pravica krati, se grabljivim Italijanom pot odpira v serce naše domovine. Slovenci pa, to naj si vlada k sercu vzame, niso pripravljeni, svojih davkov v Turin pošiljati. Ministri vabijo na Dunaj poslance vseh avstrijanskih narodov zaupanja teh narodov jim je sedaj pred vsem drugim treba; imeli ga bodo,^ako bodo njih pravice spoštovali; drugač pa ne. Iz st. Vida nad Valdekoiii 6. oktobra. — Da mi Slovenci še zmiraj bolj moramo po ternovih potih kakor po rožicah hoditi, nam kaže skor vsaki dan ^Tagespošta"* iu njih pajdašice, ki vsako našo. če še tako nedolžno, pošteno in pravično početje hudobno v napak obračajo, češ, da vsem drugim narodom sme od lanskega 20. oktobra sonce narodnosti sijati, le v naši pratiki mora še vedno stati „merk-njenje sonca." Naj vam povem le^ en dokaz tega. Ko smo bili veseli, da je gosp. poslanec Cerne za nas govoril, naj se vpelje domači jezik v kancelije in je verli gospod ravno to govoril, kar zahteva naša dosti znana peticija, ki jo je tudi naš častiti c. kr. deržavni pravnik g. AVaser podpisal, smo napravili zahvalnico gosp. Cerne-tu in jo podpisali. Al ko jo pošljem v podpis nekemu bližnemu „pur-germajstru", me zatoži c. k. okrajni gosposki, da ljudstvo zapeljujem!! — Taka se nam godi, da si še svoje lastne pravice nismo svesti. — Častiti župani, ki ste slovesno prisegli, da hočete svetlemu cesarju zvesti ostati, njegove ukaze spolnovati, In za srečo svojega ljudstva skerbeti, prosim, prizanesite mi, da se Vas prederznera barati, v ktero županijo ste po vrednosti sprejeli „cesarski diplom" deželno ustavo in cesarjev ^jprestolni govor" do deržavnega zbora — to prevažno podlago   za ustauovljenje   narodnih   pravic?
Ali   ste vse te   pisma citali,   in ce ste jih,   kaj   ste   si   k sercu vzeli   in   ali   ste   od   tes:a   zapopadka   svojemu ljudstvu le za trohico vediti dali,  in da bolj  po domače rečem; ali  kaj  ver^te,   da   so presvitii   cesar   kakor   vaera   narodom tudi  nam  Slovencem  enake  pravice zagotovili,   da  nam  hočejo težki jarem odvzeti, ki ga že toliko let težavno nosimo? —  Dragi   župani,   posebno   alovenograske   okrajne,   in   vsi tisti,  ki 8te se domačim slovenskim  potrebam   vsaj  nekoliko pravični, ne zanemarjajte 8Vojes:a lepega maternega jezika, radi se g:a učite, da  bote z ljudstvom  po domače gospodarili. Nemški,  zlasti za kupčijo  potrebni jezik, naj  zna,  kdor se  ga le naučiti  more in  ga  potrebuje;  al tudi  svoj  materui jezik   ne   moramo   se bolj  učiti,   ker nam  je vsak  dan   potreben ,   in se   ga ravno   tako   učiti  moramo ,   kakor se uči Nemec svojega, Lah  svojega itd.    Kaj  mislite, da  že znate slovenski,   ako vas je mati slovenska rodila in  ga govorite vsaki dan.  Ce je to, tak ste bolj modri z nebes padli kakor vsak drug narod,  ki se mora tudi svoj jezik v šolah učiti. Potem  častiti  župani,  ki  zdaj  nemške pisma sprejemljete,  če lih malo jih razumete,  bote  lahko  pisali domačim ljudem po domače in marsikteremu nemškemu „šribarju^^ bote lahko slovo dali in ne  bote   v njegovih   rokah   kakor   muha   v močniku. Glejte domače vodilo slovenskega   uredovanja   se že spisuje pod imenom   „Slo venski Pravnik";   za 1   gold. 50  kr. si bomo kupili vse za  nas potrebne izgledke (formulare), in ne bojte se, da bi c.  k. okrajna  gosposka slovenskih pisem ne sprejemala;   saj   jih   iz našega 81. Vida že   davno 8 prejemi je.  Kakor  pridna  bčelica naj  nam  bodo v izgled naši bližnji sosedje Slovenci v Savinski dolini; posnemajmo jih tudi  mi   iz   slovenoL:raške doline   in  bodimo   —   brez sovraživa  do  druzih  —  domači  na  domači  zemlji!   Ako  bomo se  zavedili svojih  potreb in svojih   pravic,  ne bodo se nam več pošiljali za   notarje   terdi Nemci,   ki   našega  jezika ne umejo. Kakor si sami postiljamo, tako bomo ležali.
Janez Vivod. iz Podiiiehovskega grada na Dol.  11.  okt. — Kar dolenako lergatev zadene v novomeškem, kostanjovškem, kerškeni in mokronoškem   kantonu,   so   se   letos   vinščaki ž njo najbolj od 23. do 28. septembra veršili, v semški, metliški in černomeljski   okolici   pa   od   1. do 8. vinotoka (oktobra), nekteri Hervatje pa še danes berejo okoli  Vivodine. Mošta 80   dobili   eni   več   eni   pa manj od  lani ,   in ker je letos  sploh žlahna terta rodila in grozdje ni celo nič gnjilo, pravijo,   da  bo  vino jako dobro,   in   če ne pridelka od leta 34. leta,  pa saj  tistemu od  22. enako.   Ubogi  pijančki bodo pa spet veliko terpeli. —  Okoli Metlike  in Semiča   ga   cenijo po 8 gold. avstrijansko vedro, pri  nas pa 2 gold. manj. Iz Ljubljane. (Pisatelju „Da8 Deutschthum in Krain" v Triesterci   za   porabo  v 4. članku   njegovega   klasičnega lajtartikelna).   Na  121. strani  ^Učitelj. Tovarša" nekdo pod naslovom „Smešna pa žalostna" pripoveduje resnično zgodbo, ktera kaže,   kakošne so po pravilih „Deutschdumlarja in Krain" bile naše  ljudske šole, ni davno tega,   in so nekod še dan današnji,  —   kako se  je ravnalo   in   se   se ravna z ubogo   deco   slovensko.    Zato   vzemite   ta   smešni   quid   pro quo tudi  v ^Novice",  kakor jo je vzel  tudi   „Wanderer"   v svoj    152.    list    pod    naslovom    „Deutsche    Volksschule   in Krain".
„Berž ko smo pa znali" — pripoveduje pisatelj — po nemški brati, morali smo v cerkvi vsak za-se iz nemških molitnih bukvic moliti (ako ee pravi to moliti, če izgovarjajo ustnice kaj tacega, česar um ne ume). Za-tne so dobili oče nekje nekake stare nemške molitne bukvice, iz kterih sem molil vsak dan potem zaporedoma vse, to je, toliko, kolikor sem mogel prebrati, dokler je terpelo cerkveno opravilo, čeravno nisem razumel od perve do zadnje male šole ne dveh celih misel ne v teh ne v drugih nemških bukvicah. Ni mi treba praviti, kako nespametno je tako ravnati in slovenske otroke po sili ponemčevati; ali kolika neumnost   se po takem ravnanju   lahko zgodi,   to ni
prišlo menda še nikomur na misel. Le poslušajte! Ko pridem nekoliko let pozneje iz viših šol domii, najdem ponevedoma svoje stare nemške molitne bukvice. Al kako debelo pogledam, ko ugledam napis neke molitvice, ki sem jo, vem da, sto in stokrat tako ,,pobožno" molil. Nisem vedel, ali čujem, ali se mi le sanja. — Kaj bi mi se sanjalo! Cujem, čujem, ffledam in vidim, kako je černo na belem do zobca tako-le natisnjeno: „Gebeth fiir 8chwangere Frauen" (Molitev za žene v drugem stanu). — Ko preberem vso to molitev in pomislim, kolikrat sem jo „molil" kakor deček med sedmim in enajstim letom svoje starosti, nisem si mogel  kaj, da bi se ne bil nasmejal na ves glas.
Smešna je res ta, — žalostna pa tudi, posebno če pomislimo, da se ravna tako h slovenskimi otroci sem ter tje še dandanašnji.  Kadaj  bodo slepci spregledali?"
Iz Ljubljane. Od nekaj dni so se naši nemškutarji spet za čudo oživili. „Triesterca," ,,Tagespošta in ,,Preša" napolnjene so z dopisi, ki izlivajo jezo in strup zoper nas Slovence. Ne vemo, jeli jih je ministrov odgovor od 3. t. m. tako podbudil; ali vohajo drugo, svojemu življu ugodno sapo: resnica je, da so iz novega prav čversto na pete stopili. Pisarijo, se ve, po stari šegi; natoleujejo, lažejo, izpreobračajo dogodbe, in kar je najlepše, kakor tisti volk v basni, ki je jagnje dolžil, da mu vodo kali, delajo se pohlevni, ki nikomur zalega ne store; al preširni Slovenci da jim miru nedamo ; delajo se mučeniki, kterim od veli-cega terpinčenja ni več prebiti na Slovenskem. Nismo na-kanili, odgovarjati vsem tem dopisunom, ker človek bi moral zato železne persi in sto jezikov imeti; tudi ne pre-verovati jih, da so njih misli krive; to bi bilo bob v steno, ker smo do čistega prepričani, da naša največa pregreha, ki njih serditost zbuja, je ta, da smo Slovenci, in da smo jeli pravice tudi nam zagotovljene tirjati. Ker pa za zdaj še nismo voljni, od tega greha poboljšati se, zatorej je tudi pogodba med nami in njimi nemogoča in vsaka beseda v ta namen izrečena , je odveč. Samo iz „Triesterčinega'' dopisa „Nemštvo na Kranjskem,*' ker smo v njem neko izverstno logiko, in neke posebno prijazne namere proti nam in Avstrii opazili, podamo častitim bravcom nekoliko verstic za poskušnjo z malimi opombicami.
„Veliko-Slovenci — začenja Triestinerčin dopisnik — mislijo, da imajo na Kranjskem in njegovih pritiklinah, t. j. na slovenskem Stajarskem, Koroškem, Goriškem in v Istri živeti in prebivati le sami pravico, vsi drugi, posebno pa mi Nemci, da smo le gostje, ki slovenski kruh jemo. To terjenje je pa, pravi, ako ne več, vsaj nesramno, ker Kranjsko je bilo  vedno nemška krajina, ter spada k Nemčii.*'
Preden kaj spregovorimo o resničnosti te njegove teze, poslušajmo dokaze , s kterimi jo uterjuje. Deli jih na zgodovinske in kulturske.
„SIovenci — pravi — prišli so okoli leta 568 v te kraje, ter jih posedli. Pozneje so pod razne gospodarje spadali, kakor pod vojvode koroške in tirolske, patriarhe oglejske, pod grofe goriške, ortenburžke in celjske. Leta 1272, pravi, zavladal je Otokar IL kralj česki vse te kraje, dokler mu jih ni kasneje Rudolf L nemški cesar odvzel, ter jih svojima sinovoma Albertu in Rudolfu za leno podelil. Rudolf IV. se je imenoval pervi vojvoda Kranjski. Od teh mal, pravi, spadalo je Kranjsko k Avstrii, ter bilo tako del velike Nemčije, do francoske revolucije. Tedaj se je pa leta 1804 cesar Franc razglasil za dednega cesarja avstrijskega ter leta 1806 nemško cesarsko krono položil. Ko so potem francozi bili pregnani, nemškega cesarstva, pravi, zavolj težav, ki jih je pruska delala, ni bilo mogoče več oživiti. Zato so pa vladarji 8. junija 1815 napravili nemški bund, k kteremu se šteje tudi Kranjsko. Tako spada, pravi, kranjska dežela po deržavni pogodbi k Nemčii, in vsaka poskušnja, podreti to pogodbo, bila bi „L a n d e s v e r r a t h" (izdajstvo).
Naj nam dovoli Triesterčin dopisnik, da   proti tem te-
-----   347    -----
-----   348    -----
meljitim dokazom, da Kranjsko k Nemčii spadati mora, zdaj tudi mi nekoliko besedic spregovorimo. Hvaležni smo mu, da tako blag-ovoljno pripoznava, da smo Slovenci pervi, t. j. pred ko Nemci, prišli v slovenske kraje, ter jih za-posedli. Pridajamo še, da smo tudi mnogo let, pod svojimi vojvodi in župani, od nikogar zavisni, v njih živeli, ter da smo za vojvoda Sama še nektere naših neprijateljev, ki 60 segali po naši lastnini   in   naši svobodi, dobro napokali.
Še le za Karla Velikega, tedaj še le 200 let po prihodu, in potem, ko je v grozovitnih bojih z Avari, oddru-živšimi nas od slavenskih bratov, popadal cvet naših junakov, potem ko so celi slovenski kraji opustošeni bili in izpraznjeni od prebivavcov, uklonil je Slovenec glavo, in prejel od silnega Branka jarem, ki ga potem ni nehal tiščati do prijaznejše dobe novega časa. Al da se Slovenec ni podvergel pod jarem dobrovoljno, pričajo večkratni kervavi odpori pod vojvodom Ljudevitom in druzimi, ki vender niso imeli druzega vspeha, kakor da so mu spone le se terje skovali.
Iz tega se vidi, da smo „prior tempore, potior jure," in da Veliki Nemci do naše zemlje nimajo druge pravice, kakor „jus fortioris." Pa če tudi dopustimo, da se s silo res pravice zadobivajo, dvomimo jako, jeli te pravice sedanji Veliki Nemčii pripadajo. Dvomimo zato, ker je tisto nemško cesarstvo, kterega leno so bile slovenske dežele, kakor dopisnik sam pravi, leta 1806 mirno v gospodu zaspalo ter se potem ni dalo več obuditi. Historijski pravni subjekt je tedaj mertev in umerle so ž njim tudi nemške pravice do slovenskih krajev, in to tem več, ker je naslednik teh pravic cesarstvo avstrijansko, ktero je, kakor dopisnik sam pripoveduje, ustanovil cesar Franc 1. leta 1804, pri-poznano ne samo po vseh europejskih deržavah, ampak tudi po vseh avstrijanskih narodih, ki so navdušeni zanj orožje pograbili, in njegov obstanek s potoki kervi zapečatili.
Dopisnik se sklicuje sicer na nemški bund od 8, junija 1815, kakor najmočneji steber celega svojega dokazovanja; al mi dvomimo, da je ta bund kaki dedič svetega rimsko-nemškega cesarstva ; dvomimo tudi, da so mu po dotični pogodbi od 8. junija 1815 kake pravice starega cesarstva prideržane ; temveč menimo, da je bund samo za vzajemno obrambo sklenjena zveza nekterih, med seboj čisto enakih druga od druge popolnoma neodvisnih deržav, ki se niso združile poleg historijske pravice „VeIike Nemčije," ampak edino iz svoje proste volje. Leta 1848 pa, ko nam je narodom bilo dovoljeno govoriti, smo tudi glasno proti njemu protestirali. Naj „Triest." dopisnik le bere tisto pismo, ki ga je 13. novembra 1848 tadajnji pomnoženi odbor kranjskih deželnih stanov Njih Veličanstvu poslal v Olomuc. Al že slišimo dopisnika kakor jeznega Jupiterja germeti na nas: „Landesverrath!" Naša sreča je, da se tacega ropota Velikih Nemcov malo bojimo, ker znamo od leta 1859 sem, kako branijo oni deržavne pogodbe. Tudi pri Magenti in Solferini je bil boj za deržavne pogodbe; al bili smo ga Avstrijanci sami — brez Velikih Nemcov.
Le še eno bomo modrega dopisnika vprašali. Ako bi naša cesarska vlada sama potrebo spoznala, odstopiti od bunda, kakor je na primer leta 1848 primorana bila, avstri-janske poslance iz Frankfurta nazaj poklicati, jeli bi bil to tudi „Landesverrath?" Kako ti Veliki Nemci sploh o Avstrii mislijo, vidi se iz daljnega dopisnikovega dokazovanja. ,,Kranjsko, pravi, mora k Nemčii spadati že zato, ker ga ona potrebuje zavolj zveze z jadranskim morjem." — Hvala Vam, da nam enkrat jasno povedate, k čemu ste nas odločili, in kake namere imate za Avstrijo v pripravi. Za Nemčijo nas tedaj namenjujete, kakor da bi Avstrije več ne bilo? Vi, ki imate fraz in fraz za veličino, silo in večnost avstrijanske slave, in ki ne morete dosti besedovati o tem^ kaka nevarnost ji žuga od slavenske autonomije, vi delite z mirno vestjo že naprej nje dežele, kakor da bi na smertni   postelji   ležala!    Ne opravičujte   se s tim,  da ste
Nemčija in Avstrija eno, ker vi in mi od let 1806, 1848 in 1859 vemo natanko, da sta to dve čisto različni deržavi. Poznamo vas dobro. Velike Nemce, od 1848, kako mislite o Avstriji; samo eden je še dozdaj svoje frankfortovske misli preklical (Giskra); al padli so drugi nanj, kakor na belo vrano. Kako bi pa dopisnik Slovence sodil, ako bi se prederznili imeti take velikonemške, avstrijodelne nakane, vidimo iz daljnjega njegovega modrovanja.
„Po piomontezko-francoskih načelih, pravi, ki so jih tudi Veliko-Slovenci vsesali, mislijo ti, da se smejo od Avstrije odtergati in južno-slavenskemu kraljestvu pod Nikolajem I. Cernogorskim pridružiti." Da si je kosmato-vestni dopisnik laž, da smo kedaj kanili od Avstrije odtergati, se sam izblodil, to vsaki ve, kteremu ni neznano, kaj so Sla-veni 1848 djanski za Avstrijo storili, in ki pomni, kako so slavonski poslanci Palacki, Rieger, Toman in drugi tudi zdaj v deržavnem zboru slovesno izrekli, da je nam Sla-venom Avstrije potreba, da jo vzderžati moramo. Toda dopisnik Triesterčin nas denuncira že zato, kar je le njegova izmišljija; kaki hrup bi pa zagnal, ko bi Slovenci v resnici kake odpadne namere imeli, to sam Bog vedi. Ali kaj hočemo ? Taka se je godila siromakom zmirora. Quod licet Jovi, non licet —.
Na to prestopi Triesterčin dopisnik in skuša dokazati, kako Kranjsko tudi po svoji kulturi k Nemčii spada. Po-slušajmo, kako to pripoveduje. „Ljudstvo kranjske dežele, pravi, so Nemci in Slovenci. Pervih je 6 percentov, drugih pa 94. Al žlahtna gospoda so bili, pravi, in so še nemški, ker Slovenci, kakor zgodovina priča, niso žlahtne gospode imeli; lenstvo (Lehenswesen), pravi, je od Brankov, in desetina je,| kakor pisma terdijo, od Nemcov." Kar se tiče žlahtnikov, ne bomo pred verjeli, da so zgolj Nemci^ dokler nam Triesterca tega ne dokaže, ker za nas nemška imena, ki so se ne le žlahtnikom ampak še celo pohlevnim kmetičem in meščanom dajale, niso nikaki dokaz; temveč menimo, da je bil med žlahtnikl marsikaki junak slovenskeg»<^ rodu, ki je krepko branil svojo domovino vselej in jo brani še dandanašnji. ^— Lenstvo, tlaka, desetina, to so tedaj tisti sloveči spominki kulture, ki imajo dokazati, da Kranjsko po pravi pravici mora nemško biti; to so tiste kulturne dobrote, ki nas imajo za večno na Nemce vezati. Čudni zapopadki od kulture ! Pri vsakem netriesterčinem dopisniku bi se to imenovalo nekultura. Pričakujemo skoraj od tega istega dopisnika mllotožne elegije v Triesterci, da so se v barbarstvu 19. stoletja vsi ti monumenti nemške kulture podirati jeli.
„Kdor se je — pravi dopisnik dalje — odlikovati (izkazati) hotel, ali kako čast doseči, ta je govoril nemški. Okolišine so s časom tako nanesle, da je sirovi in nevedni množici (Slovencov) nasproti bilo malo kardelce Nemcov v posesti duhovnih dobrot. V teh okolišinah so pa tudi tožbe o tisočletnem zatiru naravnost smešne.'*
v
Skoda, da dopisnik ne definira, kaj je zatiranje naroda. Ako je Slovenec na slovenski zemlji le takrat kaj veljati mogel, ko je nemški znal; ako je njemu nasproti malo kardelce Nemcov bilo v posesti duhovnih dobrot (zdi se nam, da tudi telesnih) in so mu poverh tega še desetino, tlako, lenstvo prinesli^ pa ako vse to ni zatir, potlej moramo spoznati, da ne vemo kaj je.
„Ako se govori, pravi modri dopisnik dalje, o zatiranji narodnega razvitka, naj se tega krivi vlada in duhovščina, ne pa Nemci."— Kar se tiče duhovščine, morama reči, da smo mi, ki zgodovino narodnega razvitka tudi poznamo, čisto druzega mnenja, ker vemo da je duhovščina bila zmirom čversta podpornica narodnosti; ako so se kteri narodu zneverili, bili so to ravno taki, ki so se drugod nenarodnega duha navzeli. Kar se pa tiče vlade, naj nam blagovoli dopisnik razodeti, ali niso tudi tisti, ki so vlado v rokah imeli, bili ravno Nemci? Naj nam razodene razloček med vladnim in drugim Neoicem, ter naj dokaže, jeli
so bili kedaj nevladni Nemci proti nam pravičnejši? Naj nam tedaj dopisnik ne zameri, ako mi, ki beremo „Prešo," ,,Triesterco," ^Tagespošto", „Oest. Zeit." itd. dozdaj se ne znamo ločiti vladnega od nevladuega Nemca.
Tedaj je dokazano, sklepa končno dopisnik, da je Kranjsko po z;s:odovini, kulturi in izobraženji čisto nemško. ,,Vsi izverstni Kranjci so odrastli na persih nemške kulture."
To je saj dosti mogočno rečeno. Mi se proti temu ne prederznemo družeča, ko pohlevno vprašati, jeli so pred sto leti, ko je, kakor priča z,^odovina, še tudi po nemških šolah z^olj latinščina vladala, znali Slovenci latinščino, ali ne; in jeli so se slovenski učeni že tudi takrat na persih nemške kulture napajali ? Jeli ni še tudi dandanašnji slovenskih ljudi, ki tudi laški jezik znajo, še celo francozki in angiežki? Povejte nam pa tudi, ki imate kulturo v ustih, jeli je narod od te^a kaj imel, ako so nekteri izmed njegovih rojakov po ptuji kulturi se omikali ? Vi g-o-vorite v eno mer le o sebi in o peščici naših učenih, narod pa vam je nič, ter ga čisto zabite. Ako je vaša kultura zanj od tolike vrednosti, zakaj je ostal sirova in nevedna množica? Sicer smo pa vam Nemcom hvaležni za kulturo, in bili bi še bolj, ko bi vedili, da nam jo nosite iz ljubezni do nas. Toda preveč nas silite ž njo; čemu? saj se dobra roba sama hvali. Pa ako bi mi tudi tako nespametni bili, da kulture ne bi hotli jemati, to je za vas tem bolje, ker bote, malo kardelce, nad sirovo množico spet lahko gospodovali.
Na zadnje se vsede dopisnik celo na Pegaza, se ve da tujega, ter nam — ad majorem Velike Nemčije gloriam — nasvetuje s pesniško-sladkimi besedami: „Immer strehe zum Ganzen; und kannst du selbst kein Ganzes werden, als dienendes Glied schliess an ein Ganzes dich an." Že spet le dienendes Glied? Tega smo pač siti do gerla. Ravnopravni hočemo biti kakor drugi — nič več pa tudi nič manj! Zato z Bogom, vi Veliki Nemci I In dopisniki, ki ne veste za nas boljega sveta, pojte rakom žvižgat!
Iz Ljubljane. Nekako posebno drnžtveno življenje se je jelo gibati pri nas, ki si napravlja čitavnice svoje. Imamo že dovoljeno narodno čitavnico in pravoznansko dražtvo; 5. dan t. m. pa je slavno c. kr. deželno poglavarstvo dovolilo tudi napravo zdravniškega družtva, ki si bo napravilo čitavnico za zdraviteljske časnike in knjige in se bo od časa do časa v zborih pomenkovalo o zdravniških rečeh. Ker Ljubljana šteje 15 doktorjev zdravilstva, 10 pa kirurg'ov, ne more biti drnžtvo veliko, če tudi pristopijo vsi; pa brez koristi vendar ne bodo. Letno plačilo bode znašalo 5 gold.
—  ^Naše gore list" pozdravlja s serčnimi besedami našo narodno čitavnico ko sredotočje drnžtvenega življenja, kjer naj se steka vse, kar ima serce za duševni razvitek naroda svojega, ter pravi: „Znamo mi, sto če to reči, biti bez svoga organa a svietn, biti zapnštenim i nemoči se sa-etati sa srodoom dušom, vidjeti, kako najsvetije blago bez pomoči propada. Sve smo mi to i ovdje njegda izkusili, te znamo cieniti važnost ovakvoga pojava. Znamo, da su brača slovenska podpuuo shvatili zadača svojn, naime: čistiti se od nesrodnog življa, da nebudn tudji a svom domu — da prigrle jezik matere zemlje, i da ga iz kolibe i ulice uvedu a čast i dostojanstvo, koje mu po naravi pripada. Grleč li-teratnrn svoju, znat če brača uvesti i kazalište narodno, pa bilo n početak samo I dobrovoljno družtvo. Praktičan njihov dah gledat če ustanoviti zaklada rastača od dana na dan. Tad če biti trud njihov onaj konduktor domorodnoj elek-tričnosti, koji če srca domoljubna oživljavati k plodonoana isobraženju.^
—   (Nova prikazen), ^Presni" korešpondent je zdaj tudi slovničar slovensk. Kaj zlodja! je li res? Rejs je rejs, berite le ^jPrešo^ od petka. Ondi ^Presni" Mezzofanti 81o?encom zabavlja,   da je ie niso tako deleč prinesli,   da
bi imeli za „Landes-Chef*^ le eno besedo, marveč da moramo rabiti dve, namreč „dezlni pogtavar^ (^tako slavni Aus:ust natiskuje besedo ^deželni poglavar^^). Skoda bi bilo za vsaki poduk, ki bi ga o tem dajali; rečemo le, da treba bi bilo korespondenta, ki tako abuto piše, in Augusta, ki jo natiskuje, v elementarno šolo poslati, da se učita nemško slovnico o ^zusammensresetzte Hauptw6rter^. Šolmašter bi sicer imel s terdima bučama terdo delo , pa če bi ju djal večkrat na proso klečati, bi se morebiti vendar naučila, da „Lande8-CheP ste tudi dve besedi, in verh tega je druga še izposojena celo od Francozov, brez kterih bi bil nemški jezik celo siromak, ki od leta 1848 še celo za ta pomen ni druge besede imel kakor ,,gouverueur" , s ktero si naši ljudje niso mogli pomagati drugač kakor da so jo po svoje obračali in rekli ,,goderner^^ Ravno tako smešno je, kar oni korešpondent o tem klobasa, da Slovenci za ^Landes-Chef' in „Landes-Hauptmana^ imamo edino besedo. Mezzofanti ,,Prešni^' je čisto pozabil, da se nemška beseda ,,Landes-Hauptmann^*^ obrača kakor se hoče , danes tako, jutri tako, in da je Schraerlingov ^Landeshauptmann" ves drug kakor je bil Go^uhovskov, da pa pravi pomen ostane vedno deželni ^poglavar^ ali „glavar^. Te dve besedi rabimo mi lahko tako , da rečemo ,,L. Hauptmann^^ glavar, ^L. Chef^^ pa poglavar, ali da tega imenujemo dež. ,,Pi'®d~ stojnik**, unega pa dež. „poglavar'% ali da ,,Landes-Chef*' nam je „cesarski deželni poglavar*^ „Landeshauptmann^^ pa samo ,,deželni glavar^^ Ce bi si hotli izposojevati ptujih besed kakor Nemci, bi enemu lahko tudi rekli deželni „ka-pitan^' itd. Al dosti je tega! Z vami, ki se našega jezika brati ne znate, ne bomo prazne slame mlatili; le resno protestiramo zoper to, da se vi, ki ste ravno v ti svoji za-bavljici pokazali, da ne znate nobenega jezika, vtikujete celo v naš častitljiv jezik, pri kterem ste še manj kot zajec pri bobnu.
— Kakor je letos v spomladi bil cesarski diplom tudi po slovensko natisnjen na pergamenu, da bi se izročil v pričo deželnih zborov za deželne arhive, če ravno se to ni zgodilo nikjer, ne vemo za kaj ne, tako smo zvedili sedaj za gotovo, da je pisarnica ministerskega zbora dala natisniti na pergamenu po slovensko osnovno deržavno ustavo in vse deželne ustave od 26. febr. 1Š61, namreč za Štajersko, Kranjsko, Koroško, Goriško, Istro in za Terst, da se o svojem času shranijo v deželne arhive. Tudi Koroška dežela tedaj ni bila pozabljena, če ravno se vse druge postave in naredbe deržavnega zakonika po Koroškem razglašajo samo v nemškem jeziku, in edini slovenski Bleiber^ dobiva v Ljubljani natisnjeno prestavo deržavnih postav, kakor da bi spadal pod kranjsko Vojvodino. In to samo zavolj tega, ker so nekteri koroški župani (^kmečka birokracija ali aristokracija, ktere pod-slomba je ravno nekako če tudi borno znanje nemškega jezika, — za to se zanj potegujejo ! —), nepoprašavši občine, samolastno izrekli, da hočejo nemške postave. Upamo, da se bodo slovenski rodoljubi na Koroškem kolikor je mogoče zlasti tudi po časnikih, sosebno v vse hvale vrednih Ein-spielerjevih „Stimmen aus Innerosterrelch^^ prizadjali, da se Koroško spozna za nemško-slovensko deželo, kteri se morajo tudi postave nemško pa slovensko dajati. Tudi na Štajarskem, slišimo, so župani št. Lenarskeg'a okraja, ravno tako samolastno odrekli se slovenske prestave deržavnih postav in ukazov, ki gre celi občini, ne pa županom, in so prosili za nemško-slovenske ali pa čisto nemške postave. Naj bi štajarski rodoljubi, zlasti prečastiti duhovniki pomislili, kaj je ondi storiti zoper to narodni reči namenjeno škodo.
-----    349       -----