Izhaja
vsak četrtek, ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Zainserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
1'pravništvo „llira4t v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXV.
V Celovcu, 22. februarja 1906.
Štev. 8.
Volilna pravica.
Pred Bogom so vsi ljudje enaki! Enaki so pa ljudje tudi v Avstriji; a samo na papirju. Avstrijske postave so podobne brezovi šibi, s katero se zamore občutljivo tepsti; katera se pa da tudi — dokler ni suha — pošteno na vse strani viti. Naše postave so po večini take. Tepe nas marsikatera, da nam kar kosti otekajo; a če se gre za naše pravice, za pravice ljudstva, takrat se združijo sloji „višjih tisoč", takrat se posvetujejo in nastopajo „voditelji strank", katere odločno pobijajo v mirnih časih predpravice „velikih“, in kažejo nevarno moč in pogubni vpliv kapitala in njega lastnikov. V trenutku pa, ko nastopi in pride resni dan, dan odločitve, takrat začne večina teh magnatov in voditeljev poudarjati na svojih shodih in tudi zunaj njih: eni interese države in njen ugled, drugi „življensko“ potrebo značaja države, tretji poudarjajo zopet „davčno moč" posameznih narodov, četrti kričijo in trobijo med svet zopet zgodovinski razvoj naše države in vpliv nemškega naroda, in zopet drugi hočejo postati kar črez noč gospodarji položaja, države in tudi tistih, od katerih pride vsa gospodarska moč v državi — postati hočejo gospodarji gospodarjev. Vsi ti iz „višjih ozirov" za blagor ljudstva „vneti“ voditelji pobijajo sedanje predpravice gotovih stanovskih krogov, pobijajo in ubijajo z jezikom kapital in njegov vpliv; na drugi strani pa večina teh „zlatoustov“ v resnici misli in dela le za prednosti svoje stranke — v javnem življenju. Voditelj takih voditeljev pa je — mamon; oni mamon, katerega hočejo z jezikom in črkami v mirnih časih — ubiti in snesti. Pravih, v resnici za blagor ljudstva vnetih nesebičnih voditeljev je v današnjih dneh malo; zato je tudi malo upanja, da dobimo v Avstriji res pravičen volilni red, kateri bi odgovarjal dejanskim potrebam ljudstva.
Pravic je veliko v Avstriji — pravica pa ima oči zavezane. Pravica koroških Slovencev pa je — dolžnost. V izpolnjevanju dolžnosti sploh, izvršujemo svojo — pravico, druge pravice za nas ni!
Kaj pa je «interes" (korist) države? Interes države je skrb za njen obstoj in njeno veljavo v gospodarskem in političnem oziru tako v sebi, kakor tudi na zunaj. Obstoj in gospodarski na-
predek pa je sploh mogoč le pri mirnem razvoju vseh narodov; ne samo večjih, ampak tudi malih! Kajti najmanjši del lahko ustavi delovanje vsakega stroja, ako je ta mali del pokvarjen in zanemaijen. Majhna sicer je „uži-galica", a veliko dobrega in slabega se lahko napravi ž njo. Korist države torej zahteva, da se da tudi malim narodom pravično zastopstvo v državnem zboru in odpravijo — predpravice nemštva. Ako se hočejo z resno voljo odstraniti predpravice, se morajo odstraniti vse! Le tedaj ne bo trpel «interes države in njen ugled". V Avstriji kot pravni državi se’ ne sme pritiskati noben narod ob steno, kdor to dela, ali skuša, je avstrijski grobokop, in kdor kaj takega dopušča, ta tepta postavo! Ta vije § 19 državne postave!
In kaj je značaj države? Značaj države je živa podoba v mrtvi besedi. Pri preosnovi volilnega reda nima «značaj države" prav nič opraviti; kajti tukaj se gre za pravice ljudstva v državi. Avstrija je narodna Švica štev. II., in kakor občuje prosta Švica z drugimi državami, tako se bo godilo lahko tudi v Avstriji. Tisti, ki zahtevajo nemški značaj Avstrije, niso pravi Avstrijanci, ker njih cilj je: «privilegij za nemštvo", če tudi kličejo: Proč s privilegijem! Avstrija naj ima avstrijski značaj in dobila ga bo le, če se vpelje pravičen volilni red, po katerem pridejo vsi sloji ljudstva do enake besede; drugače se gladi samo tir k viharnim časom v Avstriji.
In kaj hočemo govoriti še o davkih? Volilna pravica je pravica vseh državljanov ne samo tistih, ki plačujejo davke v gotovem denarju. Daveic je plačilo, ki ga tirja država od svojih državljanov za pravico, pomoč in varstvo, katero jim država daje. Koga varuje tedaj država? Tistega gotovo, ki ima razun življenja še nekaj, kar je treba braniti — premoženje. Večje torej ko je premoženje posameznega, tem večjo varnost potrebuje. In kdo daje premožnemu po večini varstvo? Tisti, ki ima v državi malo 'ali pa celo nič izgubiti razun življenja. To je kmet in preprosti delavec! Ta dva stanova dajeta v prvi vrsti varstvo — vojake — ob enem pa plačujeta tudi davek v denarju. Oba sta torej najmanj toliko vredna kot kako mesto, n. pr. Celovec, dasiravno plača to mesto letnih 991.135 K 44 vin. davka; kajti trgovec in obrtnik v mestu plačujeta davek od do-
bička, ki jima ga dežela — kmet in delavec dajeta. — Kakor tukaj, je razmerje tudi v drugih mestih, trgih in tovarniških krajih. Odkod jemljejo in si prištevajo taki kraji tedaj kako prednost, kak privilegij ? Jeli volilna pravica pravica davkov? Ne! Volilna pravica je zgolj človeška pravica vsakega polnoletnega, nepokvarjenega državljana! In ali je v denarju tudi pamet? Navadno ne! Veliko je bogatinov, kateri imajo vpliv v javnem življenju edino le po svojem rojstvu in svojem premoženju. Ne tisti, ki plača veliko, ampak tisti, ki težko plača, bi moral imeti prvo besedo v javnem življenju. Kdor več plača, tudi več poseduje — kot ljudje pa smo vsi enaki in zmožnih oseb imajo nižji sloji ljudstva gotovo ravno toliko, kot rojena inteligenca; saj ona je, ki se boji tistih, ki hočejo postati gospodarji gospodarjev.
Zakaj se jih bojite zdaj ? Saj niso nič drugega kot sad vaše setve! Svobodo ste oznanovali od 1.1848. do danes; danes še podkopavate temelj vse človeške družbe — vero; v besedi in tisku črnite, blatite in zasramujete našo duhovščino, zdaj se pa bojite tistih, ki so sprejeli vaša načela! Vašo modrost so pili, zakaj vam ni prav, kar delajo? Vzgojeni so v prostosti vede in tiska in so v zaničevanju vere z vami enaki — samo bolj odkriti so — zakaj ta strah pred njimi? . . . Vaši otroci bodo vaši sodniki . . . Niso več otroci, z vami ravnopravni državljani so, ki zahtevajo svojo pravico. Ne prizadevajte si, jim jo kratiti, dasiravno je ta pravica vaša politična smrt, katere vam tudi «pluralni zistem" ne more varovati. Naš državni zbor sicer nima sposobnosti, izvršiti kaj — slabega; a skleniti tak volilni red — ta zmožnost se mu ne more še odreči in volja vlade postane lahko tudi volja ljudstva, želja voditeIjev strank in zmaga «višje kulture".
Koroške novice.
Pošten slovenski učitelj je zlata vreden. Rajni nepozabljivi Slomšek je nam zapustil v spomin tudi sledeče prelepe besede o šoli: «Šola je božji dar, dokler je krščanska pa pridna, v kateri se otrok uči Boga spoznavati, ljubiti svojo domovino, dopolnjevati svoje dolžnosti in pa zadovoljno živeti." O učitelju, ki hoče in zna svoje
Podlistek.
Pod belo suknjo.
Par žalostnih in veselih iz vojaškega življenja — napisal Josip Bekš.
(Dalje.)
Moj fantič je za frajtarja, pa nima en’ga krajcarja . . .
Narodna.
4. „Kastrola“ — prvo petje.
Dan je mineval za dnevom; za rekrute zanimiv vsak, a vsak tudi z novimi težavami. Naša dva junaka sta se novega življenja še dosti privadila, povsem, ker so jima dajali opoldne juho z mesom in prikuho — česar doma vsak dan nista imela pričakovati. In — kovčeg Smoleževega Mihe niti dišal ni več po klobasah.
Sanjal je sicer že večkrat o svežih — a od nikoder niso hotele priti. Sicer pa je dobil vsakih pet dni — spadal je namreč k onim, ki so imeli «vinto" — šest hlebov tistega črnega, lepo buhtečega kruha, ki ga navadno imenujemo «komis", vojaki pa ga nazivljajo na kratko in ostro: „pims“. Sest hlebov je zadostovalo, da ni bil Miha gla-den, četudi je bila peti dan polica — prazna.
«Gospod »kompanikuh«, pokorno javljam, da prihajam v kuhinjo", «gospod frajtar, pokorno prosim to in to" — taka in enaka javljanja sta oba naša znanca že popolnoma obvladala in nič čudnega ni bilo, da sta morala neko jutro oba-dva stati pri raportu pred stotnikom, kjer sta za poskušnjo nekaj javila.
Gospod stotnik so rekli „gut“ — in fanta sta s ponosom v srcu odstopila.
Celo gospod frajtar so rekli pozneje Lukcu v sobi nekaj medenih besed, kar se je temu tako dobro zdelo, da jim je ponudil zadnjič ogorek iz gorenjega desnega žepa svoje bluze.
«Gospod frajtar, kadar bomo smeli ven — pa gredo z menoj na kak polič vina — tja v mesto kam, kjer se lahko pleše, gospod frajtar", tako si je znal pridobivati Lukec srca — a srce gospoda frajtarja je bilo res čudne reje.
«Kaj bi onegavil, ti si rekrut — a jaz stara kost — tale gumb si prišij, stara iz kantine ti ga ne bo", gospod frajtar so puhnili na debelo dim v Lukčev obraz, hoteli samo pokazati oni nesrečni gumb, a ga imeli hkrati tudi že na dlani.
Lukec je vzel iz «procoka" šivanko in sukanca, šival in premišljeval o gospodu frajtarju, ki mu je zmešal naenkrat vso vero.
Nekaj dni pred Božičem in pred dnevnim poveljem je bilo. Kdor je dobil kako pismo, se je stisnil molče k oknu in prebiral tri- do petkrat, kdor nič, gledal klavrno po čitajočih tovariših. Lukec in Miha, ki sta imela slučajno skrbeti tisti dan za sobni red, sta prinesla z dvorišča snažno omite sklede in jih razpostavila po policah.
Gospodje stari infanteristi in šarži so posedli k mizi, rekrutom pa so kot navadno oživele krtače v rokah.
Malo so govorili med seboj, tembolj pa vlekli na ušesa, kar se je razpravljalo pri mizi.
Sem in tja se je kdo «mladih" zamaknil in prenehal z delom, a oster pogled od strani gospoda frajtarja je zadostoval in ga vzdramil.
«Kaj boš neki ti, frajtar neumni, kastrola neumna!"
Gospod frajtar so postali v obraz rdeči, pogledali grdo po rekrutih, pljunili jezno po tleh in v zadregi odgovorili:
«Kaj bi vedno s kastrolo - - tudi ti si moral biti, predno si postal korporal."
Lukec je uvidel, da se daje frajtar s kor-poralom — vendar si ni upal dvigniti oči od dela. Prišel je do zaključka, da ima frajtar poleg običajnega pridevka «gospod" tudi še drugo ime, ki se rabi le ob svečanostnih prilikah — biti pa v očeh drugih «kastrola" — bi ne hotel Lukec za nobeno ceno. Korporal ima na vsaki strani po dve; frajtarja zafrkne, kadar in kolikorkrat hoče.
Pri mizi so utihnili; nekdo je pričel z dolgočasno pesmijo, a osamljen zopet utihnil.
Pa sta si pomenljivo namignila dva «stara", a nič višja kot «mladi".
«Ali kaj znajo vaši fantje imena svojih »naprejpostavljenih«, gospod korporal?" je vprašal eden od tistih dveh, ki sta si bila ravnokar namignila.
«E — znajo, vsi pa vendar niso enako odprtih butic" je odgovoril mesto korporala frajtar in zažgal pipo.
Lukec je začel sam zase hitro na tihem ponavljati imena svojih višjih od prvega frajtarja pri stotniji do kornega poveljnika in ministra. Zdelo se mu je, da bi gladko naštel vse po vrsti — saj se jih je učil cel teden, vsak večer predno je šel spat . . . Skoro da je bil že vesel, a nesreča je hotela Smoleževega Miho, ki se je zleknil po slamnici, gledal v strop in štel bogve kaj.
učence to lepo naučiti, pa pravi škof Slomšek, ,.da je vreden sto centov zlata; ena njegovih besed pri otrokih več izda, kakor drugih cela pridiga'1. Dragi rodoljubi! Društvo „Učiteljski dom“ bi rado poslalo med koroške Slovence vsako leto kakih 10 takih učiteljev, o katerih bi se lahko reklo, da so zlata vredni. Čeravno še tako rado, nam društvo „Učiteljski donr‘ pač ne bo moglo poslati vsako leto 10 „zlatih“ učiteljev, dokler mu ne daruje vsak koroški Slovenec vsaj 10 ali 20 „kufrastih“ krajcarjev na leto. To je pa res tako malo na leto, da vsaka živa duša lahko spravi skupaj, če ima le še toliko dobre volje, kakor je črnega za nohtom in toliko srca za vero in Slovence na Koroškem, kakor vrabec na strehi. Pošten slovenski učitelj je zlata vreden, za zlato se je pa treba potruditi, torej tudi za «Učiteljski dom“, iz katerega bomo dobili take učitelje, kakoršnih že krvavo potrebujemo. To so spoznali vrli fantje in mladenke in sploh možje in žene v Dobrlivasi. Poglejte, koliko so nabrali! Ali to ni lepo za prvo leto? Za letos bodo dobili pa še enkrat toliko dobrotnikov. Koliko Lenk in Mojcek in Ankic in Francijev in Jožekov je že letos zraven; prihodnje leto jih bo pa še več. Mladeniči in mladenke po drugih župnijah, kaj pa je z vami? Če hočete, da bo «Učiteljski dom“ poslal enkrat tudi k vam zlata vrednega učitelja, katerega bi gotovo vsi prav radi imeli, morate sedaj poslati tudi vi «Učiteljskemu domu“ vsaj nekaj „kufra“, in če bo tu in tam kak bel krajcar vmes, bo pa še boljše. Če pa ne veste, kako se mora narediti, pa kupite za 5 vinarjev eno dopisnico. Za „adreso“ napišite: «Slovenska akademija. Bogoslovje. Ce-lovec.“ Na drugo stran pa napišite: «Prosim malo kolomonovega žegna za ,Učiteljski dom‘“. Zraven napišite svoje ime, župnijo in vas, ker bi vas drugače kolomonov žegen ne mogel najti. Še nekaj za dosedanje sotrudnike in prijatelje. Ko boste lanske dobrotnike tudi letos prosili — nekatere se mora res šele prositi, ker sami niso še spoznali, kako koristno in hvaležno bo za celo deželo, če dobimo boljših učiteljev —, toda ko boste zopet za letos šli prosit prispevkov, ne pozabite doma zadnjega „Mira“, da morete vsakemu dobrotniku črno na belem pokazati, da je prišel vsak krajcar, katerega so darovali, na pravo mesto. Za danes je dovolj, pa drugokrat še kaj, če bomo zdravi.
Duhovniške in cerkvene stvari. Kakor smo zadnjič poročali, je bil odločen g. Ivan Dolinar, kapelan v Tinjah, za kapelana v Šmarjeti v Spod. Rožu. To se je sedaj spremenilo. G. Dolinar je premeščen za kapelana v D oh rio vas. G. Iv. Kogelnik, kapelan v Dobrlivasi, je premeščen za provizorja v Apače. Šmaij eta ostane brez kapelana. — G. M. Kandolf je preklical svojo odpoved glede katehetske službe v Velikovcu ter jo potemtakem kmalu nastopi. — G. kanonik M. Perc pride za župnika na Dholico. — Gospa grofica Ulrika Dubska je podarila cerkvi v Čajnčah krasno mašno obleko.
Narodni kolek na Koroškem. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je dovolilo narodni kolek za polovico navadne prodajalne cene v prid ustanovnemu in stavbenemu
«En mož!“ je zagrmelo po sobi.
Skočili so vsi, le Miha je pogledal milostljivo k mizi.
«En mož!“ se je ponovilo, in korporal je dodal: «Smolež, kaj se tebi ne ljubi?“
Počasi je zlezel s slamnice — a gospod frajtar je imel naenkrat tudi svojo komando.
«Habt aht!“
Stali so vsi nepremično, le Smoleževemu, ki je imel slabo vest, so vstajali lasje.
Skozi vrata je stopil gospod lajtnant, velik, lep gospod. Pomignil je skoraj prijazno z roko, ko mu je korporal javil število svojih podložnikov.
Mihi je odleglo — oči gospoda lajtnanta so bile ta trenotek mehke, gorke, prisrčne.
«Kaj nič ne zapojete, da bi bilo malo prijetnejše ?“ je vprašal gospod lajtnant sprijaznim glasom in — v slovenskem jeziku.
«Ne znamo11, je odgovoril korporal v imenu vseh, Lukec pa bi tisti trenutek prisegel, da se je korporal zlagal. Mihi je bilo vseeno; za enkrat se je rešil hudih pogledov in besed korpo-ralovih, dasi je vedel, da mu ne odide.
Lepo vas prosim! Ležati in gledati v strop, med tem, ko drugi delajo — to ni kar tako, in celo klicali so ga pod krinko «enega moža11 dvakrat . . .
«Ne znate peti? Kaj doma nihče od vas ni pel?'1 je prašal lajtnant. Vsi so molčali in se pogledovali. Nazadnje se je opogumil Lukec:
«Jaz11 — in dvignil roko.
Za njim drugi in pevci so se našli. Prišlo je iz več sob več pevcev in gospod lajtnant so poslušali črez par minut tisto:
skladu zavoda «Učiteljski dom11 v Celovcu. Odslej ima narodni kolek v prid stavbenemu skladu «Učiteljskega doma11 vedno v zalogi slovenska akademija v bogoslovju v Celovcu. Pri naročilih po pošti se naj blagovoli denar že vposlati z naročbo vred; na naročila brez denarja se iz raznih vzrokov ne more ozirati. Manjši zneski se lahko pošljejo v znamkah v pismu, ki se naj pošljejo na naslov: Slovenska akademija, bogoslovje, Celovec. Rodoljubi, kupujte in rabite narodni kolek, ker tako najlažje pomagate «Učiteljskemu domu11.
„Arbeiterwille“ poroča v eni nedeljski številki, da bo «Mir11 izhajal zanaprej samo na štirih straneh in pristavlja, da bo torej tudi za dve manj «šimfal11. „Arbeiter\ville“, pometaj najprej pred svojim pragom!
Št. Jakob v Rožu. (Naš c. kr. poštar.) Kdo bi si mislil, da imamo pri nas v Št. Jakobu tako vljudnega poštarja! Predzadnji teden dobim naročeno pošiljate v, za katero mi je naša pošta dala samo nemški «poštnooddajni11 list. Ker tega nisem hotela vzeti, mi gdč. poštarica reče, naj počakam, da pride poštar, ker ona ne ve, kje so slovenske tiskovine. Ko pridem pozneje, me g. c. kr. poštar Karol Šuster obsuje s psovkami, katerih tukaj ne maram ponavljati. Na vprašanje: «Ali mislim, da g. poštar mora dati slovenske tiskovine11, še enkrat rečem: «Seveda jih morate dati, ker Vas k temu sili postava. Povem Vam tudi, ako jih ne bodete dali radi in brez zmerjanja, vedite, da mi Slovenci znamo še dalje vprašati11. Toliko za danes, če bo sila in Vam to še ne pomaga, drugokrat več.
Škofiče. (Letni shod društva «Slavček11.) V «Miru11 je bil shod napovedan po popoldanski božji službi, na vabilih pa zvečer. Ta pomota je bila vzrok, da je mnogo ljudi po blagoslovu šlo naprej, ki bi se zborovanja udeležili, če bi se takoj začelo. A kljub temu je bila udeležba posebno pri igri velika. Sobana, v kateri ima «Slavček11 postavljen gledališki oder za igre, je bila do mala natlačena. Z zborovanjem smo začeli ob 5. uri. O delovanju izobraževalnega društva je poročal tajnik Mihael Širša p. d. Fur-tužev. V minulem letu je imelo društvo sedem javnih shodov. Priredilo je razne igre: «Mir ljudem na zemlji11, «Lurška pastirica11, «Krnet Herod11, «Vaški skopuh11 i. dr. ter razne poučljive govore ter samo ob sebi umevno tudi različne narodne pesmi. O denarnem stanju je poročal blagajničar M. Raj n er p. d. Pobražnjakov. Društvo si je kupilo harmonij (150 K), napravilo pri Krištofu gledališki oder, kupilo razne knjige in pesmarice. Dohodkov je imelo blizo 300 K. Nato so sledili govori. G. Ver tič Zdravko je govoril o vzgoji mladine v sedanjih šolah, ter dokazoval, da se vera popolnoma prezira. G. Jožef Obilčnik je govoril o narodnih borbah Slovencev s posebnim ozirom na tukajšnje razmere in o nasprotnikih «Slavčka11. G. župnik Štefan Singer je razvijal v svojem govoru najstarejšo zgodovino tukajšnjih krajev in prvotnih prebivalcev. Iz zanimivega govora smo izvedeli, da so že več sto let pred Kristusovim rojstvom v tukajšnjih krajih stanovali ljudje, ki so imeli svoje stavbe ali hiše na kolih na Hodiškem in Vrbskem jezeru; da so
Moj fantič je za frajtarja, pa nima en'ga krajcarja.
«Stari11 in šarži so nocoj peli prvič skupno z rekruti in peli so v navzočnosti gospoda lajtnanta.
(Dalje sledi.)
Dolgovi Nemčije. V državnem zboru je kancler Billov/ poročal, da je nemško finančno stanje obupno, ako se ga primerja z onim Francije ali Anglije. Od 1. 1899 naprej deficit trajno narašča. Do leta 1875 Nemčija ni imela dolgov, sedaj pa znašajo njeni dolgovi 4200 milijonov kron, za katero svoto mora Nemčija vsako leto plačevati 120 milijonov kron obresti. Ves državni dolg, vštevši onega posameznih državic, znaša na Nemškem 18.000 milijonov kron. — Avstrija ima 10.000 milijonov ali deset milijard kron dolga, in Ogrska nekoliko več, tako, da znaša skupni avstrijski dolg nad dvajset milijard kron. Italija je še bolj zadolžena, kakor Avstrija, toda Nemčije v tem pogledu ni ena država ne doseže.
Prebivalstvo mesta Zagreba. Kakor posnamemo iz «Obzora11, je bilo 31. decembra 1904 v Zagrebu 3410 hiš in zgradb. Od privatnih stanovanj je bilo oddanih 13.568, praznih pa 490. Mesto je imelo v celem 61.002 prebivalca; od teh je bilo 27.664 meščanov, 3312 vojakov in 30.026 žensk. Po jeziku je v Zagrebu 46.195 Hrvatov in Srbov, 6027 Slovencev, 955 Čehov, 87 Slovakov, 16 Rusov, 2805 Madjarov, 4250 Nemcev, 416 Italijanov in 251 drugih narodnosti. Med Slovenci v Zagrebu je 11 protestantov, 1 pravoslaven, 3 Židje in*2 neznane vere; vsi ostali Slovenci so katoliki.
imeli Kelti svoje pokopališče na Bregu pri Ro-žeku, kako so prišli v deželo Rimljani, katera mesta in trdnjave so imeli, da bi bila tudi v bližnjem Jerhergu rimska trdnjava in južno pod Jerbergom v Rovah rimska vas, ostanki zidovja, posod, žlic in rimskega denarja tam lansko leto najdenega to priča. Kako se je širila krščanska vera med temi prebivalci — a da je vse uničilo ljudsko preseljevanje. To je kratka vsebina govora. Ob 7. uri se je začela igra «Trije ptički'1, ki je trajala do devetih ter provzročila mnogo smeha. Igralci so bili: krčmar: Janez Verlič, krojač: Mihael Žužev, urar: Arnold Aleš in piskro-vez: Mat. Rajner, sodnik: Fr. Griiblaher, Špela: Kobanova. Igrali so vsi tako izborno, da bi človek mislil, da se vadijo že leta dolgo. Čast jim!
Kotmaravas. (Naši ljudski vzgojitelji in njih delovanje.) Vkljub temu, da jim naš župnik do zdaj še nobenega lasu ni skrivil, vendar se že opetovano zaletavajo v njegovo delovanje. Že sv. misijon jim je delal veliko skrbi, katere je izrazil beljaški «Wochenblatt11; sedaj jim pa slovensko petje, podružnično zborovanje in celo dekliška Marijina družba dela tak strah, da v ravno istem listu, katerega še celo kotmir-ski gostilničarji nazaj pošiljajo, kliče dopisnik, da naj se tudi «deutschfreiheitliche Parteileitung11 požuri sklicevati take shode, ker sicer jim bo pri občinskih in državnozborskih volitvah slaba pela. Ali veste, Slovenci, v čem obstoji v Kotmarivasi «deutschfreiheitliche Partei11? Sam najmlajši g. učitelj je Nemec, in razim njega na vasi še ena žena. Drugi pa vsi vkup ne znajo toliko nemški kakor sam župnik. Pa tudi s pevskim društvom, katero snujejo ti «Nemci11, in z gasilnim društvom z nemško komando in z nemško posojilnico — naj grejo se solit — taki «Nemci11.
Kotmaravas. Naš lovec je menda slišal na zadnjem lovu peti «divjega povža11? Mogoče zna razjasniti to zanimivo prikazen «Krvina11 iz Bil-čovsa.	N i m r o d.
Radiše. Poročil se je dne 19. svečana 1.1. g. Jožef Thaler, p. d. Braz; nevesta je ^Ana Pistotnik, p. d. Poberinova v Radišah. Ženin in nevesta sta zavedna, odločna Slovenca, v najboljših letih. P. d. Brazeva hiša, katero sta kupila, je dobila zanesljivega slovenskega gospodarja in skrbno, zavedno gospodinjo. Na mnoga leta! ^Bog daj srečo pri novem gospodarstvu!
Škocijan. Kakor slišimo, ima na pustno nedeljo, dne 25. t. m., po jutranji službi božji pri Majarju naša podružnica c. k. kmetij ske družbe ali po naše «Gauverein11, nekak letni občni zbor. Ob tej priliki bo predaval potovalni učitelj gosp. Šumi iz Velikovca o koristnih stvareh. Kmetje, udeležite se stanovskega pouka!
Velikovški velenemec, K. Magnet, zagrizen nasprotnik vsega slovenskega, je tožil radi raz-žaljenja časti Slovenca Sl. Jaka, solicitatorja pri g. dr. Kulterer-ju v Velikovcu. Pri prvi inštanci v Velikovcu je bil obtoženec sicer obsojen, toda prijavil je takoj priziv. K. Magnet je ta korak storil le radi tega, ker je omenjeni solicitator Slovenec. To je poudarjal tudi zagovornik Magnetov, znani dr. Mravlak iz Maribora, češ, da sta bila oba poprej prijatelja, toda narodnost ju je razdružila. Lep zagovornik to! Kaj pa, če utegne Magnetu taka mržnja do Slovencev polagoma le škodovati pri njegovi trgovini?
Prestavljen je iz Velikovca po svoji mržnji do katoliške vere in slovenske narodnosti znani učitelj, g. Eg. Bohrer, v Prevalje. G. Zeichen, učitelj ravnotam, pa pride začasno v Libeliče. Oba peta razreda bodo najbrže združili. V Velikovec pa pride iz Štajarske koroški rojak gosp. Košir.
Dobrlavas. V nedeljo dne 11. t. m. posetili smo tudi mi Dobrolci slovenski Šmihel, da bi se zopet enkrat prav neprisiljeno in prijateljsko pozabavali s Šmihelčani. In res smo se prav imenitno imeli. Veselica, katero je priredil «Gorotan11, se je izvrstno obnesla. Prostorna sobana pri Šercarju bila je natlačeno polna in sicer je bila v prvi vrsti naša mladina najčastneje zastopana. Igra «Nemški ne znajo11 uspela je izborno in krasno so pevali navzmes «Gorotanci11. Obilo smeha je vzbudila tombola sploh, posebno pa šaljivi škrat. Da se posebno naša dobrolska mladež zanima za take prireditve, pokazala je s tem, da so' na primer Kokljanci in fantje na Dobrovi zopet napregli konje in se peljali na «tabor11. V Dobrlivasi sami vladajo žalibog jako čudne razmere, tako da ni mogoče prirediti kaj sličnega, čeravno bi bilo dosti moči.
Prevalje. Pri glavnem zborovanju kat. delavskega društva za Prevalje in okolico je poročal g. tajnik Ferdo Lavrinc o društvenem delovanju v letu 1905. Iz njegovega poročila vidimo, da je društvo v preteklem letu zopet krepko napredovalo vkljub raznim oviram. Svoje društveno delovanje je začelo z božično veselico na novega leta, ki se je nad vse sijajno obnesla.
Nadalje je društvo imelo vsaki mesec redno mesečno zborovanje, in sicer navadno tretjo nedeljo v mesecu. Društvo je obhajalo dne 23. julija svojo desetletnico, h kateri so prihiteli mili tovariši iz Štajerske in Kranjske ter zastopniki koroških društev. Priredilo je meseca avgusta izlet v Lese na ,.Kastel“, meseca septembra šaloigro ,,Pravica se je skazala11; 24. aprila pa slavnostno zborovanje v čast nepozabnemu biskupu Strossmajerju. Govornikov je preteklo leto nastopilo 13 z 32 govori, in sicer so govorili, tajnik Ferdo Lavrinc 13 krat; vrli mladenič L. Abraham 4 krat; g. Fr. Kotnik, modroslovec, 3 krat; Val. Rožič, modro-slovec in g. Skvarča po 2 krat. Nadalje preč. g. monsign. Podgorc, č. g. Iv. Serajnik, gg. Jožef in Ivan Gostinčar, Raf. Petrič ter Fr. Petek po enkrat. Dohodkov je imelo 564 kron 44 v; stroškov pa 407 kron 3 vin. Društena knjižnica šteje 958 knjig, in sicer 613 slovenskih in 345 nemških. Tudi letos so mnogi prijatelji delavcev darovali knjige za knjižnico, n. pr. č. g. župnik Kesnar nad 100 knjig, ter gg. Knafelc iz Beljaka, Žagar Luka, tajnik, Onat in drugi, za kar jim bodi tem potom najprisrčnejša zahvala. Izposodilo se je 300 strankam skupno 2358 knjig. Naj bi nam mili prijatelji ostali naklonjeni tudi v tekočem letu.
Prevalje. Zblaznel je v gostilni pri Zimerlu med jedjo okolu 22 letni Simon Rezar. Šest mož ga je komaj ukrotilo. Da so ga mogli spraviti na železnico, moral mu je zdravnik dati morfija. Prepeljali so ga v Celovec v norišnico.
Spodnji Dravograd. Smeričnikovo poslopje je kupila pivovarna „Reininghaus“. — Dvojezičen napis so odstranili na tukajšnji orožniški postaji, ter zopet nadomestili kakor poprej samo nemškega. S tem je toraj odpravljena tista velika nevarnost za koroške Nemce, katero so vsled tega dvojezičnega napisa v časnikih naznanjali.
Brda. Gospod urednik! V roke mi je prišla „Bauernzeitung“ z dne 5. januarja 1.1. S tem listom se ne pečam in tudi tokrat bi se ne pečal s „šolo za mrtve“, če bi ne bila v stvar zapletena moja oseba, s katero se omenjena številka „B. Z.“ peča, V tej številki objavljenega „Poslanega“ nisem si mogel raztolmačiti. Šele po zadnji številki „Mira“ sem prišel na jasno. Omenjeno „Poslano“ je namreč tako zmedeno, da bi človek, ki dotičnih oseb ne pozna, skoraj začel misliti: Udje krajnega šolskega sveta v Tinjah so res nekaki „Hohlkopfe“; kajti podpisan je pod «Poslanim" Adolf Pichler, vulgo Kapeller, Gutsbe-sitzer; med tem ko so podpisani štirje člani krajnega šolskega sveta tinjskega pod nepristransko sodbo o «Original-Alfa-Lavai-Separa-torju“, datirano: Sachsenburg, am 23. Dec. 1905. Zdaj sem pa na jasnem in o krajnem šolskem svetu v Tinjah prav pošteno mislim, kakor sem tudi prej. Če pridete, g. urednik, kmalu v Tinje, blagovolite sporočiti udom krajnega^ šolskega sveta tam to-le: Ne morem jaz zato, če resnica v oči bode, in da se bom kot deželni poslanec zanaprej še bolj zanimal za šolske razmere v Tinjah. Da nimam samo pravice, ampak tudi dolžnost, povedati v deželnem zboru vse znane mi nepravilnosti, zlasti na šolskem polju, ki je največjega pomena za nas Slovence, to naj vzame ves krajni šolski svet v Tinjah na znanje; če uživa tudi g. Plešučnik tam zaupanje. Zakaj se je pa g. poslanec Dreyhorst, ki še v kmetski skupini voljen ni, vtikal v šolske razmere občine Bela pri Železni Kapli? Jaz sem mu pač odgovoril. — Zakaj je g. Plešučnik meni nasproti molčal, ne vem. Da znajo udje krajnega šolskega sveta v Tinjah pisati in brati, me prav veseli; če le tudi razumejo, kar berejo in podpišejo. Ali imajo udje krajnega šolskega sveta v Tinjah otroke ali ne, to mi je vse eno; če pa mislijo osrečiti slovenske otroke z nemškim abecednikom v šoli, so s svojim prepričanjem tarčo zgrešili. Kesanja gre veliko v en Žakelj! — Tudi povejte, g. urednik, g. tajniku krajnega šolskega sveta v Tinjah, da se uradno podpisane listine tudi uradno datirajo in da zasluži od moje strani ravno tako izpričevalo vsled te pomanjkljivosti, kakor g. deželni šolski nadzornik Palla, kateri je g. učitelja Kullniga v deželnem zboru presneto lizal. Zdravi! Vaš	F. Grafenauer, deželni poslanec.
Prvi vinski sejem v Ptuju. Ker so se vinski sejmi v naši ožji slovenski domovini precej udomačili in tudi obnesli, priredi kmetijsko društvo za ptujski okraj taki vinski sejem dne 26. svečana t. L, v prostorih minoritskega samostana v Ptuju. Ako vpoštevamo dejstvo, da se je letos v ptujskem okraju, v slovitih Halozah in slovenskih goricah, pridelalo približno 40.000 hi vina in da je prištevati letošnji pridelek med boljše letnike, se je nadejati mnogobrojne udeležbe. Na vinskem sejmu se nudi kupcu prilika, v kratkem času veliko vin preskusiti, on ni navezan na mešetarja, ni mu treba vse hribe pre-laziti, predno dobi zaželjeno blago. Kupec in pridelovalec sta v direktni zvezi. Dobiček, ki
ga imajo prekupci in mešetarji ostane njima. Koliko pa je čas vreden, ki si ga na tak način prihrani kupec! Razun tega pa vplivajo taki vinski sejmi poučljivo na vinogradarje. Marsikateri vinogradar, katerega vino ni vstrezalo kupcem, bodisi ker je imelo slab okus vsled nepravilnega shranjevanja in pripravljanja vinske posode, bodisi, ker je sadil manj vredne vrste (sorte) itd« bo odhajal od takega vinskega sejma s trdnim sklepom, da hoče tudi on v bodoče temu odpomoči.
posrečilo. Živela med nami slovensko-narodna zavest, živela narodna šola!
Radiše. Fletno pač je bilo dne 5. svečana. Imeli smo veselo poroko. G. Jakob Lakner, bivši Janež, in Uršula Rutnik, bivša Rudčinja, sta si prisegla pred oltarjem vedno zvestobo. Kjer je Janež, tam je fletno; če drugače ne gre, pa malo „zmedano“.
Tako je bilo tudi „na hoseti pri Mežnarju41.
In te .,priglihe“ ! Če bi le teh ne bilo !
Vse sorte priglih vam te pesmi pojo,
Al’ pesmici tej-le enake ne bo:
Dopisi.
Tinje. V naši pritožbi na deželni šolski svet zaradi upeljave nemške začetnice na tinjski šoli smo natančno dokazali, da se je vpeljava začetnice popolnoma krivično zgodila. — Zakaj krajni šolski svet je na lastno roko sklenil tako prošnjo in ni pri tem povprašal davkoplačevalcev in ne staršev. Niti v občinski seji se o tej reči nikdar ni govorilo. Sklep deželnega šolskega sveta je torej protipostaven; zakaj postava zahteva, da se morajo zaslišati in vprašati starši in davkoplačevalci, če pritrdijo taki prenaredbi ali ne. To se pri nas ni zgodilo. Nadalje pri seji, ko se je storil ta sklep, ni bilo navzočega ne dušnega pastirja ne šolskega vodje. Ali četudi smo tako jasno dokazali, da je sklep krajnega in tudi deželnega šolskega sveta protipostaven, se vendar naši pritožbi ni ugodilo. •— Kaj so pač našim oblastim mari postave, ki tudi -Slovencem dovolijo nekoliko pravic! Postave so menda zato, da se ni treba ravnati po njih. Vsaj tako bi si mislil človek, ko premišljuje to ravnanje.
Kak odgovor smo dobili na našo pritožbo? Takšen je: «Deželni šolski svet je sklenil z dne 9. januarja 1906, štev. 5315, nemško začetnico, ki se je vpeljala na ljudski šoli v Tinjah, s sklepom z dne 8. septembra 1905, štev. 3258, obdržati v porabi." — Na naše posamezne točke pid tožbe se še odgovorilo ni.
Tako se postopa na Koroškem! Tako se delijo pri nas pravice. Nemcem še zahtevati ni treba, se jim že vse ponudi. Slovencem pa ne privoščijo mrvice kruha.
Pa ta sklep deželnega šolskega sveta nas ne sme prestrašiti. Pritožba pojde na visoko naučno ministrstvo. Bomo videli, kaj bo to sklenilo. — G. Palla je dejal, da je poslal nadzornika, da se prepriča, kakšen je pouk na podlagi nove začetnice. Nadzornik je prišel, ko še polovica otrok ni imela novih začetnic. Njegovo poročilo se torej nikakor ni moglo glasiti po-voljno. Ali morebiti vendar, g. Palla? Krajni šolski svet tinjski, to je nekaj članov, se zaveda, da niso prav ravnali. In sam šolski načelnik je rekel, kakor slišimo, da se je proti njegovi volji sklenila vpeljava nemške začetnice, in da njega pri tej seji niti zraven ni bilo. Žalibog, nam sedaj to priznanje nič ne pomaga. Sklep je storjen in šola je sedaj čisto nemška. Kaj pa bo ukrenilo naučno ministrstvo, o tem bomo že še poročali.
Kotmaravas. Zborovanje Ciril-Metodove podružnice, katero se je vršilo dne 4. t. m. v Vršti-vasi pri Žihpoljah, je bilo vkljub skrajno neugodnemu vremenu nepričakovano dobro obiskano; posebno nas je veselilo videti toliko vrlih mož in fantov iz Zakamna, Celovca, pa tudi od Drave, največ pa vrlih fantov-pevcev iz Hodiš. Žihpolj-skega, golšovskega in kotmirskega občinstva se je pa kar trlo. Po običajnem pozdravu predsednikovem se je poročilo tajnikovo, posebno pa blagajnikovo vzelo s pohvalo na znanje. Odbor je bil dosedanji potrjen, in nabrala se je za družbo lepa svota. Potem je govoril g. Val. Jug iz Celovca o napakah naših šol. Z zanimanjem so sledili zborovalci peterih sob dobremu govoru. Štirje tamburaši celovške «Bisernice" pa so nas kratkočasili z lepim tamburanjem in šaljivim petjem. Njim vsem, osobito g. govorniku slava in stotera zahvala. Vrli pevci «Zvezde" iz Hodiš prišli so v velikem številu in nas razveseljevali z ubranim petjem, za kar jim bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala, tembolj, ker se niso ustrašili silnega snega in dolge, trudne poti. Tudi kotmir-ski fantje-pevci, katerih je bilo 19 in se šele kratko časa učijo, so že prav dobro in krepko nastopili. Le tako naprej! Upati je, da kmalu nastopijo kot pevsko društvo.
Po končanem sporedu je bila torej zabava prav živa in mnogostranska pa kratkočasna, kajti le prezgodaj je prišel čas domu odriniti, ker sicer bi nas bil sneg pri «Sivcu" zapadel, in morali bi prijaznega nam gostitelja do jutra nadlegovati. Prisrčna zahvala mu, da je gostoljubno odprl lepe prostore nove hiše zborovalcem in razobesil veliko trobojnico, katera je našim nasprotnikom tako bodla v oči, da so od njih plačani hlapci dvakrat poskušali jo ukrasti, a se jim ni
Star dedej, star dedej	Godci le godite
na peči leži.	za nàrje mojè !
Pa dov’ poskoči,	Mam doma še na pejči
pa rajat leti.	Dve prazne mošnjè.
Kdor hoče plesàti, mora godce plačevati.
Saj godec ni konj, da bi godel zastonj I
Vdovec je vzel vdovo, in dva «avcharja" sta kupila p. d. Podobnikovo kajžo. A zakonski jarem je težek, čeravno ga že obadva poznata; zato jima moramo voščiti tudi srečo in zdravje:
Bog vama zdravje dej, vživat za naprej.
Enkrat pa prit po Ion, pred ta nebeški tron.
En „hosetnik“.
Kdor ljubi kakao in čokolado, temu bodi priporočen :
Ivana
Kandol-Kakao
ki ima najmanj tolšSe v sebi, je torej najlaže prebaven, ne provzroča nikoli zaprtosti in je ob najbolj-ftem okusu izredno poceni.
Pristen samo z imenom
Ivan Hoff
in B levjo varstveno znamko.
Zavoji p o V* kg 90 vinarjev »	» V» » 60	»
Dobiva se povsod.
Gospodarske stvari.
Črtice o govedarstvu.
(Piše Pr. Dular.)
V tisti deželi je blagostanje doma, v kateri napreduje živinoreja in v kateri cvete poljedelstvo.
(Dalje.)
Za tiste gospodinje, katere prodajajo sveže mleko, še nekoliko besedi. Ravnajte z mlekom snažno, a zraven dajajte svojim odjemalcem le zdravo in zanesljivo dobro blago. Nikarte misliti, da ni greh v mleko vode prilivati; take goljufive prodajalke zadene prej ali slej zaslužena kazen. Držite se pregovora, ki veli: «Poštenje je najboljše premoženje."
Prodajati ne smete mleka, ki ima sledeče lastnosti, oziroma katero ste namolzli od takih-le krav: Mleko slabega okusa in slabega duha ni za prodajo; tisto velja o prestanem, skisanem, izprijenem, v barvi premenjenem in o prevedenem mleku. Prvo mleko po porodu, in sicer prvih 14, ali vsaj 8 dni ne smete prodajati; tudi mleko zadnjih 6 tednov, predno se krava oteli, ni sposobno za prodajo. Slednjič ne smete oddajati mleka, ki se dobiva od krav, katere imajo tuber-kule na vimenu, ali ki so sploh bolne na vimenu ali na drugih delih, in ki se zdravijo z močno dišečimi zdravili. Tudi mleko od krav, ki se ravno gonijo (pojajo), ni popolnoma dobro, torej za prodajo nesposobno.
Zdaj nekoliko opombic o vprežni živini.
Pred nekaj leti mi je tožil srednji posestnik nekje na Slovenskem, da nima sreče pri kmetiji in da mu gre pri najboljši volji in pri veliki pridnosti vse rakovo pot. Ko sva dalje časa govorila, spoznal sem iz razgovora, kje mojega rojaka črevelj žuli. Nasvetoval sem mu, naj proda svoje konje in naj poskuša obdelovati svoje njive z voli. Mož, ki je drugače prav priden, delaven in varčen, je storil po mojem nasvetu. Pet let kasneje sva se slučajno zopet videla. Mož se mi je hvaležno zahvaljeval za moj nasvet, ter mi je dejal, da je v petih letih poplačal ves dolg, ki je baje znašal 1600 kron; prej, ko je držal konje, pa je le v dolg lezel. Med pogovorom mi je mož tudi povedal, da vole doma sam vzreja, da ima zdaj 6 vprežnih volov, 2 junca, katera uči po malem delati, in zraven pa še dva majhna junčka. Pri takem postopanju podebeli vsako leto po dokončanem oranju dva starejša vola ter jih proda za 700 do 800 kron, a za drugo leto ima zopet 6 volov za delo, ker so junci med tem časom že narastli ter postali dovolj močni za vprego. Ta moj rojak mi je tudi povedal, da gnoji svoje travnike z gnojnico in z umetnimi gnojili, da slabotnih in premajhnih domačih telet ne vzreja, ampak samo močne in čvrste; slabotne dà v mes-
nico ter prida po komadu 10 do 20 kron in dokupi močna, krepka ter čvrsta teleta za odrejo.
Tako postopanje je zares gospodarstveno, koristno, in dobičkonosno.	(Dalje sledi.)
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica za Št. Štefan na Žili, registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, bo imela dne 25. svečana 1906, ob 3. uri popoldne, v hranilničnih prostorih v St. Stefanu pri Koperju, svoj
letni občni zbor
po sledečem sporedu:
1.	Čitanje revizijskega poročila „Zveze“ ter ukrepi vsled istega.
2.	Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice za leto 1905.
3.	Odobrenje letnega računa in posvetovanje o razdelitvi čistega dobička.
4.	Volitev novega odbora.
5.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Vabilo.
Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj
letni občni zbor
dne 4. marca 1906 ob pol 4. uri popoldne, v gostilni pri „Tišlar j u“ v Št. Janžu, s sledečim dnevnim redom:
1.	Branje revizijskega poročila.
2.	Odobritev računa za leto 1905.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev odbora in računskih pregledovalcev.
5.	Razni nasveti.
K obilni udeležbi vabi	odbor.
NB. A ko ob določeni uri ne bode zastopano po § 35. zadostno število vplačanih deležev, se bode uro pozneje sklepalo brez ozira na udeležbo.
•oooooooo»o ooooooo«
Tiskarna družbe sv. Mohorja
se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic, pismenih zavitkov itd. po najnižjih cenah.
•oooooooo*oooooooo«
500 do 1000 kg pristnega zmetanega medu
lastnega čebelnjaka odda v posodah po 4y2 kg za 9 K. Za odjemalce večje množine cena po dogovoru. Jane* ,Serviceli, pošta Podravlje na Koroškem.
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Peter Wernig,
c. kr. dvorni izdelovatelj orožja v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
Učenca,
iz dobre hiše, slovenskega in nemškega jezika zmožnega, se sprejme takoj v trgovino s špecerijskim blagom. Kje? pove upravništvo „Mira“.
Hiša
v kraju, kjer je več c. kr. uradov, se dà s 1. julijem vnajem. Vhišiježe dolgaleta trgovina z mešanim blagom. Več pove upravništvo lista.
Zakonito zavarovano.
Vsako ponarejanje in ponatiskovanje kaznivo. Edino pravi je "TRI
Thierryjev balsam
le z zeleno znamko z nuno. Staroslaven neprekosljiv zoper motenje prebavljanja, krče v želodcu, koliko, prehlajenje (katar), prsne bolezni, influenco itd. itd.
Gena: 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s natent. zamaškom K 5.— franko.
Thierryjevo centifolijsko mazilo splošno znano kot „non plus ultra“
za vse še tako zastarele rane, vnetja, poškodbe, ture in uljesa vseh vrst. — Gena: 2 lončka K 3'60 franko razpošilja le proti predplači ali povzetju
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Knjižico s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko. grDobiva se skoro v vseh lekarnah in medicinalnih drogerijah.
ncH dìehI
Svoji k svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
„CROATIA“
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta ZAGREBA.
Ista zavaruje na Štajarskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po n a j n i ž j i li cenah.
Vsa pojasnila daje:
glavni zastop „CR0ATIE“ v Celovcu
V
Valentin Jug, benediktinski trg št. 4.
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Koroške.
J
Deserti marelično žganje
najizbornejše, pristne kakovosti, liter po 2 K priporoča
Gabriel Jessernigg
Celovec, Kasarnske ulice štev. 14.
Za preprodajalce izjemne cene. — Razpošilja se vsak dan.
Hotel, restavracija in kavarna „Balkan“
Trst.
Podpisana naznanjata, da sta prevzela 21. januarja zgoraj omenjene prostore.
Poslovanje je popolnoma reorganizirano.
Dvigalo, kopeli, električna razsvetljava, najtočnejša postrežba, izvrstna kuhinja, izbrana vina.
Za mnogobrojni obisk se priporočata
Poèkaj in Rogi,
©i9®®
(„ W illkoiniii“).
Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 9 K, 50 kil za 17 K, 100 kil za 32 K z vrečo vred. Uzorce po 5 kil s pošto franko proti 3 K 20 vin. predplačila.
Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko.
Želod« bolezni
so večkrat posledice zanemarjenega slabega prebavljanja in se pokažejo največkrat kot slab tek, otr-delost trebuha, gorečica, napenjanje, slabosti, slab okus, glavobol itd. ter se večkrat razširijo v težko bolezen, ako se pravočasno ne odpravijo.
Kot izvrstno sredstvo proti vsem boleznim izhajajočim iz pokvarjenega želodca so se izkazale že desetletja kotMarijaceljske povsod znane in priljubljene
Brady~jeve želodčne kapljice
vsled svojega tek vzbujajočega, želodec krepčajočega in čistečega učinka.
Cena steklenički z navodilom K —'SO, dvojna steklenica K 1*40.
Pri kupovanju v lekarni zahtevajte izrecno pristne Brady-jeve želodčne kapljice in se ne dajte pregovoriti s kakim drugim izdelkom. Pazite na zavoj v rdeči škatljici s podobo Matere Božje kot varstveno znamko in na podpis
Osrednja zaloga C. Brady-jeva lekarna, Dunaj, I., Fleischmarkt št. 1/385, razpošilja proti gotovini ali po poštnem povzetju za K 5.— šest majhnih ali za K 4.50 tri velike steklenice poštnine prosto in brez nadaljnih stroškov.

je varstvena <.e}*eS-je(lÌltlO IliaSt (ÌZ kokosovih
orehov)
ceres-sadae šoke.
Gospodinja, ki hoče skrbeti za zdravje svojih, 'rabi ceres-jedilno mast pri praženju, pečenju in kuhi ter postavi j kot pijačo ceres-sadne šoke na mizo.
Tvornica branil „Ceres“, Anssig.	_
Izdelovanje je pod kemično kontrolo po c. kr. ministrstvu^notranjih zadev potrjenega preiskovalnega zavoda za živila,
—s	Dunaj, IX., Špitalska ulica 13.
Kupci ceres-jediine masti imajo pravico, blago v izvirnem zavoju dati brez stroškov preiskati vAtem zavodu. 5	!
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Akcijski kapital K 2,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Prodaja srečk proti mesečnim odplačilom. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje In devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.