dalo xMjeflie ШЈЈЈЈЈјЈЈЈШ letnik 31 Tržili smo v okviru pričakovanj, še vedno delamo napake Lahko bi bilo bolje Za natančno oceno pomladne sezone v malopro-je sicer v času pisa-sestavka še nekoliko Zgodaj, vendar nekaj ugotovitev vseeno lahko povzamemo. Promet v maloprodaji v prvih petih mesecih je bil v okviru planiranega. Po dobrem začetku smo sicer ypali na več, vendar nas J® nekoliko slabši april Postavil na trdna tla. Dosežen in planiran pa-''ovni promet je za 20% vrednostni izkupi-izražen v DEM pa je ^®lo za 40% večji kot lan-®Ko leto. Ta porast lahko ocenimo kot zelo pozitiven, vendar moramo ve-deti, da je bila lansko leto Prodaja razmeroma slaba. Zaloge v maloprodaji so Nekoliko nad pričakovani-in sicer so vrednostno visje za 6%, parovno pa so Skoraj enake, zato je oorat kapitala še vedno Slab. Prav tako bo temu Področju potrebno name-'Чи še več pozornosti. Grosistična prodaja dn ®ga pričakovane rezulta-tako po količinah ka-or tudi po vrednosti. Po zelo slabem začetku o se razmere pri prodaji a Hrvaškem v aprilu in r^aju precej popravile, ta-. 9. trenutno ni večjih ^zdobavljeno pa je . . 65% planiranih Al-Pinmih izdelkov. Promet J seveda pod pričakova-ujl'. vendar bistvenega iz-^ sanj a v teh razmerah ^oremo pričakovati. orv, °?,'^vni rezultati, ki J- ° omenili, so posle-ча 5 da je bila na- vr4A j® izdelana pra-iof "^okaj lepo spre-; trgu, v maloproda-iia^j . tečejo akcije za »•nI« prodajo starih m proizvodnih vi-ov. Za razliko od lan- шшшшштт skega leta smo nekoliko več vlagali tudi v reklamo; mislim, da še ne dovolj. Vemo, da je reklama izredno draga, vendar je za pospeševanje prodaje nujna. Brez dobre obveščenosti kupcev o novostih, ki jih ponujamo, ostanejo te v hudi konkurenci premalo opazne in ni pravega odziva kupcev. Seveda pa nam dobra reklama ne pomeni nič, če naši izdelki ne bodo lepi in kvalitetni. Seveda pa je ob razmeroma ugodnih ocenah še kup težav in slabosti, ki onemogočajo večji porast prometa. Naš udarni program pri ženski nizki obutvi ni bil sprejet tako kot smo si želeli, včasih pa se pojavlja tudi problem žuljenja čevljev. Iz leta v leto ponavljamo napako, da v časovni stiski pri pripravi kolekcij pozabimo na testiranje novih modelov in potem se nam dogajajo razne napake. Velikokrat smo že dokazali, da znamo napraviti odličen čevelj, da je naš razvoj na visoki ravni, opaziti je neprestan napredek, vendar pa še vedno »padamo« na malenkostih, saj delamo popolnoma nepotrebne napake. S tem pogosto pokvarimo vse naše dosedanje sicer dobro delo. Kljub temu, da naj bi vsem nam Alpinina kolekcija pomenila prvo skrb, od razvoja, proizvodnje, kvalitete do trženja, se vse prepogosto dogaja, da na to pozabimo. Veliko boljše znamo delati, če za nami stojijo tuji kontrolorji, vendar bo po tej logiki jutri tuje vodstvo, tuj razvoj, tuji mojstri in tuji lastniki. Za uveljavitev Alpinine znamke in svoje kolekcije bi morali pokazati največ kar znamo, ker le v tem je jamstvo, da bomo tudi jutri imeli delo in zaslužek. Na trgu je letos izredna konkurenca italijanske obutve, ki je zaradi trenutnega tečaja lire zelo konkurenčna. Ta konkurenca nam je pobrala ogromno verjetnih (potencialnih) kupcev tako v maloprodaji kakor pri grosistični prodaji. Tečaj lire se bo sicer najverjetneje umiril, vendar bo italijanska obutev kljub temu vedno prisotna na našem trgu, bistveno bolj kot je bila v preteklosti. Odgovor na ta izziv lahko najdemo le v dobri kolekciji, boljši kvaliteti, solidni postrežbi in tudi ugodni ceni. Velikih, lahkih zaslužkov pa domači trg ne bo omogočal nikoli več. Z dobrim, trdim delom pa vseeno doma lahko iztržimo več kot na tujih trgih. Ce na kratko zaključim: s pomladjo ob doseženih rezultatih nismo nezadovoljni, razlogov za pretirano veselje pa tudi ne more biti. Aleš DOLENC Vodja maloprodajne mreže Aleš Dolenc JUNIJ 1993 Г\ Prav presenetljivo: vedno, ko bi bilo lahko še boljše, pride kaj vmes. Tu mislim na naše poslovanje in delo nasploh. Ko z navdušenjem poslušamo prve ocene o naši kolekciji, se zatakne pri izvedbi v proizvodnji ali oskrbi (običajno pri malenkostih). Potem izdelamo obutev, ki ima tu in tam kakšno napakico ali zamudimo kak dan na trg, kjer nam že nekdo konkurence »ukrade kos kruha«. Več ali manj se to ponavlja iz leta v leto, kar se tako uveljavljeni firmi (kot je naša^ ne bi smelo dogajati. Saj je vendar za vsak del poslovno-proiz-vodnega procesa nekdo plačan, mi pa ugotavljamo težave in se vrtimo v krogu, kjer ni nikoli pravega krivca. Morda pa je »zajec v grmu« skrit v organizacijskem pristopu, kjer nam mrežno planiranje dogodkov v poslovnem letu pomeni premalo, da bi to pri vsakdanjem delu uresničevali. Ali vrednostno analizo, ki naj bi pocenila našo obutev na eni, na drugi strani pa jo naredila za kupca še bolj sprejemljivo, poznamo kot metodo, ki jo baje upoštevamo. Očitno premalo, če do takih težav prihaja tako pogosto. Človek se sprašuje: so vloge pravilno podeljene? Ali bolje, ali jih o neki stvari ne razmišlja preveč in o drugi nihče. Morda bi začeli pri tem: kaj vse je sploh treba delati, in tudi kako je treba delati, da je pravočasno in kakovostno narejeno vse?! N. P. DOGOYARJAfflO fC -DOGOVORIH ШО St Pogled na lastninjenje s strani sindikata ( SSS ) Nezadižno sc približuje čas lastninjenja podjetij in s tem prestop iz prejšnjega samoupravnega, sedanjega bre^tavncga, v k^ilalisriftii sistem. Kapitalizem za katerega velika večina ljudi misli, daje to sistem blagiige, ne pozna pa njegove slabe strani. Nastale bodo igemno velike socialne razlike in tu^ nezq)oslenost se bo vsq v prvi fazi še povečala. Pravice delavcev bodo še manjše. Tudi v Alpini že pr^ravljamo program lastniiqenja. Ker bomo kmalu postali lastniki certifikatov, ki nam jih milostno poklmja država, bi vas želel opozoriti na nekq stvari. Certifikate bomo dobfli vsi državljani Slovenije . Njihova viiina pa bo odvisna od starosti upravičenca. S tem dqe država vsem enake možnosti pri startu(kakor za koga). S temi certifikati lahko kupite delnice kateregakoli podje^a, ki bo delnice plasiral na trg. Mislim, da mi kakSne velike izbire nimamo, sq bo zelo teŠu> priti do delnic uspešnih podjetij, ki bodo v javni prod^ za lastniške cettifikate. Če se boste nekateri zaradi nezaupaiqa v lastno podje^,vseeno rqe odlo&li za nakup delnic drugega po^e^a, pazite Ige boste pustih svoje certifikate. Vsi se verjetno še spomiiystc banke LES ali pa ELAN-a. Lahko se vam namreč zgodi, da boste imeli nasledrye leto samo še desetino te vrednosti, ali pa še te ne. V Alpini smo sc odločili za notranji (delavski) odkup. Izkoristil bom priložnost in dal popravek na članek iz prq^e številke časopisa "Delo živ^enje". Iger je bilo razumeti, da delavski svet p<^e^a ne more zastopati delavstva in ^ predlagamo referendum. Po zakonu je delavski svet tisti organ, Id sprejme program preoblikovalna podje^a. Na referendum smo mislih le v primeru, če se v sindikatu s takim programom ne bi strinjali, DS pa bi program vseeno sprgeL V sindikatu in komisiji za pripravo programa preoblikovanja podjetja se zavzemamo zato, da bi zaposleni in upo^jend A^ine odkupih čim veQi % podje^a in s tem poštah večinski lastniki S tem bomo imeh potem tudi ve^ vphv na plače. Če bo namreč večinski lastnik zunai^ delničar vemo, da bo zahteval čim manjše plače, da bo dobiček, ki ga bo pobral večji. Na koncu pozivam vse zaposlene lug preko sindikalnih zaupnikov posredujgo pripombe, vprašaja ah predloge na lastniiyeiye podjetja I No, pa srečno bodoči delničarji! Aktualni intervju za Svobodni mndiVat Alpine lil f :Ч; f a Pri pripravi kolekcije športne obutve je zelo pomemben sestanek z našimi najpomembnejšimi distributerji Produktivnost, stroški, inovativnost Pogovarjamo se z direktorjem podjetja Bojanom Starmanom Delo-življenje: V prejšnji številki Delo-življenja ste pisali o okolju, v katerem poslujemo in rezultatih, ki smo jih že dosegli v zadnjem obdobju. Kaj moramo v teh pogojih delati mi? Bojan Starman: Vemo, da so pred nami še zahtevne naloge. Čisto konkretno to pomeni, da bi morali uresničiti cilje, ki smo jih zastavili z letnim planom. Trenutno ugotavljamo, da za temi cilji zaostajamo. Ce v prihodnjih mesecih ne bomo nadomestili zaostanka in dosegli planiranih količin, ne bomo dosegli načrtovane nove vrednosti. To pa lahko pomeni velike težave pri nadaljnjem poslovanju in končno tudi manjše plače. Potrebno bo intenzivno usklajevanje zlasti med komercialo in proizvodnjo. Tu ne gre le za proizvodnjo: ugotavljamo namreč, da na drugi strani prekoračujemo režijske materialne stroške, kar vpliva na višjo zadolženost. Naslednja stvar, na katero bi kazalo opozoriti, je vprašanje prenizke produktivnosti. Ob tem, ko ugotavljamo, ali je izostankov z dela veliko, vemo, da nam dnevno izpade proizvodnja kakih tisoč parov na račun nepravočasnih naročil, oskrbe ali neustrezne priprave proizvodnje. Prav tako premalo sistematično študiramo modele z vidika vrednostne analize. To pomeni, da premalo upoštevamo, kakšen material, design in druge stroške sprejema tržišče in včasih vložimo premalo, drugič pa preveč. Delo-življenje: Kaj je torej bistveno za naše poslovanje? Bojan Starman: Bistvo poslovne logike je, da moramo biti na trgu kvalitetni in po konkurenčnih cenah. Ravno na tem področju tako s stroški za materiale, zlasti pa pri »minu-taži« na enoto proizvoda zelo zaostajamo za konkurenco. Upoštevamo predvsem vse pripombe kupcev, premalo pa ob materialih, funkciji čevlja in estetiki — stroškovni vidik. Še vedno mislimo, da so stroški dela manj pomemben dejavnik, medtem ko se zahodna konkurenca trudi (od razvoja do proizvodnje), da bi le te zmanjšali. Mislim, da v tovarni še vedno ne delamo tako, kot bi doma. Ko govorimo o usklajevanju naročil s proizvodnimi zmogljivostmi, se moramo zavedati, da so minili časi, ko smo za Sovjetsko zvezo delali velike serije. Ob tem, da bo v naši industriji vedno prihajalo do tega, da bomo imeli v določenih mesecih leta preveč naročil, v preostalih pa bo teh premalo, moramo to poskušati premostiti tako, da bomo kapacitete na različne načine vse leto optimalno izkoristili. Ne glede na to pa se moramo organizirati tako, da bomo konkurenčni tudi po produktivnosti (kljub manjšim serijam). Kako to doseči, je seveda vprašanje. Prav gotovo z usklajevanjem med različnimi službami, hitro informacijo, preštudiranimi postopki pa tudi z ustreznim nagrajevanjem, na podlagi delovnih rezultatov. Delo-življenje: Te zahtevne cilje ni lahko realizirati? Bojan Starman: Vse te cilje lahko uresničijo le ustrezno usposobljeni in motivirani ljudje. Mislim, da se bo potrebno (poleg temeljne izobrazbe) še neprestano dodatno usposabljati, poskrbeti pa tudi za prenos delovnih izkušenj s starejših na mlajše. Osnovni problem je tudi premajhna pobuda in inovativnost zaposlenih. V pogojih, v katerih delamo, bo potrebno vse to. N. P. коко umnRjflfflo Sejem v Bologni j . n>aju sta bila v Bologni na dv ?®iemskem prostoru kar va sejma, in sicer sejem stro-J strojne opreme in sejem ®riaIov. Kar hitro pade v oči, .i® (glede na primerjavo s ^®jšnjimi leti), iz leta v leto str • prostora namenjenega in strojni opremi, vsako w več pa materialom. Pa še to: Ig strojev in strojne opreme 1 vsako leto, sejem materialov P® ze vsake pol leta. To na eni 'ani pove, da dajejo vedno več ^udarka modnim tendencam, ato je potrebno sproti predsta-dii* I pri materialih, na t« JI strani pa zmanjševanje vila strojnih novosti kaže, da endarle naša industrija ni tako ®njena kot je npr. avtomobil-in da se v bistvu seli na zhod ali na Daljni vzhod. Očit-® Se tovrstna proizvodnja seli * Julije, Nemci, ki so običajno Pj^stavili največ novosti, pa prihodnje leto pripravili s®jem v Pirmasensu, kjer verjet-nameravajo predstaviti veči-*>0 svojih novih strojev. Ce sedaj primerjamo našo r'P^^'nljenGst z vsem tistim, kar j® predstavljeno na sejmu, ehko trdimo, da imamo še do-možnosti za investiranje, seveda če bo dovolj denarja. Kar Zadeva krojenje in sekanje, so Oue predstavljene računalniško odene mize za rezanje, ki bi bi-® primerne za manjše serije in zdelavo vzorcev in so seveda prez sekalnih nožev. Ta sistem i?„^3jbolje predstavljala firma in ga prodaja pod siste-mom Krispin. Ta sistem se lah-0 uporablja tudi za rezanje naivnih materialov. Sicer pa smo ® sekalnico in prikrojevalnico ^deli tudi računalniško vodene mostne sekalne stroje, ki so /a ^aše potrebe predragi. Za ci> e-mo šivalnic so možni razni šival-stroji, za prišivanje etiket in ivanje okrasnih šivov, možne ° razne sestave, s čimer bi prihranili ponekod polovico dose-dela. Opazil sem tudi stroj za polaganje 4 mm trakov, ki bi bil za nas zanimiv, ker sedaj to delamo ročno. Z ostalimi šivalnimi stroji tudi naša tovarna sledi razvoju, omenil pa bi stroje za šivanje z avtomatsko porezavo nitk, ki jih nekaj že imamo in mislim da bi jih v prihodnje morali kupiti še več, s čimer bi marsikaj prihranili. Tudi pri strojih za navlačenje sledimo dosedanjim trendom; več možnosti za nakup pa bi imeli z avtomatom za kosmatenje, nanos lepila in pa tudi gumiranje trših podplatov (ob enakih strojih se menjajo le glave). Seveda pa tak stroj stane 150.000 nemških mark, kar je za nas zelo drago. Moramo pa to ceno vzpo-rejati s prihrankom, ki ga bi dosegli, to je da bi namesto štirih delavcev, ki na kosmatenju in nanosu lepila delajo sedal lahko delal en sam delavec. Če pomislimo na dejstvo, da trenutno delavcev ni preveč, bi bila ta investicija morda celo upravičena. Zanimivi so tudi roboti za direktno nabrizgavanje podplatov, za kosmatenje, špricanje tren-mitla in pa trak za izboljšanje mikrotransporta. Videli smo tudi stroj za potapljanje opetni-kov, ki bi bil primeren za našo montažo in pogovarjamo se, da bi ga dobili v tovarno in preizkusili. Prihranili bi na lepilu, prostoru in umazaniji. Videli smo tudi stroje za drugačen način organizacije v šivalnici, za stoječe delo, ki se uporablja za ring sistem. To so v bistvu enaki stroji, le da so bolj dvignjeni od tal. Ce še enkrat poudarim, za nas so torej zanimivi šivalni avtomati, zlasti tedaj, ko gre za večje serije, npr. pri Rockportu. Za montažo bi bil zanimiv avtomat za kosmatenje m gumiranje in stroj za direktno nabrizgavanje podplatov, ki omogoča brizganje dvobarvnih podplatov. Novosti torej vendarle so in na nas je, da se sedaj odločimo, kakšne so naše potrebe in seveda kakšne možnosti. Bernard JESENKO Stroj za polaganje traku — za nas zanimiva novost Spela Pretnar na obisku v Alpini (glej stran 4) Tudi danes vam sporočamo nekaj trditev; kaj vi mislite o tem? Organizacija: Dobra organizacija ni možna, če prej ne vemo, kaj vse je treba napraviti, da bi proces lahko tekel. Organizacija: Ko se organizatorji ne bodo ukvarjali z izvedbo, izvajalci pa ne s pripravo delovnega procesa, bo delo nenadoma dobro teklo. Kadri: Ko ocenjujemo (kritiziramo) delo nekoga, se spomnimo, če nismo morda mi za to krivi. Kadri: V tistem trenutku, ko boste s seboj zadovoljni, z drugimi pa ne, lahko veste, da bo podjetje z vami boli malo boljše. Denar: Dokler ljudje ne bodo imeli zaupanja, da bi prihranke vlagali v proizvodnjo, zastonj upamo na preobrazbo našega gospodarstva. Denar: Po svetu ljudje v investicije vlagajo polovico svojega zaslužka, slabo drugo polovico v življenje in samo 10% v borzne špekulacije. Pri nas le redkim ostane kaj za v »nogavice« in kakšne špekulacije. Uredništvo KAKO UlTVARinnO r Cene na domačem trgu Za vsako poslovno leto določimo politiko cen, ki se upošteva pri konkretni postavitvi cen. Ko naredimo letni plan proizvodnje in prodaje, je treba ugotoviti, po kaltšnih cenah bomo nabavili material, kakšne stroške (energija, deklama, investicije, plače, prispevke itd.) predvidevamo za naslednje leto. Na osnovi teh predpostavk določimo, kakšna mora biti razlika med predvideno prodajno ceno in materialom. Ta razlika je vezana na minute dela, v katerih čevelj izdelamo. Praktično je s tem določen tudi dobiček za poslovno obdobje, vendar ob predpostavki, da vsi stroški v tovarni in razmere na trgu niso bistveno spremenjene. V kolikor se karkoli spremeni, je potrebno takoj reagirati. To pomeni, da moramo spremeniti tiste postavke, ki zaradi spremembe ne zagotavljajo več želenega rezultata. Prodajne cene se določajo z upoštevanjem: a.) tržne vrednosti čevlja b) stroškov materiala, dela, ostalih stroškov in dobička. a) Upoštevanje tržne cene pomeni določiti ceno, ki upošteva: — modo v sezoni — (modni čevlji praviloma dosegajo višjo ceno) — kvaliteta (biti mora udoben, iz kvalitetnega materiala, ustrezne barve, mehak, doslej ni bilo reklamacij itd.) — konkurenca (glede na cene konkurence postaviti tako ceno, da lahko čevlje dobro prodajamo in dosežemo želen zaslužek) — naročene količine b) Vgraditi v kolekcijo materiale, ki zagotavljajo ugodnejšo nabavo zlasti osnovnih materialov, ki zajemajo preko 70% vrednosti materiala pri čevlju. Zelo važna je standardizacija, kar pomeni, da imamo možnost pri dobaviteljih postavljati svoje zahteve glede kvalitete, cene in ro- kov plačil in s tem močno vplivati na zaslužek. Na domačem trgu cene konkurence bolje poznamo in se lažje prilagajamo. Pri postavitvi domačih cen smo upoštevali tudi cene v Italiji, zlasti pri nekaj podobnih čevljih. V letošnji pomladno-poletni sezoni je doma veliko uvoza iz Italije, ki vsem domačim proizvajalcem predstavlja solidno konkurenco. Pri uvozu je šel uvoznikom najbolj na roko ugoden tečaj italijanske lire. Največ so uvažali številni zasebni trgovci, ki so obuli marsikaterega doslej našega potrošnika. Italijani znajo napraviti modno obutev iz cenenih materialov, zato laže konkurirajo. Kvalitetni čevlji pa so dragi tudi v Italiji, zato smo pri teh lahko konkurenčni. Vse te stvari so vplivale na našo prodajo, tako da bo ostalo več obutve ob sezonskem znižanju, kar bo za nas neugodno. Silva Pivk Špela Pretnar v Alpini Kratek odmor med zaključkom sezone in pripravami na prihodryo sezono je reprezen-tantka Spela Pretnar, ena naših najboljših smučark, sicer članica SK Bled, izkoristila za obisk v Alpini — v našem servisu. To pa je bila hkrati tudi prilika, da se s to znano smučarko pogovorim. Takole je pripovedovala; »Z Alpininimi čevlji smučam pravzaprav že od osmega leta. Že to kaže, da sem bila z vašo obutvijo zadovoljna. Moram reči, da sem zadovoljna z uspehi v zadnji sezoni, zlasti z uspehom na olimpijadi. Upam, da bodo priprave na prihodnjo sezono tekle v redu in da bom lahko še napredovala, tako v veleslalomu, superveleslalomu kakor tudi v slalomu. Želim si, da bi se na tekmah svetovnega pokala uvrščala med prvih petnajst. Da bi se to doseglo, pa je poleg treninga seveda potrebna tudi ustrezna oprema in upam, da bo ta obisk v Alpini k temu pripomogel. Kar zadeva sistem nagrajevanja tekmovalcev glede na rezul- Ob pripravah kolekcije modne obutve za pomlad-poletje 1993 Konec maja smo se v Alpini srečali s potniki, ki prodajajo našo kolekcijo modne obutve. Izbrali smo skupine (grupe) in modele, ki jih bomo predstavili na sejmu v Italiji, ki bo sredi junija v kraju Riva del Garda. To bo naša druga samostojna predstavitev modnega programa na tem sejmu. V razvoju trenutno izdelujemo kolekcijo za sejem, modele hkrati testiramo in popravljamo. Veliko truda in energije je Dobra zahteva potrebno vložiti, da so modeli dodelani (z opisi), da je potem tudi priprava proizvodnje lažja. Po drugi strani pa se trudimo za tekoče oskrbovanje z vzorčnimi materiali, ki jih pregledamo (ocenimo tako po kvaliteti in ceni) in potrdimo dobaviteljem. Vse to moramo zagotoviti v zelo kratkem času (deset dni) od izbire modelov do sejma. Značilnosti kolekcije pomlad—poletje 1994 tate, pa z Alpininim nisem najbolj zadovoljna. Dobro vemo, da so vse firme, ki podpirajo smučarje, običajno take, da tekmovalcev ne vidijo, dokler jih ne omenijo, ko pa so boljši, pa vsi letajo okrog njih. To se že dogaja tudi meni in mislim, da bi morala Alpina popraviti stimulativni del nagrajevanja smučarjev, ki vozijo z vašimi čevlji. Predvsem mislim, da med sezono ne bi smeli dobiti manj kot smo zaslužili v sami sezoni. Tu mislim na osnovo in ne na nagrado za rezultate. Lahko povem še to, da druge tuje firme za vrhunske smučarje dajejo bistveno več. No, upam, da se bo vse uredilo. Predvsem pa si želim, da bi novi čevelj, ki ga bom preizkusila prek poletja, dobro uspel in da bi lahko uspešno štartala v prihodnjo sezono. Če pa ne bo možno z novim čevljem, bom pač startala s starimi čevlji, ker si ne smem privoščiti take krize, ki sem jo že imela,« je še menila naša najboljša smučarka. N. P. Glavna značilnost kolekcije za naslednjo pomlad-pole-tje je gotovo »plato«. Po večkratnih poizkusih zadnjih dveh sezon sta se debelejši podplat in široka zvončasta peta, dokončno uveljavila. Pri teh modelih prevladuje črna barva. Za naslednjo sezono smo vključili tudi kavbojsko linijo, ki je na trgu že nekaj časa in se trenutno uveljavlja v sling izvedbi. Prevladujejo rjavi odtenki, beige in jeans barva. Močno so zastopani »slin-gi« (zaprti spredaj, odprti petni del), ki izpodrivajo iz kolekcije tako zaprte čevlje in lažje sandale. Pri teh modelih so še vedno visoko uveljavljeni do gležnjev zaprti modeli z močnejšo štiri-oglato ali zvončasto peto in s štirioglato konico na prstih. Prevladujejo pastelni odtenki peščene do biserno bele in seveda temno modra, ki je še vedno močno zastopana barva za pomlad-poletje. J. E. ženski sandali s platojem in široko oblikovano peto Modni gležnjarji za pomlad—poletje iz lahkih materialov Ženski sandali motivom z western Visoki zaprti čevlji v sling izvedbi — western motiv KAKO UfTYARinfflO X -ć Po sejmu do konca meseca ju-јЈЧа in v prvi polovici julija pričakujemo naročila vzorcev. Boljši ko bo odziv na našo kolekcijo, Več vzorcev bodo kupci naročili P""! nas, kar je tudi osnova za-^® ' ' ' y ^y *«;/y t Oblast je po letu 1945 kraj preimenovala v Vrh nad Rovtami, kar jim je do lanskega leta grenilo življenje in ponos njihove samobitnosti. Zato so Vrhovski gasilci ob svoji вО-letnici zopet preimenovali svoje društvo v Vrh Sv. treh Kraljev. Posebnost krajevne skupnosti Vrh je, da leži na stičišču petih občin, upravno pa spadajo pod občino Logatec. 1931. leta so ustanovili gasilsko društvo in nekako takrat je začela delovati tudi njihova gasilska godba, ki je štela kakih 12 godbenikov. Vodil jih je Čeh Visokomenski Jožko, ki so ga nekateri imenovali tudi Pepičko. Večinoma so igrali na cerkvenih slavjih in domačih gasilskih zabavah. Med vojno so jim tovariši odvzeli glasbila in obleke, češ »bomo pa divjačino plašili«, samo da belo nastrojeni Vrhovci ne bodo imeli glasbil. Povojna maščevalnost je odgnala v pogi-bal večino mlajših moških, ki so bili napoti novi oblasti. Mladi, katerih ni pobrala vojna, so že leta 1946 uprizorili na prostem igro Deseti brat. Po zgraditvi nove osnovne šole, ker se je stara stiskala v mežni-ji, je poslej tudi kulturno delo z mladino dobilo boljše pogoje. Pri igrah sta jim takrat veliko pomagala šolska upravitelja Berčič in Kokalj. Med leti 1960 in 1974 mladina ni delovala, ker je enostavno ni bilo, saj je bila ravno tista moška populacija, ki naj bi imela te otroke, poklana po osvoboditvi. Nekaj preostalih je vzela dolina. Po letu 1974 pa že vsako zimo mladi postavijo na oder po eno odrsko delo iz domačega življenja. Z gostovanji po drugih odrih dosežejo tudi 10 do 12 uprizoritev. Pravijo pa, da se drugod po večjih odrih kar malo težje znajdejo, saj so vajeni svojega majhnega odra. V letošnji sezoni so se predstavili z igro Lokalna železnica. Če so bili vsa povojna leta vključeni v mladinski organizaciji, so že tej pred nekaj leti obrnili hrbet in osnovali svojo športno kulturno društvo Vrh in si pred osnovno šolo uredili športni prostor in ga pokrili z asfaltno prevleko; tu pa pripravljajo razna športna srečanja in tudi vsakoletne gasilske veselice. Ob koncu tedna si tu privoščijo vsakovrstna družabna in športna srečanja, na katera pritegnejo tudi starejše. Gasilsko društvo je lansko leto slavnostno proslavilo svojo 60-letnico ustanovitve, z otvoritvijo razširjenega doma in prevzemom posodobljene gasilske opreme. m JC ПМ KRfll Zaslužiti denar Ko govorimo o podjetništvu, moramo v istem hipu govoriti o podjetnih ljudeh, inovatorjih, dobrih menedžerjih, livali-tetnih delavcih, preudarnih strokovnjakih. Govorimo o posodabljanju poslovanja, drugačnih postopkih, pocenitvah (zmanjšanju stroškov), selekciji programov, stroškov, ukrepov in postopkov. Toda kolesnice so očitno zelo globoke in kriza očitno še ni tako huda, da bi zmogli delati drugače, kot doslej. Prav gotovo bo moralo priti do drugačnih odnosov, da se bo sedanje nepodjetniško ravnovesje porušilo v korist dinamičnih sprememb. To je prav gotovo sprememba lastništva in vseh odnosov, ki pri tem nastajajo. Na drugi strani pa je (ne)likvidnost lahko dobra spodbuda za načrtno »plezanje iz brezna«, pri čemer pa imajo veliko nalogo prav menegerji, ki imajo moč, znanje pa tudi plačo za to, da to delajo. Nejko PODOBNIK Črna pika Ko boste Sli čez most na Ledinici, pazite, da si ne zlomite noge, saj je med pločnikom in strugo na obeh straneh mostu pravi prepad; ne v6mo, ali zaradi malomarnosti izvajalcev del ali morda zaradi nagajive igre narave Lintvemi, zabavnoglasbeni ansambel že več let razveseljuje zlasti mlade na Žirovskem in v okolici. Ta mesec so prvič nastopili na Radiu Ljubljana in se kar lepo predstavili, saj so jih poznavalci ocenili kot zanimiv bend. Vojko Erznožnik, Jure Krajnik, Drago Kramperšek, Robert Križnar, Katarina Primožič in Matjaž Zabukovec bodo s svojima pevkama Hermino Kavčič in Natašo Gladek še naprej vzbujali pozornost. Vrhovski krajani nekdaj (nadaljevanje z 11. strani) 1П. dailGS Njihovo faro, ki je že vrsto let brez svojega župnika, upravljata župnik in kaplan iz Žirov, čeprav sicer spada fara pod logaško dekanijo. Sedaj imajo ob nedeljah redne maše, kjer se menjavata oba žirovska duhovnika. Fantje ob cerkvenih praznikih z lepim pritrkavanjem pripomorejo k slavnostnem vzdušju in nadaljujejo tradicijo starejših pritrkovalcev. V veliko pomoč jim je sosed Jure Treven. Sedanji predsednik krajevne skupnosti, ki zaenkrat še nosi naziv Vrh nad Rovtami, Tine Je-senko, se prizadeva za oživitev tega kraja. Zadnjih 10—15 let se je veliko premaknilo v izboljšanju njihove krajevne problematike, kot so asfalt, voda, požarna varnost, kulturno športna dejavnost, imajo pa še veliko nerešenih problemov. Tako skušajo kljub težkim kmetijskim pogojem obdelati vsa kmetijska zemljišča in nabaviti ustrezne kmetijske pripomočke. Kmetije so precej raztresene in osamljene. Do avtobusa imajo še 2—3 km, V načrtu imajo izboljšavo prometnic proti Žirem, Vrhniki in Logatcu. Proti Vrhniki se vsako leto razširi kratek odsek ceste. Se vedno pa je najbolj problematična cestna povezava z matično občino Logatec. Tako se ogrevajo za razširitev in delno novogradnjo ceste čez Hlevni vrh do Rovt. Problem imajo s premajhno količino vode v osnovni šoli. Nov rezervoar je narejen in sedaj se lotevajo postavitve cevi in črpalke iz nižje ležečega vodnega vira Pekel. V šoli pa so že uredili centralno kurjavo. Njihova učiteljica Avlalija Če-lik, ki na tej šoli poučuje nižje razrede, pripomore v kulturnem dogajanju kraja. Lepe proslave in praznovanja v kraju so tudi plod njenega dela. Organist in pevovodja Cveto Trček poskrbi, da njegovi pevci dostojno zapojo na vseh prireditvah in v cerkvi. Minili so časi, ko je mlade vsrkavala dolina. Sedaj ostajajo doma in se spoprijemajo s trdo resničnostjo kraja, zavedajoč se, da s tem ohranjajo svojo dedovi-no in s svojo samobitnostjo in trdim delom krepijo gospodarsko moč svojega kraja. S tem dokazujejo svojo človeško moč staroselcev, ki jih nobene vojne in revolucije, kljub velikim človeškim žrtvam, niso do konca zlomile. Ivan REVEN je »DELO-ZiVUENJE glasilo Alpine Žiri. Ureja ga uredniški odbor: Jana Erznožnik, Bogo Fi-lipič, Helena Kavčič, Slavko Kristan, Tatjana Pirnat, Silva Pivk, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. Naklada: 2.000 izvodov. Fotografija: Brigita Zem-Ijarič. Tisk: Gorenjski tisk Kranj.