|Ро$!п!лв v «irä&a.'vi SHS paviaUrana. ^Naročnina listu: Celo leto K 120'—-, pol leta X 60*—, četrt leta K 50’—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150*—. lnserati ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate in reklamacije.--Telefon št. 220. STRAŽA Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo Ромипевпа Številka slane 1 Hren©. »Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, KoroŠk« cesta št. 5. — Z uredništvom se more govp. vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoj^ne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —--Telefon št. 220. 83. Mstpibop, dne 8. junija 19Ш. Letnik XIII. Ta — naša vladal 4 Učilno zahtevo [Avstrije po združitvi z Nemči’0 je ententa nekoliko u stalila, vsaj na videz ter začasno, ker rajhovci sami svetujejo, naj še Avst- počakajo na nekoliko ugodnejši čas. Kljub dejstvu, da so Avstrijci začasno nekoliko prenehali s svojim vikom po majki Germaniji, pa so dejansko napram sosedom brezobzirni terse obnašajo na zunaj; kot Prusi, Le poglejmo našo pogodbo z Avstrijo glede železniškega prometa Maribor-Ce-lovee in Spilje-Radgona. Avstrijsko ljudstvo se, protivi' tema zvezama in nikdo ne pritisne nanj, da bi se uda-io ter priznalo od svojih vladnih za -stopnikov sklenjeno pogodbo. Drug tak’ slučaj avstrijske brez -mejne brezobzirnosti ter ljudske drznosti je nasilna odstranitev obmejni!; kamnov na celotni črti naše severne meje.; .Velika ter. mala entenfa ste grozili Avstriji z zasedbo ter razdelitvi]» in baš v teh trenutkih je obmejni — iiemškoavstmjski Stajerc, izruval vse nit ententne razmejitvene komisije za' saten© mejnike in jih vrgel nam sosedom med zasmehom pod noge. __ Kot beB dan jasna zahteva spojit-W« Avstrije z Nemčijo, ljudska kršitev prometne pogodbe, pokončanje od’entente diktirane razmejitve med nami i Avstrijci, to so vendar -vzroki, ki še niso kmalu v zgodovini na tako drzen način izzivali močnejšega soseda, češ. oboroženo silo imaš, to vemo, pa se ne upaš, ker si večji hlapec entente , ikoi mi! In ta naša beograjska vlada, S3 je vrgla tisoče vojaštva ob madžarsko mejo, Ko je obiskal Ogrsko revček Karl, danes to zgoraj omenjeno avst -rijsko izzivanje mirno gleda kot božji Kolek’,; dasi naše ljudstvo želi ter zahteva, da osvobodimo Koroško in 'si damo stra-fegično in prometno važnega razmaha na Štajerskem. Kakor proti Avstriji je naš sedanji Beograd slepo nepoboljšljiv napram 1 rafiji, s katero se kuje ravnokar, go spodarska podlaga sporazuma — trgovinska. pogodba. O vsebini in poteku teh trgovinskih pogajanj he izve naša gospodarsko ravno na tej pogod tolikanj zainteresirana javnost prav nič. Razkrilo se nam bo vse tozadevno še le potem, ko bo sklenjeno, podpisano in se ne bo dalo več predrugačiti, Danes pa, Ko bi bila javna kri |ik’a o poteku teh pogajanj tako nujno potrebna, ne zvemo nič drugega, kot to, . da je predsednik naše trgovinske komisije Ninčič podal ostavko (ker se hoji odgovornosti) in da se bo (če se že ni!) pogreznila v italijansko malhe tudi po rapallski pogodbi nam priznana luka Baroš. Pa našo vlado se opozarja od strani celotnega našega časopisja, naj stopi glede trgovinskih pc igajanj z Italijo na plan javnosti, pa zaman, ona molči in se zagrinja trdovratno v neprodirni plašč tajnosti. Mi pač zvemo med bliskom in gromom, oko si je Pašič kupil z milijonsko obljubo kakega trdovratno kujavega muslimanskega ministra, ali pa —1 da je vlada prisolila kako obznanške zaušnico kakemu v očeh policajdemo-kracije preglasnemu državorušnemu ©lernentu, ki se je drznil bolj glasne izustiti upravičeno kritiko o vladnem šlevarstvu napram sosednim drzne-žem kot ste Avstrija ter Italija. Prusko drzno izzivanje pritlikave Avstrije in.mavšiarije Italije z nami sta dokaz, 'da je naša beograjska vlada v očeh naših sosedov šlevasta ničla, ki se upa zagnati samo v kak — Karlov grm, a še to le tedaj, ako jo naščuje f ententa. Naše ljudstvo zahteva Osvoboditev Koroške in korekturo meje na Štajerskem, ker že preseda zadnjemu našemu obmejnemu bajtarju in viničarju avstrijska "drznost. .Vsa naša gospodarsko zainteresirana javnost hoče vpogleda v trgovin- Proti zadrugam. Boj- ki ga vodijo trgovci proti na šim zadrugam na tihem že dolgo ca . sa, prehaja zadnji čas že tildi v javnost/ Dne 31. maja L 1. se je vršilo v Mariboru „protestno“ zborovanje mariborskih trgovcev. .Trgovec in predsednik trgovskega gremija g. Vilko ,Weixl je v svojem govoru ostro napa dal zadružništvo .in zadruge ter sta vil tozadevne resolucije, ki so bile z odobravanjem sprejete. Mariborskim trgovcem bi zapisali v album naslednje vrstice, katere na; pazno preberejo, tudi. naši kmetje in delavci. Trditev, da je edino trgovski stan zmožen dvigniti1 ugled in blagostanje države, je neutemeljena in zmotna, A ka,i pa razumemo pod blagostanjem države?. .Ugodni gospodarski pogoji in z njimi združeno/ zadovoljstvo širokih ljudskih mas. Ne morda enega stanu, kr je zastopan v državi v manjšini -ampak stanov, ki tvorijo pretežni del prebivalstva v državi, in to sta naš kmet in naš delavec. Katera ustanova pa jo bolj primerna, da kmetu in delavcu ustvari znosne življenjske pogoje — zadruga ali trgovec ? Trgovec dela-sam zase, za svoj dobiček, on od trgovine živi in zato gleda, da mu čim več nese. Odjema lec nima vpogleda v trgovčevo poslovanje in je na milost in nemilost izro Čen samclastnosti trgovčevi.) — V za drugi so odločujoči faktorji zadružniki, t. j. odjemalci sami, ki gotovo ne bodo sebi v škodo nastavljali pretiranih c-en: vsak zadružnik ima vpogled v poslovanje; v zadrugi se ne gleda na dobiček, ker ni nihče od tega dobička odvisen, nego na to, da zadruž niki dobivajo potrebne predmete pod Čim ugodnejšimi pogoji. Poslovni dobiček, id ga napravi zadruga v prometu z zadružniki, gre zopet med zadružnike nazaj —- in kam gre dobiček trgovcev ? Iz tega sledi, da, odjemalcu mnogo bolj prijal podjetje, ki dela nesebično in ki ga lahko odjemalec kontrolira, nego trgovec, ki dela za svoj la -stni.dobiček in ki ne 'dovoljuje vpogleda v svoj obrat. Da je to naše sklepanje pravilno, nam dokazuje praksa. Široki kmetski in delavski* sloji se vedno bolj oklepajo gospodarskih' in konsumnih zadrug. Z vso mirnostjo lahko trdimo, da so ravno zadruge poklicane za to, da ’dvignejo blagostanje in ugled države.-In zaradi tega je od strani države e-dino pravilno, če hoče zadruge tudi gmotno podpirati. Menda bo država pač raje podpirala nesebično delujoče zadruge, nego trgovca, ki dela za svoje lastno blagostanje. w Kar se tiče davkov, vprašamo — kaj Je Bolj pravično, da plača več davkov tisfi, ki dela za-se. ali zadruga, ki dela za splošnost? Najidealnejši in socialno-ekonomsko najpravičnejši bo tisti zakon, ki bo zadruge oprostil na sploh vsakega davka. Resolucija trgovcev proti Javori -ziranju zadrug in Konsumnih’ društev, kar more roditi le gospodarsko nezdra ve Krize in oškodovanje prebivalstva“, je zavila, da ne rabimo Hujšega izraza. Isto velja o „nereelni konkurenci od strani zadrug,“ Primer samopomoči tukaj ne drži. Samopomoč le dokazu -je, kaj se zgodi, če se nepošteno dela. Iz tega pa. nikakor ne sledi, da je za- sKa pogajanja z Italijo, a naša vlada meži ter spi napram Avstriji, gisde pogajanj z Lahi molči, ker se boji — pravočasne kritike, pazi pa nad vse skrbno, da jej ne pobegne iz kabineta kak še premalo; z milijoni namazani Turek. Resno in državno misleči naši. ljudje, ki gledajo že nekaj časa sem to ravnokar označena vladno šlevarstvo. so vsi mnenja: Ta —■ naša vlada, da bi jo sam . . , , odnesel! družništvo samo na sebi _ narodnem u gospodarstvu v škodo. Pri večini zadrug, pri katerih smo zadnje ease doživeli polome, je bila temu kriva nepoštenost. , Kdo pa bo iz tega sklepa l na škodljivost zadružništva vobče?. Ali naj vslecl kUnkurza' enega trgovca obsodilno celokupni trgovski stan? Sicer pa, če g, Weixl postavi za svarilen zgled poldrugo leto obstojajočo talilno Samopomoč, zakaj ne postavi za dober zgled sto drugih zadrug, ki obstojajo že leta in leta in izborno uspevajo?! Končno pa je stvar Čisto jasna -trgovcem ni za tiste vinarje davka, ki jih bodo več plačali, kakor zadruge , trgovce skrbi naraščanje zadružne misli, skrbi jih' dejistvo, da se kmet in delavec vedno bolj oklepata zadrug in konsumov, ker vidita v tem svojo gospodarsko rešitev,: Trgovce skrbi, da ne bi do tega prišlo v velikem, kar se je že marsikje dogajalo v malem: da zadruge diktirajo cene. In do tega bo prišlo! Zadruge in konsumi, združeni v svojih centralah, tvorijo danes moč, s katero morajo radi ali neradi računati tudi trgovci. Im vzemimo v roke bilance zadružnih' or ganizacij! Številke govore, govore jasno in glasno!' Zadružna misel je na pohoda in ne bodo je ustavili, nobeni „protesti“ mariborskih trgovcev! Kmet in delavec se zavedata, kdo dela njim in kdo dela sebi v korist, V slogi je moč! 'J. B. sploh vseh' stvari, ki jih Imamo mi preveč iii v Italiji pa jm primanjkuje-Bolj ko si bomo vstvarjali !ašjno in -dustrijo, tem jo bomo morali tudi ščititi s primernimi tarifi, da si tako o-mogočima gospodarsko neodvisnost. Previdni moramo biti tudi glede laškega ladjeplovštva in ribarstvo. da ne zagospodarijo Dahi na vzhodni odranski obali, ker, Lahi zahtevajo popolno svobodo kabotaže (plovbe) in. ribarenja, .To bi pa bilo v pogubo naši lastni mali ‘trgovski mornarici „ ki šteje kakih 120 brodov za obalno plovbo in kakih 30 za visoko morje , Mi imamo dober, mornariški materija 1 vešče pomorske kapetane, strojnike in te moramo pred vsem zaposliti, da slu žijo kruh sebi; in obitel.ji. Gleda ribolova se sklicujejo Italijani na, pred -pravice, kij so jih 1848 leta dobili potom dogovora z Avstrijo, ki je dopuščal; da so italijanski ribiči „čozoti“'. lovili' na naši obali, Soeijalni iii go Gospodarske pripombe k trgovinskim pogajanjem z Italijo. ir, Italija razpolaga že s precejšnjo industrijo, je Uvoznica tudi za stvari ki v naših severnih krajih ne rastejo kot južno sadje, olive, ima zlasti dosti vina za trg. Italijanska bombaže-vina je. bolj slabe vrste in lahka, določena kot oblačilo za tople južne kraje, v živih barvah, ki so v orientu priljubljene. Za nas je vsekakor boljše, da dovažamo tekstilije iz Cehoslo-vaške, Avstrije, Nemčije, kjer se dob boljša in deloma tudi cenejša roba. .V upošfev M prišel pa uvoz iz Italije: klobukov; in slamnikov, elektromotorjev, avtomobilov, železnine, v kolikor ni cenejša drugod, žvepla, produktov umetniške obrti, ribjih konserv, južnega sadja, kar pa ni neobhodno bo-trebno. marmornih izdelkov, olja, svj le in svilenih izdelkov, parfumerij , mila, soli, živega srebra, raznih rudnin, riža itd. Gledati moramo pri tem, da dobimo pristno laško robo, ker trgovci radi kupijo robo n, pr. v Ameriki in potem jo kot pristno! domačo prodajajo in podražujejo. Na vse stvari, ki jih mi neobhodno potrebujemo, moramo staviti nizke carinske postavke, na stvari pa,, ki jih mi sami'pridelujemo visoke po -stavke, da zavarujemo domačo obrt,-in produkcijo. Naše vinoreje ne smemo prepustiti svobodni konkurenci o-bilnega laškega vina, ki se ceneje producira kot' pri nas, ker to bi uni -čilo naše vinogradnike. Uvozu laških klobas, olja in južnega sadja pa se moramo protiviti z visokimi carinskimi postavkami, ker so deloma nepotre bne, deloma pa stvari, ki jih imamo pri nas dovolj ali pa njih nadomestek Pospeševati moramo z naše strani izvoz našega lesa, žita, živine in mesnih izdelkov,, moke in mlinskih izdelkov, krme mlečnih izdelkov, sadja iß sadnih konzerv, žganja in Špirita, cementa in lesnih izdelkov, premoga, kolikor ga imamo odveč, rudnin za laške tirnice.,. dokleE nimamo lastnih., spodarski razlogi zahtevajo, da smo tu neizprosni in zaščitimo naše ribiče, da ima siromašno ljudstvo Dalmacije vsaj ta zaslužek in da se razvije naša lastna industrija ribjih konzerv. Pet morskih milj od obali je ribarstvo i-eritorijalno, pripada prebivalstvu ob morske dežele, preko te cone spadal; plovba in ribarstvo pod mednarodno pravo. Namen Italije je, polom koncesL na trgovskem polju, potom sodelovanja s kapitalom na naših podjetjih,, po torn koncesij, za ustanavljanje -lastnih podjetij na našem ozemlju, in potom vseh mogočih rafiniranih transakcij mednarodnih bank, dobiti kar največ ji vpliv na naše gospodarstvo, irapor-tirati svoje ljudi in podjetnike, ali pa vsaj kapitalistično! osvojiti naša. podjetja, da bi naši delavci in uradniki delali za dividende laškim delničarjem, Tako nas hočejo., ker. nas politih no niso mogli, vsaj. gospodarsko za -sužnjifi in spraviti v, odvisnost, To morajo imeti naši delegati; pri pogajanjih pred očmi, ter, spretno m pazljivo razbijati vse spletke in mreže, ki jih mečejo na nas- Pomnimo, da imamo opraviti s po tomci in učenci. Macclti aveUija* KRALJEVINA SHS« N a pone d e 1 j K d v i seti kon -šiitu ante so razpravJjalij o sedmem u-stavnem oddelku, ki določa sestav par lamenta. Naš klub je pri jej' debati naglasil potrebo dveh zbornic:; politične in gospodarsko ekonomske,« Seve, pa ta predlog se vladinovci niso ozirali. Radikali so na to predložili dva nasveta o številu volitev, ki naj volijo 1 poslanca, ’ Sklenilo se je, da voli 40.000 prebivalcev po 1 poslanca« Ako pa je ostanek večji kot 25,000, voli ta ostanek še enega poslanca., Na to so sledili predlogi .o ženski volilni pra -vici pri občinskih volitvah, zakar so se zavzemali predvsem socij'aiisti.i Seve, vladna večina,, ki se boji žensk© volilne pravice, kot vrag križa, je oe klonila žensko i politično enakopravnost koj a limine. Naši ministri so se dolgo posvetovali, kako za stalno vpreči mu slimane v (Bašiče v vladni voz» Javljajo iz Beograda, da je našel naš mi -nistrski svet način, kako bo rešil agrarno reformo bosanske turške vele -posesti, da se muslimani ne bodo pun tali napram vladi. N a d a 1 j-e so je ministrski svet pečal, na zadnjih sejah z vprašanji ki so gospodarskega značaja. Trgo -vinska, pogajanja se vršijo med nami ter. Lahi v Beogradu. Kakšen Je potek in uspeh teh pogajanj, zna sam Bog in naši ministri, pred javnostjo pa skrbno skrivajo, kaj da se sklepa pri teh pogajanjih. Vse ne more biti v redu pri teh trgovinskih porazgovo-rih, ker je predsednik naše komisije •za ’trgovinska pogajanja dri Hrnčič odstopil, dasi gospodje ministri niso potrdili njegove ostavke. Razglašajo, da hočejo naši ministri zaščititi doma* co industrijo, radi te zašč-te pa so sprejeli novi carinski tarif, ki zvišu-j« carino za razne uvozne predmete ? Ministrski svet je končno tudi sklenil da odromajo te dni v Pariz kot korni-sijonarji: finančni minister Kumanu-di, .Velizar J an kovic in Dragutm Pro. k e, da zaprosijo reparacijsko komisiio da mam izplača ti milijonov zlatili mark kot predujem za.vojno odškodnino. Prav ob koncu ministrskega po svetovanja so se spomnili gospodje tudi uradnišjtva, kateremu so. sklenili povišati doklade, Beograjske kroge je spra vil zope- po koncu obisk rumunskega z »man fega ministra Take J on esc c, ki je že bil pri Pašiču in bo konferiral z zrstogn ki naše vlade tri dni. Pravijo, da se bo pri tej priliki podpisala vojna konvencija med našo državo ter '.'urnimi,jo. 'AVSTRIJA'. V. A v, s t r i j i vlada velika; politična napetost, kajti še vedno ni sesti, vljena nova vlada. V, nekaterih po-. 1 ničnih krogih so mnenja, da se bo koncem tega tedna posrečilo sestaviti novo vlado. Med načelniki strank se vrše pogajanja., ki so pa ostale dose-dajj brezuspešna, GORNJA SLEZIJA’, V' G o r n i i S 1 e z i j i so nada-l.lujejo boji med vstaši in nemškimi če temi. Nemcem se je posrečilo doseči nekaj uspehov v okrožju Kozle,, kjer. so vstaše porinili nekoliko nazaj. Ko so vstaši razstrelili nek most. so iz -praznili nekatere dosedaj zavedne kr a je. Angleška in francoska vlada nameravala podvzeti odločne korake ta-ko proti nemškiui četam, kakor, tudi proti poljskim vstašem. [ANGLEŠKA.: Nö Ir sk'e m pa vre prav. resno, vroča kaša za Angleže. Irska repuMi-kansk i armada je mobilizirsna in ti -ђсфеп in tisočeri ustaši so začeli z rušenjem mostov, da onemogočijo vlad Him .četam akcijo napram ustaji. Politična poročila. p Sijajna skupščina Hrvatske ljudske stranke .(HPS) v O sli eku,- Dne 5. t. m. sie je vršilo v Osijeku sijajno obiskano zborovanje Hrvatske ljudske stranke,. »Velika dvorana Royal-kino -gledališča, v kateri ima 1000 ljudi dovolj prostora, je bila nabito polna. Kol prvi je govoril naš neumorni vo -ditelj dr, 'Anton Korošec, ki je v izčrpnem govoru orisal položaj v katerem se nahajajo Hrvati in Slovenci, Obsodil je današnji režim, ki izdeluje temelj naše države — ustavo — brez Hrvatov in Slovencev. Naglasil je posebno, da so Hrvati in Slovenci vstopili V to državo po lastni volji, sedaj še jih pa v upravi in zakonodaji po_ polhoma zapostavlja. Izjavil je, da hoče ostati Ljudska stranka državi verna, borbo proti hegemoiiisjičmm težnjam pa bo vodila do zmage ali propada. Od svojih zahtev ne bo odstopila pod nobenimi pogoji. Dr.; Koroščev govor, ki je bil z burnim odobravanjem večkrat prekinjen, je napravil na občinstvo globok vtis. Go -voril je (tudi poslanec Sljepan Barič, in naš neustrašeni \dr. Si mrak. Tako izborno uspelega shoda nima v Osije ku še dosedaj zaznamovati nobena, stranka. Na koncu zborovanja je pred sodnik osiješkega Muba HPS, g. Lju_ boje Dlustuš, predložil, da se odpoš-• lie škofu Akšamovtijču brzojavni pozdrav, p Jugoslov. klub zapusti konštitu-; anto. „dutamji list“ poroča: Danes dne Z,1 t. m. se bo vršila seja Jugoslovanskega kluba, na kateri so bo sklepalo 6 nadaljni taktiki. »Verjetno je, da bo Jugoslov,: klub konštituanto zapustil, ker dosedaj ni sprejet niti eden izmed njegovih predlogov ter je radi tega postal pri ustvarjanju ustave nepotreben faktor^ p Kedaj bft ustava sprejeta? »V, vladnih krogih so mnenja, da bo do konca mesca junija debata o ustavnem načrtu končana in nova ustava sprejeta; boje se samo, da bi utegnila kon štituanta postati nesklepčna, ker, se vladni poslanci udeležujejo vsakokrat »uh aej v pičlem številu. Bi res bila smola! , p Izigrani interesi zeraljeradni-kov. „Jutarnji, list“ poroča iz Beograda: Na dan glasovanja o 42. in 43. členu ustave je Zemljeradmčki klub s protestom zapustil konštituanto in se ni več vrnil nazaj. Zemljeradniki so mnenja, da je vlada s sprejetjem o-menjenih členov popolnoma izigrala in ierese srbskega kmeta. Z 42. členom se bodo okoristili edinole muslimanski begi. Radi tega bo klub vladi predložil nove zahteve in ako jih ne bi spre jela, bodo zapustili konštituanto za ve’ ono. — Kupljena ustava g. Pašiča je v nevarnosti, njegova vlada stopa v skrajno nesigurnost, p Razkol med bosanskimi demo -krati. V zadnji seji odbora Demokratske stranke v Sarajevu je prišlo do razkola: Ugledni člani stranke se ne strinjajo z Demokratskim klubom, M begom vedno bolj popušča. Med dru -gimi sta izstopila iz stranke Stjepan in »Vasilij Grdjič. Sedaj se približujejo skupini, kij jo zbira dr. Stojanovič okoli lista „Narod“, , p Na nas pač pritiskajo od v soh strani, Se Madžarom se moramo,pokoriti. Madžarska vlada je vedno dre gala v vrhovni pariški svet, naj ta za pove naši vladi, da izpraznimo vse one kraje, ki pripadejo po mirovni po godbi Madžarom. No, res, ogrski di -plomati so dosegli s svojim moledovat njjem v Parizu, da bomo mi morali tar koj izprazniti zasedeno madžarsko o-zemlje, ko stopi v veljavo trianonska mirovna pogodba, Vse druge države znajo doseči in si izvojevati v Parizu uspehe, samo mi ne kot francoski po bratimi, p ,To pa je res riziko! Nemški Štajerci nočejo posluh niti nc D unaja, ne r ajdovcev,, da bd popustili ter vsaj preložili na Bi julija določeno glaso* vanje. »Vse štajerske stranko vstraja-jo na plebiscitu, ki se bo vršil 3. ju r lija, ker so že vse tozadevne predpriprave v polnem j teku. Pnevne vesti. d Samostojni minister Pucelj —■ tajni zaščitnik klerikalizma? V: Sarajevu izhajajoča muslimanska „Prav a da“ je priobčila v 207, številki besen napad na ministra Puclja, ki je V svoji „uredbi o nižih poljoprivrednih štolah“ uzakonil — klerikalizem in prozelitizem. Ker jo določil minister Pucelj brez ozira, na muslimane v tej uredbi neke postavke, ki jim ne uganjajo, piše ..„Pravda“: „Dužnost je> sve, ta otačbenička dužnosjt svih naprednih i kulturnih clemenata u našoj kraljevini, da se dignu u borba protiv ovih sredovječnih mračnjaka i da im ne daju, da u našo op&fce kulturno u* •.stanove unose svoje nazadojaštvo, svoj otrov.“ ' Da, tudi P.ucljevo sta. lišče jo že postalo prekarno* Težko je sedeti, med dvema ognjema.: Veliki pobijalec klerikalnega lintverja — zaščitnik klerikalizma?! Res, čudna so pota, po katerih hodijo slabostojne koriieje! d R. slahostojni posl. Drofenik zopet postavljen na laž, G. poslanec Drofenik' je govoril v konstituanti, pa tudi v Šmarju na shodu dne 29. maja, (!a je duhovščina od višje cerkvene 0-1 »lasti primorana k politiziranju v cerkvi in za dokaz je navajal z imenom: mene, da sem zadnji čas v Šmarju zelo močno politiziral na prižnici. Nje -gove besede v konstituanti dne 20. maja 1921 se doslovno glasijo sledeče: „A1 naenkrat je začel omenjeni kaplan na prižniei politizirati. Kmetje so ga obkolili in so rekli: „G. kaplan, do* slej sfe bili tako miroljubni in tako ’dobri, da je bilo užitek biti pri Vaši pridigi. Sedaj ste pa začeli delati drugače.“ Ta duhovnik se je razjokal in rekel:i Jaz moram na višji pritisk.“ G. poslancu Drofeniku odgovarjam tu sledeče:! 1. Ni res, 'da bi politiziral v cerkvi; kdor Vgm kaj takega trdi, ta laže in ne ve, kaj je sploE politika. Ce sem govoril o preganjanju Cerkve od apostolskih časov sem ter omenjal sl-španskega državnika Danozo Kortesa, ki pravi: „Ako slišim koga zaničevati vero in katoliško Cerkev, . potem si mislim, ta ni izpolnjeval ali Šeste, ali sedme zapovedi božje,“ In slavni francoski matematik in zvezdoslovec Peter Bouguer je priznal na smrtni postelji:) „Jaz sem bil le zato brezverec, ker sem Bil nravno pokvarjen.“ To sem go voril 18«: nedeljo po Binkoštih in mis- lim, da. to ni politika. 2. Laž je, da so me kmetje obkolili in govorili zgoraj navedene besede;] me sploh nikdo ni vprašal radi pridige«. 3. Laž je in sicer podla laž, da bi se bil razjokal in se opravičeval, . da moram na „višji“ pritisk (politizirati v cerkvi). — Gosp. poslanec* predno govorite, prepričajte se o resnici! ~ (Fr, Hohnjec, župnik’,; d „»Slovenci so odhajali v Ameri-Vo, . ker. so klerikalci hujskali proti s.rbom.“ Te besede je izgovoril samostmi poslanec Drofenik v seji kon* stituaine dne 31. maja 1. 1921 po Kr. — „Izseljevanje slovenskega naroda i-majo na vesti klerikalci, ki so po Rafaelovi družbi izvabljali ljudi v Ame-rno.'1 To trditev pa je v konstituanti bleknil — boljšega izraza slučajno ne najdemo — sam minister Pucelj. Dro ,enik in Pucelj spadata med one redke politične in državniške talente, ka letim bo treba staviti spomenike iz — snega. „Napredni“ stranki slabost oj* nШ kmetov čestitamo! d Kozel za vrtnarja. Lepa obči -na Selnica ob Dravi je pravcata politična uganka. Pred preobratom je tej občini županova! velik nemškutar pred Bogom in ljudmi Hernach, strupen sovražnik Slovencev in še stru-penejši sovražnik naše države.- Po preobratu je bit kot župan odstavljen in imenovan za gerenta vselej značajni narodnjak g. Kotolenko, katerega pa sedaj samostojneži v svojem trobilu v „Kmetijskem listu“ neosno -• ano napadajo menda iz hvaležnosti za zasluge, katere si je stekel za blagor občine. Nehvaležnost je pač plačilo sveta! Sedaj pa čujte in strmite! Pri zadnjih občinskih volitvah je pa bil za župana v Selnici vnovič izvoljen tisti zloglasni odstavljeni Hernach kajti možakar, je; postal samostojnež Kot župan bo ta Hernach imel sedaj pač najjjtopšo priliko za spletkarjenje proti Slovencem in naši državi. S to izvolitvijo so pač Selničani pokazali , kako visoko znajo čislati zasluge enega najstrupenejših sovražnikov Slon vencev v Dravski dolini, postavili so sä' pač kozla za vrtnarja, ki bo kot župan in gostilničar izvabljal prav pridno denar iz žepov- kmetskega in delavskega ljudstva. Samost oj nežem ir» »Sokolu pa častitamo k tej pridobitvi ! d Novi župani. Slovenska ljud ska stranka je dobila župane še v sledečih občinah: Janžev vrh-Arlica i «uka Držečnik, Bistrica pri Limbušu Jožef Bučar, Loka pri Zid, mostu Franc Koren. Marija Gradec Martin Topolet Svetina: Miha Videc, Padeški vrh Alojzij Mernik, Bočna Martin Krajnc, Nova Štifta Rudolf Tratnik , Kot Jurij Gujznik, Sv, Andraž pri Velenju 'Anton Briinovšelc, Na Ranci pri Mariboru Rupert Grabo vnik, Sv. Andraž v »Slov, gor. Jožef Zelenko, v Policaji pri Radgoni Franc Erajndl, v Crešnjevcih Franc Šantl, v, Orehov cih Jožef Hamler, v Ivajnševcih Fr * Merčnik, v Špitaliču pri Konjicah Martin Ambrožič, v Cogetinci Ljudevit Poljanec., d Za avtonomijo Slovenije, kakor jo jo zahteva Slov, ljudska stranka, so se v svojih' sejah izjavili novi občinski cdbori: Buče dne 3. junija, Sv, Lovrenc (pod Prožinom dne 29, maja, Luče dne 29. maja. d Koliko so vredni „uradni“ podatki o občinskih volitvah! Ljutomersko okrajno glavarstvo ima v svojem seznamu zabeleženo, da je v 12 občinah' župnije Sv. Križ na Murskem p. ■zmed 126 na novo izvoljenih občinskih odbornikov 104 SLS in 22 SKS * Tajništvo SLS pa je dobilo te ‘dni iz vseh' občin omenjene župnije izjave, da je ta uradni seznam netočen. Okrajno glavarstvo je kar 9 odbornikov, ki so (»ristaši SLS, vpisalo za samostojne* že. SLS ima v 12 občinah župnije Sv. Križ 113 odbornikov, edina nasprotna stranka Samostojna, združena z liberalci, socijalnimi demokrati, komunisti in narodnimi socijalisti, pa samo 13, reci, piši,, beri in izgovori:' trinajst« Slava zavedni in res napredni ter vzorni župniji Sv,- Križa na zelenem Murskem polju! SLS je res ponosna na skozinskoz značajne pristaše, župane, svetovalce in odbornike križev-»ske župnije. d Kako poroča liberalno časopis -je? Iz Buč poročajo: Časniki so pisali, da je v našem novem občinskem od* boru samo 6 naših pristašev in 10 sa-mostojnežev. Resnici na ljubo, mera* poročati, da ima naš odbor 11 odloČA nih pristašev Kmetske zveze, ki sa svoje prepričanje tudi s podpisom po* trdili;, d G. Koban iz Rač izjavlja, dal ni komunist, ampak pristaš umuj aide-» mokraške stranke, Konštatiramo, kerf nočemo nobenemu delati krivico, d Za romanje na Brezje iz Sta * jerskega v 'dneh 11, in 12.' julija via1« da povsod velikansko zanimanje, »Vse se tega dneva, že veseli: Prosimo p. n* gg. dušne pastirje, da romanje vsem v ernikom oznanijo in vsaj do dne '23* junija naročijo potrebno število legiti* macij. Legitimacija stane 20 K* Kdon se želi romanja udeležiti, se naj pran vočasno oglasi pri svojem dušnem pa* stirju. da se legitimacije naročijo skm pno, ker se s tem prihrani več tisoč Ki na poštnini. Romarji plačajo na Južni železnici polovično vožnjo in skoro go* tovo tudi na državni. Iz Maribora bes stala vožnja tje in nazaj 100 K ali M večjemu 124 K v slučaju, da bi držal-v na železnica ne dovolila polovične va žnje. Vozni r,ed se objavi še pvavočar» sno. ; d Na naslov obratnega ravnatelj» stva južne železnice! Iz St, Iliav.SL gor. nam poročajo: Pri šentiljskem ko* lodvoru pelje občinska cesta preko že-» lezniškega tira v Novine in Selnico ii* ■»roti Svečini, po kateri vozijo kmetje iz imenovanih' vasi na glavno cesto» Ker pa Že od začetka obstoja Jugoslavije vsak vlak v St. liju stoji dalje časa in zapira tako prehod, .ozirom» prevoz, morajo kmetje čakati včasih pol ali celo uro na odhod vlaka. liju* dje pa, katerim se mudi, skačejo čez zatvore, ali pa pležejo pođ vozovi, ra drugo stran* iVsled tega se lahko «go* di še kakšna nesreča. »Velikokrat si , zame kak kočar voznika za drva, ki ga mora v sedanjih Časih drago plačati. Kako pride ubogi kočar do tega? da mora vozniku toliko plačati, kors mora isti čakati pol ali čelo uro na odhod vlaka, ko bi mu med tem lahko že pripeljal enkrat drva. Železniško ra vnateljstvo prosimo, da naj bi v takem slučaju pustilo en voz odpreči in ga pomakniti naprej ali nazaj, tako da. bo prost prevoz, dokler carinama na Бв gotova. To se lahko zgodi brez vsa: :.ib stroškov* Ljudstvo bo zadovoljno^ ker mu ne bo treba čakati in zamuditi časa. d Kako potvarja naš poštni urad slovenske brzojavke ? Dne 30,. maja jo bila oddana v Mariboru sledeča češčina brzojavka: Abraham Matuza-, lem, Job vzgled naj bodo življenja sreče.) Ta brzojavka je priromala v Ljutomer v sledeči albanščini: Akra* tani,, Matulalem, job vzgled najog da* znovljenja srečnok., Uradništvo, ki na ta način potvarja brzojavke, pa res spada vsajjkam ob albansko mejo!. Podravska podružnica S. P. D. slavi dne 15. avgusta L I. 20 letnico» svojega obstanka z veliko planinska veselico v Rušah, Opozarjamo na ta prireditev ter pibsimo vsa druga dru* štva, da se na isto ozirajo. Podrobna« sti slede. d Vii vidite, kam gre Vaš denar J DemoM atski minister prosvete Sveto* zar PrOjiČevič je odkupil od svojega načelnika Lazarja Kneževiča rokopis neke pripovedke, katero je prevedel izj poljskega jezika v srbohrvaščino, ш 21.500 dinarjev ali 86.000 K. Tako ho« rendne nagrade še gotovo ni dobil na ben prevajalec. 86.000 K za malo po* vestico, to je pa le preveč, posebna radi tega« ker jo je Pribičevič plačal z denarjem davkoplačevalcev. Pripomnimo, da je Kneževič demokrat. Sodf bo o tem naj si napravijo davkoplačo? valci. d Koliko wranglovcev je v naš® državi? Statistika je vendarle dognala, da je sedaj na našem ozemlju 33,000 ruskih beguncev, ki seve životarijo po večini v brezdelnostF Pred * no pa jim bodo dali dela, jih bodo na učili srbo-hrvaščirte. Zakaj neki ima« mo mi 'ministra za socijaino politiko?» Menda samo za to, da dela bedasto medklice v kon&tUuanti, mesto, da bi zaposlil deset in desettisočere .wrang* lovce, da ne bi samo zastonj jedli Da račun naših' že itak z davčnimi brek* meni preobloženimi davkoplačevalci« Ako se ne bo zainteresiral Jugoslov« klub za usodo dela ruskih beguncev, se bodo ti še najmanj eno leto učili v brezposelnosti našega državnega јег$* »it;.; ■ 'd 'Jugoslavija — Kongo? Prvak y ■nemški industriji in mnogokratni milijarder Kugo Stinnes, ki je razpredel svoje niti Že po Madžarski, Avstriji in Ktohosiovašiti republiki, se je v gnezdil mdl y Jugoslaviji, Naša vlada mu je v svrho izkoriščanja dala velikanske komplekse držav ni it šum na razpolag go« ;w;iTq vest je prinesel subotiški „Neven,“ Naša država je postala res celi Kongo, katerega izkorišča „Bel-< gija zaveznikov,“ Angleži, Francozi in Amerikanci so si osvojili rudnike m d rüge monianistične obrate, z gozdovi pa bo razpolagal nemški Stinnes a Živeta gospodarska „svoboda“ kraljevino SHS! d Proslava Radičeve č.0 letnice. Л' soboto, dne 11. t, ni. bo dovršil Sije pan RaiMč* predsednik Hrvatske repu Шкадако, seliačke stranke 50« leto svoje starosti. V. ta namen bodo nje _ i ovi 4>žji prijatelji priredili v dvorani Jirv&tskegai Sokola“ v Zagrebu veliko slovesnost., Tam mu bodo baje če» slitali zagrebški meščani in drugi kmetje- d Regentovo potovanje. Listi po-i roöajjo, da je regent Aleksander' odpotoval iz Pariza na Angleško, kjer . se bo mudil nekaj časa« M Belgrad se bo povrnil v drugi polovici meseca i unija« d Veliko aneksijsko proslavo nas merava,o prirediti laški fašisti dne 19, t. ;m« v Postojni« Listi javljajo, da so v ta namen že vprizorili primerne — ..predpriprave,“ Tako n. pr. so vdili v stanovanje poslanca Lavrenčiča, koder so. razmetali pohištvo ter izobesili na njej- ovi hiši italijansko trikolore * ,\i Postojno pridno dne 19, L m. fašisti iz treh krajev s posebnim vlakom, d Шшај — sedež zveze narodov,?, ,,Daii# Chronicle“ razširja vest, da se premesti sedež zveze narodov na Dunaj ali v .Turin. Radi svoje centralne lege bo, prišel najbrže Dunaj v prvi poštev« . Govori se že, da bodo bivši cesarski grad Scrhpnbrunn uredili koi poslovnico zveze narodov« „Intrasige-anto pa te vesti zanika« 'd Mesto Koritnica zgorelo. Dne &- Juzti/a U L je Izbruhnil požar v me-: atu Koritnica na Slovaškem, ki spada sedaj pod Celioslovaško, N Sled silnega • viharja in vročine je bilo vsako rešilno delo onemogočeno, Zgorelo je celo mesto, ki je na glasu kot izborno kopališč : ht zdravilišči -SEofl«- znaša’ več sto milijonov čehoslovaških’ kron, 'd Donizettijeve tantijeme« Potomci slavnega komponista Donizettija* ki je umrl 1. 1848 v Bergamu (Italija) so vložili zoper pariško veliko in komično opero tožbo, ker jim omenjena zavoda nista izplačevala od L 1879| za vprizoritov, Donizettijevih oper, ni» Lakähj tantijem« Po francoskem zakonu se morajo tantijeme izplačevati po jomcem še petdeset let po smrti au torij аи. Svota p do današnjega dne na -rasla na več milijonov frankov? Re -šitev sodišča bo vsekakor zanimiva? d Caruso pride v Evropo« Slavni ..ienoristj Enrico Caruso pride v Italijo^ 'kjer, bo bival dalje časa, Ko se i'e vkrcal na ladjo, so mu priredili 'Arne/ rikanoi mine, ovacije. Spremljajo ga ;i žena, hčerka ter. mnogo tajnikov, in Jezernik. .јреШ&аКа balada,- Napisal % T,) (Konec.) Pa kaj bo sedaj — ? Spomnil se je na Jelin žalostni obraz pri slovesu« Neznan strah ga je popadel:» „Kaj če. *>i „ * ■ Domov je moral* Nazaj v planino!; Takoj! učakaj si tako obmolknil, Tone?,4 se mu je sladkala Lenka« Zbegano je pogledal po sobi« Vro-čica tttu‘|0i silila vi glavo,t| kakor, tisti večer,, ko je zbolel —■ *■ „■Domov moram!“ je rekel in pograbil Mobuk. ,JA1 se vam je zmešalo se je, čudil oskrbnik? „V, takem vremenu 1 Pr* nas ositanife!“1 /„Utegnilo se je kaj zgoditi Mq rebiti je udarilo v kočo Stopi) je proti vratom« Ni več poslušal, - „Nesreča se vam pripeti na potu!, ■sta-hkrati vzkliknila oskrbnik in Lenka. Äuaaj je bil. Hitel je proti bre -gam Lilo je, .Včasi je, malo prenehalo,. služinčadi. Za potovanja bo Caruso potrošil 40.000. dolarjev« d Kongres oionjstov. Dvanajsti veliki kongres vsega židovstva se bo vršil v Karlovih varih na Češkem? Zadnji je bil L 1913. na Dunaju? d Kako daleč, se zamora videti ? V Angliji so napravili poizkus, na ka lepega podlagi se je ugotovilo, da za-more človek iz letala videti še do 150 kilometrov, d Drugod in pri nas; Nedavno je napovfedal znameniti indijski pesnik Rabindranath Tagore ua berlinski u-niverzi neko predavanje.- Ko je občinstvo za to izvedelo, je napolnilo ves prostor, in ulice pred univerzo v, taki meri, da pesnikov avtomobil ni mogel kreniti proti vseučilišču. Policija je napravila red v tolikor, da se je pesniku posrečilo priti do govorniške tri bune. Radi velike gnječe je moral Tagore Svoje predavanje večkrat prekiniti,. — Pri nas bi stražarji morali občinstvo zadrževati, da ne bi pobeg-» j-ilo iz dvorane, d 8000 oseb utonilo. Vsled silnih nalivov; sta reki Arkansas in Fontaine v Severni Ameriki tako narasli, da ,sta preplavili več dolin. Povodenj je zahtevala po zatrdilu ameriških “listov, do 3000 človeških žrtev. Skoda se ceni na več kot -10 mil, dol. d Selitev ameriškega mesta« .V, dr. ž a vi ci Ohio (Amerika)! se nahaja malo mestece '.Osborn, ki se bo moralo v, celoti preseliti, ker nameravajo na njegovem mestu dvigniti nasipe za regulacijo reke., Na drugem mestu že določujejo stavbišča, ulice in ceste, kamor, se bo omenjeno mestece preselilo? Računa se, da bo ta čudna selitev trajaria 'okoli dve leti« d Čudna oporoka. Neki "Wilson Maris je zapustil v Novz-.Yox’ku 3000, dolarjev za oskrbovanje svojega psa« V. slučaju, da pes pogine, podeduje to svoto njegova sestra,' Svojim nečakom jo zapustii samo obleko in pohištvo« d Nova jprotiboljševiška država sc je ustanovila s sedežem v. Vladivostoku. (Tudi vzhpdno Sibirijo so boleli boljše vik» pobasati v svojo sovjetsko bi sago, a so trezno misleči vzhodni Si-birijanci pregnali boljševiške gladiatorje iz vladivostočkega ozemlja, kjer so sedaj dne 2. t. m. osnovali svojo lastno protiboljševiško državo pod načelstvom generala Semjenova, ki je bil svojčas podpoveljnik znane Kolča-kove armade. Iz celjskega okrožja. č Z liberalci je vsaka, skupna prireditev izključena! V nedeljo, dne 5« junija, je celjska drž. krajevna zaščita dece in mladine priredila v: celjsk« Narodnem domu dobrodelno prireditev v prid ubogim otrokom. Prireditelji so povdarjali, da je to skupna prireditev, v kateri ne bo strankarstva, Ker je imela blag namen, smo se prireditve radi udeležili. Pričakovali smo seveda, da ne bomo izzivani. Toda liberalci brez izzivanje ne morejo živeti« »Tudi tu so Hoteli takoj pokazati svo jo svobodomiselstvo in netaktnost, Dali so namreč od godbe takoj za uvod igrati sokolsko koračnico. S tem so za- pa so se nanovo privalili bliski in gromi in huje se j:e ulila ploha? Tone je bežal po strmi poti proti domu, da mu je hotelo srce, počiti« Glava mu je bila vroča, pred očmi se mu je meglilo, vročnica ga ja kuhala. „Jela je krikni) za vsakim gromom, „Jela, saj že pridem! Kmalu bom pri tebi I Nikoli .več te ne zapu - -stim!“ Nikdar še ni tako vroče, tako hre peneče ljubil Jele, nikdar še ni tako zelo koprnel po njej ko tisti trenutek? Vmes pa ga je plašila divja, blazna slutnja: Kaj, če je, Jela — izginila —- —!. Ce mu jo je Jezernik — vzeli In urneje je hitel po strmem potu. — Na Vretoriku je bil,. Z dveuti, tremi koraki, je skočil proti hiši, planil je v vežo, pahnil vrata — — „Kje je Tela -r-.?“ „jZa božjo voljo, Tone, odkod si prišel — ?“ se je prestrašila mati. „Kje je Jela je divja bolestno kriknil in oči so mu begale po kotih, ,/fcme, — za božjo voljo, pomiri so! Saj še ne more bati daleč —! Vi takem vremenu ne mora (-rez planino! grešili grdo netaktnosti Ker, vedeti so morali, da so za prireditev pomagali pripravljati in so še je udeležili tudi načelni nasprotniki svobodomiselnega sokolstva, ki so prišli tja in so sede* lovali v mnenju, da je to skupna dobrodelna, ne pa sokolska prireditev! !i Liberalci s svojo netaktnostjo in izzivanjem otežkočajo in onemogočajo že vsak skupen nastop. c Poštne razmere: v Smartnu v Rožni dolini. Na naši pošti mora biti dihur, ki žre pisma, nam poslana :• Mi namreč gotovo vemo, ; da so bila na naš naslov poslana pisma, a ta pisma ne pridejo v. naše roke. Poskrbeli bomo, da nam ta dihur no bo dolgo žrl pisem!! Iz Maribora. d „Boccaccio“ na mariborskem o-dru, In zopet smo pričakovali „lep“ večer, a v zadnjem trenutku je, kakor že večkrat/ obolela gdč. Mezgeče-čeva in obiskovalci so se morali zadovoljiti z „Obrtjo gospo .Warrenove“« Dovoljuj'emQ si vprašati ravnateljstvo gledališča: Kako more oddati glavno vloge tako mladij in nezanesljivi da -mi? Gledališče ne odgovarja v letošnji sezoni, najbrže vsled državne sub voncije, onim zahtevam, ki se jih sme staviti na igralsko osobje s posebnim ozirom na pretirane cene, saj mnogokrat ne doseza, niti diletantizma,, po -leg tega naj pa še prenašamo razne spremembe repertoarja v zadnjem trenutku ?! In potem si upate se zahte -vati novo gledališko poslopje, ko še v starem no znate gospodariti ?! d Poziv tovarišem,, ki so leta 1901 maturirali' na gimnaziji v, Mariboru,-Lejtos obhajamo 20 letnico maturo« Splošna želja Jo, da so, p° preteku 20 let snidemo v Mariboru, ker so mnogi tovariši niso več videli, odkar, so napraviti maturo. Podpisana so obračata na vso tovariše s prošnjo, da lednemu izmed podpisanih takoj javijo, ali žele, da so vrši sestanek sredi mesca julija ali koncem mesca julija, kakor tudi svojo željo glede progra ma« Po prejemu odgovora &e bo šesta vil program in pravočasno doposlalo vabilo za sestanek bivšim profesorjem in vsem našim tovarišem.- Na veselo svidenje! Vlado Pušenjak, narodni poslanec, Beograd, konštituanta, Ivan Mravljak, profesor na realki v Mariboru., d Bolj še viška propaganda? Pomoč nik komisarja obmejne policije vi Mariboru je zasačil že dolgo zaželjene-ga komunističnega agitatorja 'Antona Sever« Komisar Pantič ga je po; zaslišanju oddal v zapor, zaplenjene bro suro pa so vposlane miuistrstvu za notranje zadeve« Sever je imel pri se bi natančno instrukcijo za' komunistično propagando. Poleg Severja je o-sumljenih nadaljnih 13 oseb, proti katerim nadaljuje komisar Pantič preiskavo z uspehom. Naša domača špedicijska tvrdka „Balkan“ d, d, se je preselila iz d«,se-danjiH prostorov Aleksandrova cesta št, 13 v lastno hišo Aleksandrova cesta' št, 35 y Mariboru, kVeč o tem v »nsera»nem delu lista. „Ni — je -- več —!“ Zgrudil se je za peč in plakal kakor otrok., ,,|Tone —! Bodi miren 1 Rekla je,, da se ji preveč toži po domu, da mora oditi, — in da tebe prav lepo pozdravlja, — nisem ji pustila iti, — pa izginila mi je, ne vem kedaj« Daleč gotovo ni prišla, ker se je koj ulila nevihta. Vrnila se bo!“ Tone je obmolknil« Ded je kimal in ga zamišljen gledala „V rodu ja ~ — !“• »Tone je planil po koncu,-„Za njo moram!. Najti jo moram,. ali pa — — !ц „■Tone —!.“ je kliknila mati in hitela za njim« Ded pa je žalostno pokimal:; „Pred tristo leti je zvabila njegovega pradeda — — Tone pa je bežal proti planini. Gologlav je bil, dež mu je udarjal y vroči obraz, strele so se užigale krog njega, .čisto blizu, grom ni več bobnel, treskalo je — « On pa se ni zmenil. „K njej moram —! Gori k jezeru ~■! Nazaj jo pokhčem .— j. Saj sem njej zvest —! Oh, Jela, saj ti hočem biti zvest, vedno .eri. шШ V" Pobrežje pri Mariboru. Od sedaj naprej se nahaja občinski urad nat Pobrežju v Cankarjevi ulici štev« lft Uradne ure so se tudi nekaj spremea niie in so se sedaj vsaki torek'in p© tek od 5. do 7. ure zvečer, ob’ nedela jah pa od 9, do 11, ure predpoldne« Uradovalo se bo od sedaj naprej s a* mo Ob zgoraj označenih' urah, — GB» činsko predstojništvo« @15. avgusta vsi v Ruše i 20 letnica Podravske podružnice S. P. D. Velika slavnost. Orlovski vestnik. o Orlovski tabor pri Sv. Tomažu* ki se je vršil zadnjo majniško nedeljo je dokazal, kako trdno stoji toma^ ževsko okrožje v taboru bojevnikov zat krščansko misel. Sv, Tomaž je strmel nad tisočglavno množico. Bratje in sestre iz Ljutomera so prikorakali že zgodaj1 zjutraj, tudi sestre od Sv« Kri ža so se pripeljale na okrašenem vozu. Popoldne se je vršila pred mnoge številno množico javna telovadba pod vodstvom okrožnega načelnika br, Mi roslava Dijak iz Ljutomera, Telovadba je dokazala, da tudi med našimi! kmetskimi fanti prodira vedno bolj te« lovadni duh, duh discipline in požrtvovalnosti« Najlepši trenutek pri popoldanski prireditvi je pa bil, ko sQ prikorakali med zvoki godbe pod vodstvom br. Miroslava Dijak orodni telovadci, Ob 0, uri zvečer je bila končana lepa slavnost in fantje so bili z nočjo doma. Ljutomerskemu odseku in njegovemu požrtvovalnemu načelniku br. Dijaku pa čestitamo. ,o V Ptuju se vrši dne 31. jun ja velik orlovski tabor vseh štajerskih oh krožij. Opozarjamo vsa bratska dru« šiva, da naj lastne prireditve za dne 31« julija prelože, da se v največjem števila udeleže ptujskega tabora. Na? iančen spored sledi. o Izkaznice za polovično vožnjo za prireditev šentpeterskega Orla v Ljubljani dne 12. t m. lahko še dobijo c. bratje in sestre pri okrožnem tajniku mariborskega okrožja. Prinesite seboj članske izkaznice 1 o Telovadni krožek Orlic Studenci pri Mariboru/ ima v četrtek dne 9« junija ob pol 7« uri zvečer v prostorih g, Kobija svoj redni dekliški večer. Sestre pridite !■ Bog živi *i Dopisi. Janževa jgocat v Selnici, ti ata soi v naši občini slabostojni res slaSostoi rti, kaže so, da so se pri občinskih volitvah zvezali s sbcijaldemokrati proti naši KZ, Ce ste tako močni, kakor se bahate, pa bi bili postavili svojo lastno kandidatno listo. Kljub strastni a* gifaciji slabostojnih in socijaldemokra* tov ste spravili le 10 odbornikov, na« ša KZ pa 6. Lep slabostojen župan., S? so mu sccij-ildemokrati pomagati nat županski stolee. sesam Polovico časa kakor navadno je rabil do Jezer j a- Hlastno je lomil ska zi gosto grmičje pod stoletnimi smre_ kami« Sedaj je bij» ob jezeru« Razburkano je pljuskalo ob breg« Teihno grozeče ga je gledalo« Tone je obstal. Z blaznimi, begajočimi očmi je zrl po nemirnem vodovju, proti koreničju stare smreke* kjer je prvikrat videl sedeti' planin-slio vilo. „Jela —! Jela —!,“ je јекпЦ bolesten, koprneč, vzklik po gozdu? Dež je prasketal po. vadi« Megla se je valila po jezeru. „Jela — Г Jela —! Prišel sem po tebe!, .Vrni se, zvest ti hočem ostati! — — Pridj, vrni se — Jelka moja!“ Glej — tamle ob koreničju stare smreke je nekaj zablestelo, bela obtoka _ snežnobele roke, ki so mu dajale znamenja — — „ bliže je prihajalo, — vedno bliže -—« Napeto je gledal Tone« Srce mu je hrepenečo udarilo, kri mu io zalila' glavo, oči so se rini zameglile —« „'Jela —! je divje kriknil, razpel roke, planil —•« Strašno se je zabliskalo, ostro jat tresknilo, stara smreka, ki je stega- vala svoje koreniöje daleč v vodo, s-e je razcepila na dvoje, eden del je’padel po vodi ini udaril Toneta po gla -vi —s ‘Valovi so pljusknili nad njim —. — Crez par dni so ga na-šli drvarji utopljenega ob koreničju stare smreke.: Mati je plakala v brezmejni bole-•sti, ded pa je žalostno dejal: „Pred tristo leti je zvabila njegovega pradeda, sedaj pa njega — 1“ Mladi lovci pa so zasodiU doli pri oskrbniku: „Sanjač je bil Vedno! in odkar je imel tisto vroönico, ni. bil več pravi! Zmešalo se mu je, pa je utonil!;‘ Jele pa ni bilo nikdar več nazaj. Konec. Novejše. V p o n d e 1 j k o v i s e j i konsti-iuante so se prerekali o ustavnem na-srtu, ki govori o namestništvu krati a. Nato so bile seje zaradi muslimanskega praznika bajrama odgodene do prihodnjega petka, vsled česar je nekaj poslancev odpotovalo domov. 1 tfal 5 j a bi tudi rada vžpesla-vila (Uplomatične zveze z Vatikaaem-» .Vzgled Francoske vleče. Madžarska vilada je v kri zi radi ostavke trgovinskega ministra. .Vrhovni s v e t je od gode n na nedoločen čas. P, r o t i bi o 1 j Š e v i š k e čete so osvojile Omsk, Izlet v planine je najboljše razvedrilo. Vsakdo rad porab svoj prosti čas, da se poda gore. Da pa izve, kam in kako bi izletel, naroči naj nemudoma „Planinski koledar za leto 1921“, ki se ga dobi s poštnino vred za 21 kron pri »Založništvu v Mariboru, Krekova ulica 5/1« ter je čisti prebitek namenjen za kočo pod Ojstrico (1807 m). Književni vijesnik. Na Ijetmi sezon« naručite si odmah novo izašlu knjigu, Ji-rasek: »Filozofička histerija« K JO'—, kojä je izašla kao prvo hrvatsko jubilejno izdanje. Po- j uzečem K 30'—. Šalje Čeho- j jugoslovenska naklada J. Herejk i Zagreb, Hatzova 15. 280 4—9 Starorenomirana tvrdka Alojzij Zoratti cerkveni pozlatar, špecijalist v restavriranju oltarjev, kipov, umetnin itd. se priporoča čč. duhovščini za naročila. Mojstersko delo. Zmerne cene; Skladišča poljskih križev in 4—los razpel. 254 MARIBOR, Strossmajerjeva 3. ' IHaHailiba poštena in pridna I*IeISSVKQ, se proti dobremu plačilu in popolni oskrbi sprejme pri bskrbništvu Sturmberg, I.eiteršberg pri Mariboru. R. Ogrizek. 1-3 305 11 1ШШ • mn Inserlrajte v „Straži“! . . lil. LlilUlUi 1 1 1 IVU P. n. občinstvu vljudno naznanjamo. se toži vsak dan 302 v hotelu UNION, Maribor. Kompletne, modema Jedilna soba ivT 'A' iz hrastovega lesa, se vsled preselitve proda. Na vpogled v viši JLVtS“ Leitersberg pri Mariboru. da smo se preseliti iz Aleksandrove ceste št v lastno hišo na Aleksandrovi cesti 35, lariter. „Balkan“ del. družba za mednarodne transporte. 303 Telefon štev. 375. 1~3 Umiral’ P°^tetl ’n priden, z tfSlilLCir, mnogimi delavskimi močmi se pod prav ugodnimi pogoji sprejme na viničarsko posestvo Sturmberg, p. Pesnica. 1—3 306 ftrnankf cecilijariec, želi U» Ј|«111Л1, spremeniti služ- • bo. Ponudbe na upravo pod »organist«. 1—2 304 Stolna ulica štev. 6. res, zadr. z tieom, m. Ofoi?roti vrnitvi potrdil originalne delnice ali začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Začasna potrdila se kasneje zamenjajo za originalne delnice. л 4 10. Subskribentom, katerim se niso mogle dodeliti ali ne v subskribirani višini, se vrne tozadevni znesek, oz. prebitek 15. julija 1921. 11- Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice več kakor njihova nominalna vrednost, pripade v smislu § 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. Upravni svet Zadružne gospodarske banke d.,d. v Ljubljani. Izdajatelj in založnik:;; Konz, „Straže.1 Odgovorni urednik Klado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Maribora*