Solski proličuni — omejitev izdatkiM C) tozadevnem odloku velikega župana 'IJubljanske oblasti jg razmotrival že bivši ožji sosvet na svoji seji dne 16. b. 1926. Sklenil je tedaj protestirati pri merodajnih činiteijih, da ukinejo ali vsaj ublaže odlok.V ~>%^ Poverjeništvo se je obrnilo z dopisom z dne 4. VII. 1926 št. 587 potom lzvršnega odbora UJU v Beogradu na ministrstvo prosvete, ki je izdalo 16. julija 1926 pod O. N. br. 2471 velikemu županu ljubljanske oblasti sledeče rešenje: Na osnovi razpisa predsedstva delegacije ministrstva financ v Ljubliani, št. 2490-A I. ex 1926, je izdalo veliko županstvo ljubljanske oblasti na šolska^Mpraviteljstva ljubljansl^e^oblasti pod gorenjim predmeten razpis z dne 22. maja 1926.' leta U. br. 5808. Povodom tega razpisa se je obrnilo Udruženje Jugoslovenskega UčiteljstVa na ministrstvo prosvete, opozarjajoč na to, da bi moglo neprimerno tolmačenje tega razpisa^od strani konservativnih zastopnikov v krajnih šolskih svetih povzročati njegovo zlorabo ter bi krajni šolski sveti, sklicevaje se nanj, mogli z neprimernim znižanjem šolskih proračunov ovirati redno šolsko poslovanje. Ministrstvo prosvete uvideva dobri namen take omenjene okrožnice predsedstva deleg. ministrstva financ v Ljubljani, kakor tudi razpis velikega zupanstva v Ljubljani, mnenja pa je, da bi bilo želeti, ako veliko županstvo omenjenemu razpisu doda primerno tolmačenje k naslednjim odstavkom v njem: 1. »Vsak luksus se mora odpraviti. Opazil je, da so ponekod na pr.: za kurjavo in razsvetljavo pri proračunih navedene potrebšeine neopravičeno visoke in niso v nikakem razmerju z resnično potrebo in z ozirom na padanje cen zlasti kuriva. Kurjava in razsvetljava stanovanj učriega osobja na občinske stroške je nedopustna.« Pri razsvetljavi in kurjavi je upaštevati namreč šolsko pisarno, ki je ni zamenjavati z učiteljskim stanovaiijem.; kifer pa ni posebnega lokala za šolsko pisarno, je vsekakor primerno, ako za vršitev šolsko-upraviteljskih poslov krajni šolskisvet prispeva šolskemu upraviteljstvu šolsko kurivo in razsvetljavo, ako je prirnoran izvrševati te posle v svojem stanovanju. Prigodi se tudi, da hoče krajni šolski svet z dotfranjem prostega kuriva nagraditi učiteljstvo svoje šole, v čemer bi ga ne bilo ovirati. Saj člen 33. zakona o narodnim školama od 19. IV. 1904. I., ki je bil z zakonom od 23. VII. 1919. \. razširjen na celo državo, predvideva za učiteljstvo brezplačno kurjavo. Vsekakor pa je v tem odstavku omiliti oziroma zamenjati izraz »luksus«, kajti luksusa kot takega si pač ne privoščijo; zlaBti, podeželske šole, ki so najčešče opremljene tako, da bije ta oprema v obraz zakorjitim predpisom, posebno še higijenskim in pedagoškim predpjsom. 2. Odstavek, ki govori o gradbi novih in povečanju obstoječih §61. Iz mnogih prošenj, ki dohajajo ministrstvu prosvete za državno podporo posameznim šolam, je razvidno, kako zelo so šolska poslopja potrebna renoviranjs, iz raznih poročil o potrebi razširjenja šol pa tudi, kako neodložljiva so ta razširjenja. Z ozirom na to naj se raztolmači ta pasus le v smislu, kakor ga navaja razpis, češ da bi bilo »umestneje, da se taki in drugi večji stroški krijejo s posojili in da se v letne proračune vstavljajo le zneski za amortizacijo in dolžne obresti«, črta pa naj se iz njega govor o odlaganju.