Ameriška Domovi ima m—HO M E AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVSNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 201 CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, OCTOBER 14, 1952 LETO Lin —vol. un Gov. Laosdie pravi, da so zdrave finance zgoij njegova zasluga Državni politični odbor AFL je odobril vse demokratske kandidate razen Lausche-ta. COLUMBUS. — Politična liga Ohijske državne delavske federacije je indorsirala vse demokratske kandidate z edino izjemo governerja Franka J. Lau-scheta. Liga, ki je dvojčica CIO Political Action odbora, je odobrila republikanskega governerskega kandidata Charles P. Tafta. To je bilo prvo delavsko indorsi-ranje kakega republ. governerskega kandidata; doslej delavstvo enostavno ni odobrilo Lau-scheta, ni pa nikoli indorsiralo njegovega nasprotnika. CINCINNATI, O. — Gover-ner Lausche si prilašča izključno ves kredit za finančno stanje države Ohio, o katerem je izjavil, da je “zdravo.” Governor je v svojem govoru izjavil, da bo 30. junija prihodnjega leta 60 milijonov odvisnega ali “surplus” denarja. “Brez vsakega ponašanja in brez vsakih namenov vam povem, da sem samo jaz odgovoren za zdravo finančno stanje države Ohio” je rekel governor. Nato je zanikal, da bi bil ta “surplus” pridobljen na stroške krajevnih administracij. Dejal je, da bo dala država letos nazaj $259,000,000 tem administracijam, dočim so dobile samo — $124,000,000, dokler ni bil on izvoljen za governerja. Sociafisfii so pridobili, koitmisti pa Zgubili na moči v Belgiji BRUSELJ, Belgija. — Belgijski socialisti so izvojevali pri občinskih volitvah znatno zmago, in sicer prvikrat v šestih letih, dočim so doživeli komuni-sei velik poraz. Minister za notranje zadeve je naznanil, da so socialisti znatno pridobili po vsej deželi in da imajo zaznamovati velike uspehe tudi’ v katoliški Flandriji. PUSAN, Koreja. — V tukajšnji železniški nesreči je bilo u-bitih pet oseb, med temi dva a-meriška vojaka. Od sovjetskih letalcev napadeni bombnik ni bil oborožen Sovjetske oblasti so priznale, da so sovjetski letalci streljali na amer. bombnik. TOKIO. — Poveljstvo ameriške letalske sile na Daljnem iztoku je izjavilo, da bombnik, ki je izginil nad Kurile otočjem, odkar ni o njem nobenega sledu, ni bil oborožen. Na bombniku je bilo osem mož posadke, o katerih tudi ni sledu. MOSKVA. — Sovjetija je priznala, da so njeni letalci streljali na neki ameriški bombnik nad Kurilskim otočjem, toda šele nato, ko jih je pričel bombnik kot prvi obstreljevati. Bombnik je nato odletel proti odprtemu morju ter izginil. Journal za Stevensona ATLANTA. — List Atlanta Journal je izjavil, da bo podpiral kandidaturo demokratskega kandidata Stevensona. Vremenski IMOMEJŠE MESTI CINCINNATI, O. — John L. Lewis, predsednik United Mine Workers organizacije, se je formalno izjavil za izvolitev governerja Stevensona, katerega je priporočil svojemu članstvu v volitev. SPRINGFIELD, 111. — Vodja Stevensonove politične kampanje je včeraj napovedal ne samo Stevensonovo zmago, temveč zmago, ki bo podobna plazu, kakor leta 1948. NEW YORK. —■ Ko so včeraj prispeli v New York Andrej Višinski, Andrej Gromiko in drugi sovjetski delegatje pri zasedanju Združenih narodov, so jih v pristanišču pričakovali zastopniki raznih slovanskih in madžarskih organizacij s protikomunističnimi napisi in gesli. WASHINGTON. — Ameriška špiona, zakonca Rosenberg, ki sta bila obsojena na smrt, sta zdaj za korak bliže električnemu stolu, ker je vrhovno sodišče z osmimi glasovi proti enemu zavrnilu njun apel, da bi revidiralo njuno smrtno kazen. Smrti ju zdaj lahko reši samo predsednik Truman, ki ima polnomoč pomilostitve, ZDR. NARODI, N. Y. — Koreja in korejsko premirje bo eno glavnih vprašanj pri letošnjem zasedanju Zdr. narodov. BEOGRAD. — Komunistična Jugoslavija bo dobila od treh zapadnih držav novo pomoč v vsoti 99 milijonov dolarjev, da bo mogla financirati svoj uvoz in na splošno ojačiti svojo pozicijo proti Sovjetski zvezi. Padanje popularnosti gen. Eisenhowerja v Kanadi Y Kanadi vlada bojazen, da bi se moral Eisenhower ukloniti onim, ki se ogrevajo za trgovinske restrikcije. MONTREAL. — Preteklo pomlad je bila vsaka oseba, ki ste jo srečali in vprašali, za izvolitev gen. Eisenhowerja za predsednika Zdr. držav. To nazira-nje je vladalo celo v najvišjih krogih v Ottawi, tako da premier Louis St. Laurent ni dovolil članom svojega kabineta na konvencije v Chicago, ker se je bal, da tega ne želi Taftovfa skupina, katere prijateljstva Kanada noče zaigrati. Eisenhower ju kot kandidatu dajejo v Kanadi sicer še vedno prednost, toda njegova popularnost je že znatno padla zaradi bojazni, da bi, če bi bil izvoljen, moral slediti onim voditeljem v republikanski stranki, ki se ogrevajo za trgovinske restrikcije. Prihodnje leto se bo poeeniEo goveje m telečje meso WASHINGTON. — Poljedelski department je naznanil, da hišne gospodinje lahko z gotovostjo pričakuj j eo znatne pocenitve govedine in teletine v pri hodniem letu. — Department pa ne predvideva nobenih sprememb v cenah kozličevine, bravine in svinjine. Če hočete dolgo živeti MILWAUKEE. — Max Von Stephany je te dni ob kajenju cigaret, katerih pokadi po 200 na teden, in ob dobrem zdravju praznoval svoj 100-ti rojstni dan. Doma je iz Berlina v Nemčiji, odkoder je prišel sem leta 1880. Izjavil je, da rad kadi, popije vsak dan par kozarcev vina in posreblje več skodelic kave teh hodi pozno spat. Bandit se srrv je svoji kazni PALERMO, Sicilija. — Gaspare Pisciotta, sicilski bandit, se je široko zasmejal, ko mu je sodišče prisodilo 30 let zapora. POVRATEK MR. TRUMANA, KI ODIDE SPET NA POT Časnikarji pravijo, da je bila Trumanova pot velik uspeh. — Neodvisni volilci se baje nagibajo na Stevensonovo stran, ker so razočarani nad gen. Eisenhower jem. PRIPRAVLJENA ZA 7. ZASEDANJE ZN — Masiven marmornat baldahin štrli iz nizke zbornične zgradbe palače Združenih narodov v New Yorku. Na desni je vhod za delegate. Zbornična zgradba je bila dokončana za letošnje 7. zasedanje skupščine. V visoki zgradbi v ozadju je glavno tajništvo ZN. Dograjena je bila že preje. WASHINGTON. — Predsed-Truman se je v nedeljo vrnil s svojega kampanjskega potovanja, tekom katerega je prevozil nad 8,000 milj, v Washington. ■ Njegovo potovanje je brez primere v ameriški politični zgodovini; nikoli ni namreč še noben predsednik tako trdno in vztrajno deloval v prid svojega morebitnega naslednika. V sredo odide predsednik spet na tri dni trajajoče potovanje skozi Novo Anglijo, ko pa se vrne od tam, pa spet odpotuje na srednji zapad, kjer bo ostal do volitev. (S predsednikom je nekako tako kakor s tistim fantom katerem pravi slovenska pesem: Snoč je biu, dau je šou, — dreu bo pa spet pršou!) Predsednik, ki je zdaj 68 let star, je čil in pri dobrem zdravju navzlic temu, da je imel tekom tega potovanja nad 90 govorov. — Naj ž njim in njegovo politiko že kdo soglaša ali ne, mora vendar vsak priznati, da ima ta mož brezmejno energijo in voljo. Uspešna kampanja Časnikarji, ki so spremljali predsednika na tem potovanju, poročajo, da so prihajale predsednika poslušat na železniške postaje še večje množice ljudi kakor leta 1948. Enako je bilo tudi v državi Ohio, kjer so bile na nekaterih postajah večje množice od onih, ki so prišle poslušat Eisenhowerja. Izjava delavskega tajnika Tobina SPRINGFIELD, 111. — Wilson Wyatt, vodja Stevensonove politične kampanje, je izjavil časnikarjem, da so se pričeli neodvisni volilci zgrinjati okoli Stevensona, kar mu bo zagotovilo zmago meseca novembra. Istočasno je napovedal delavski taj-nki Tobin, da bo šlo 45 vitalno važnih newyorških elektoralnih glasov Stevensonu, ker da je ljudstvo razočarano nad Eisenhower je vo kampanjo. f‘Ko se je Eisenhower ‘oženil’ s senatorjem Jennerjem in Mc-Carthyjem, je moral plačati za to visoko ceno — z igubo New Vedno slabši odnošaji med Zdr. državami in Sovjetsko zvezo Yorka”, je rekel delavski tajnik Tobin. Izjava voditelja demokratske kampanje Wyatt, vodja Stevensonove kampanje, pa je rekel: Odvračanje od E;senhowerja se je pričela v velikem obsegu. Zavladalo je namreč veliko razočaranje nad generalom in splošno je zavladalo tudi mnenje, da Eisenhower ne predstavlja načel, o katerih so volilci mislili, da jih. So pa mnenja, da ta načela re-prezentira Stevenson.” — Dalje je rekel, da je skupina državljanov v Santa Fee, N. M., ki je tvorila prej “Odbor za Eisenhowerja"’, presedlala in tvori zdaj “Odbor za Stevensona.” Tista skupina je sporočila, da je razočarana nad Eisenhower jem, ki jemlje pod svoje okrilje vse republikanske voditelje, ne glede na njihov rekord in nazore. — Ljudje tudi pravijo, da Eisenhower ne daje povprečnemu volil-cu kredita za njegovo povprečno inteligenco. DENVER, Colo.—Gen. Eisen-hover bo zdaj odpotoval proti državam ob atlantski obali. Bitka oz. tekma za predsedništvo, ki je zdaj v svojem polnem razmahu. bo trajala samo še tri tedne. V Pennsylvaniji bo ostal Eisenhower morda dva polna dneva, mesto da bi naglo prevozil deželo ter se ustavil samo na ne nekaterih železniških postajah, kakor je bilo prvotno zasnovano. Republikanski voditelji so namreč opazili velik dvig registracije v Philadelphiji in v Pittsburghu, kjer so dobili de-mokratje vedno večino, toda ne dovolj veliko, da bi odtehtala republikanske glasove v ostali državi, v kateri so leta 1948 zmagali republikanci. Preden bo general odpotoval proti vzhodu, bo govoril še enkrat na jugu, in sicer v New Orleansu, Memphi-in Knoxville. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Danes večinama oblačno in hladneje kot včeraj. Jasno in hladno ponoči. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 14. okt. 1644 je bil rojisn William Penn, ustanovitelj kolonije Pennsylvanije leta 1682. Umrl 30. julija 1718. STRUPENA kampanja sovraštva, ki jo vodi Sovjetija proti Zapadu, posebno proti Združenim državam, se stopnjuje na svoji intenzivnosti. Zadnji odmev te kampanje je odpor Sov-jetije proti ameriškemu poslaniku Konnanu, ki ga je označila za nezaželjeno osebo, ki mora biti kot taka odpoklicana iz Moskve. Specialno o tem slučaju bomo še govorili, za danes pa naj rečemo le v splošnem nekaj besed. Nobena svobodna družba ni v območju svojih meja nikoli prostovoljno omejila svobodnega gibanja ljudi. Ker nima ničesar prikrivati, ji to tudi ni po-trbeno in ker je mnenja, da se medsebojno razumevanje najbolj pospešuje z osebnimi stiki, tega tudi noče storiti. V Sovjetski zvezi pa je gibanje njenih državljanov in maloštevilnih obiskovalcev, katerim so dovolili vstqp, strogo omejeno in pod stalnim nadzorstvom. Sovjeti so pogazili celo privile- tajnik Acheson je jasno pove- Kako ravnajo z ameriškimi di-girani položaj diplomatov, ki ga' dal, da bo ameriška vlada znova! plomati v Sovjetski zvezi, nam je prištevati med najstarejša! proučila vprašanje sovjetskih di-1 je zdaj pojasnil ameriški amba-mednarodna izročila. Med dru-j plomatov, čim bodo Sovjeti iz-1 sad or Kennan, še pred tem pa go svetovno vojno je Kremelj Z premenili določila, ki veljajo za je to opisala žena prejšnjega a- maloštevilnimi izjemami postopoma poostril že itak stroga določila o gibanju tujih diplomatov v Sovjetski zvezi, ki so jih uvedli leta 1941. Zaradi stalne poostritve ome- gibanje ameriških predstavnikov v Sovjetski zvezi. Nova ameriška določila pa nikakor ne ovirajo sovjetskim diplomatom izvrševanja zakonitih meriškega ambasadorja v Moskvi, Allana G. Kirka. V svoji' knjigi “Pisma iz Moskve” pravi, da so jih ob prihodu sprejeli člani MYD — “štirje čokati, mrki govorijo s komer hočejo, pa naj' ^1’(< bo to zasebnik ali javni predstavnik Kadar koli se je ambasador oddaljil od svojega stanovanja — nadaljuje Mrs. Kirk, — mu Zdaj pa si oglejmo drugo plat. sledijo za petami z avtomobi- _____________,..............- poslov ali socialnih obveznosti, j ™Žj6 v temnih oblekah z glo jitvenih ukrepov glede gibanja Ti diplomatje lahko kot doslej! ° ° ^ ce ° P° lsnle^15u 0 u prestavnikov svobodnega sveta obiskujejo kogar koli želijo, se!^1 z ° nav ° 1 S°.pn" je ameriška vlada pred nekaj udeležujejo javnega življenja in | ca e’ a 80 0 orozem z revolver meseci končno obvestila Sovjete, “da je prisiljena izdati odlok, ki bo urejeval gibanje sovjetskega diplomatskega osebja in sovjetskih časnikarjev v Wa-shingtonu in New Yorku. Izkustva so dokazala, da so kremeljski mogotci dovzetni za logiko samo, če jim vračaš milo za drago. Novo ameriško določilo se oslanja samo na to dejstvo in nikakor ne na željo, da bi posnemali kremeljsko politiko “zarotniške tajnosti.” Državni White Horse hrib v Koreji napadajo samomorilni odredi Južnokorejci odbijajo vse napade in drže greben trdno v svoji oblasti. SEOUL, Koreja. — Kitajske komunistične “samomorilne” čete, otovorjene z dinamitom in; drugimi razstrelivi, so poizkusile z eksplozijami si izsiliti preboj obrambnih črt, ki jih drže Južnokorejci, toda njihovo prizadevanje je bilo zaman. Ogenj korejskih čet, ki trdovrtno drže greben hriba, jih je sproti kosil. Napadalci so padali na kupe, ne da bi njihovo razstrelivo eksplodiralo. Po vsakem kitajskem napadu izvedejo Južnokorejci protina- Voznik busa rešil potnikovo življenje— Prisotnost duha in prijaznost Antona Strniše, voznika busa na St. CJair Ave., sta rešila življenje žene. Mrs. Stello Delsanter z 834 Alhambra Rd., mater treh otrok, je zadela kap na njegovem busu, ko je pripeljal do St. Clair Ave. in E. 140 St. Strniša se je naglo spomnil, da je najbližja klinika severno od St. Clair Ave., na E. 152. St. Odpeljal je naravnost do klinike, pustil tam Mrs. Delsanter, nato pa se vrnil na svojo progo. Zaradi nagle pomoči se je bolnici zdravje obrnilo na boljše in bo skoro okrevala. A. Strniša je sin Mr. in Mrs. Anton Strniša, 6526 Bonna Ave. in živi sedaj na 867 E. 73 St. Pri CTS dela že deset let. Desanterjevi otroci pravijo, da se mu ne bodo mogli nikoli izkazati dovolj hvaležne. Mraz je tu— Grdina in sinovi, trgovina s pohištvom in potrebščinami za dom, ima v zalogi najodličnejše sobne grelce. Berite zadevni oglas v današnji številki našega lista! Srečno prestal operacijo— Tom Germack je v Glenville bolnišnici srečno prestal operacijo, ki se ji je moral podvreči. Obiski dovoljeni Deseta obletnica— V sredo 15 okt. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pojk. Josephine Toporiš v spomin 10. obletnice njene smrti. Redna seja— Waterloo Grove W. C. No. 110 ima v sredo zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd. redno mesečno sejo. Članice so prošene, dar se seje gotovo udeleže, ker se je treba pogovoriti o banketu. Enajsta obletnica— V sredo ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Antona Koren v spomin 11. obletnice njegove smrti. Iz bolnišnice— Mr Joseph Krall, 9423 Ben-ham Ave., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje prijateljem in znancem za obiske in kartice, ki jih je dobil v bolnišnico. Enajsta obletnica— V sredo ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Alojza Stefan v spomin 11. obletnice njegove smrti. Druga obletnica— V sredo bo v cerkvi sv. Lovrenca ob 8:20 sv. maša za pok. Franka Mirtič v spomin 2. obletnice njegove smrti. Zanimiv sestanek— V sredo zvečer ob 8. uri bo v Newton D. Baker Health Center na 1465 E. 55. St. zanimivo filmsko predavanje o uničevanju podgan. Vsa soseska vabljena! Miklova Zala— Nocoj ob 7 uri je na odru S. N. Doma vaja za igro Miklova Zala. Pridejo naj gotovo vsi igralci. Za koga bomo volili? WILLIAMSBURG, Mass. — Tukaj je najel republikanski odbor polovico nekega poslopja Skoraj 80 odstotkov ozemlja So-^ lom. Stalinovo neposredno nad- pad, s katerim potisnejo napa-vjetije je za tujce in tudi za a-jzorstvo preneha samo na amba-Malce nazaj. Divja borba za ta meriške diplomate nedostopno, j sadi in na ograjenem zemljišču,'hrib je zdaj že v svojem osmem j za svoje kampanjske seje ter Poleg tega pa ne sme njihova: ki obdaja ambasado in ki je nje- dnevu, toda Južnokorejci so še j obesil na pročelje napis — “We noga prestopiti praga nadaljnihma last Agentje MVD sprem-22 določenih mest, ki ležijo iz-jljajo ambasadorja celo na pik- ven omenjenega področja. Vsak nike. Ceste, katere smejo upo-korak, naj bo zaseben ali ura-' rahljati tuji diplomatje v Sov-den, je pod strogim nadzorstvom jetski zvezi, so omejene in pod MVD — sovjetske tajne policij e. J policijskim nadzorstvom.” vedno gospodarji vrha in grebe- Like Ike”. Nato pa so najeli na tega važnega hriba. demokratje drugo polovico po- ------o------ slopja ter obesili tik republi- Kadar se ne brigate za opo- kanskega napisa napis s slede-zorila, dokler ni prepozno, ste čim besedilom: “But we will krivi svoje nesreče sami. vote for Stevenson!” Ameriška Domovina :V1 ■ I%1— *4msjar— •117 St. Cla^r Atc. HEnderaon 1-0623 Clereland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.______ «,*ggp.;.,83 No. 201 Tues., Oct. 14, 1952 Socialno vprašanje v volilni borbi V politiki modernih držav je ena najvažnejših zadev socialno vprašanje. Kjer države tega niso primerno uredile, so ali padle v žrelo nasilnemu komunizmu ali pa se bore z velikimi težavami proti komunističnemu prodiranju. Danes pač ni sposoben ne za poslanca, ne za senatorja in še manj pa za predsednika države, človek, ki bi mu bilo socialno vprašanje španska vas. Mi smo že opozarjali na to, da je med obejma ameriškima strankama edina bistvena načelna razlika v različnem gledanju na socialna vprašanja. Da ne bo kdo iskal v tej trditvi kakega pezdirja, opozarjamo na to, da trdimo, da mislimo s tem na načelne razlike, ne pa na praktično delovanje,. Razlike so v osebnostih, razlike so v različnem gledanju na raznovrstne zadeve javnega življenja, toda načelno vidimo mi le eno samo razliko in ta je v reševanju socialnega vprašanja. Ta načelna razlika se kaže v platformi obeh velikih ameriških strank in v izjavah obeh kandidatov. Danes poglejmo, kako se izražata oba predsedniška kandidata glede socialnih vprašanj. Da ne bo kdo zopet dvomil o resničnosti naših navedb, češ: “Saj vse berem, toda tega nisem nikjer bral!” navajamo virq za te naše trditve. To so revija “America” z dne 4. oktobra, ki je popolnoma nevtralen list, “The Machinist,” strokovni list za narodno delavsko združenje strojnikov in “The Fisher Eye Opener” strokovni list UAW-CIO z dne 3. oktobra. Kandidat Stevenson je v svojem govoru pred konvencijo velike ameriške delavske zveze AFL med drugim izvajal sledeče: “Eden izmed najbolj važnih dogodkov v razvoju našega narodne,ga življenja je ameriško delavsko gibanje. To danes pomeni več kot le orodje za pogajanja za kolektivne pogodbe. Namen in pomen delavskega gibanja je, da se ustvari iz Amerike svoboden, močan svet in da se: dosežejo vsi demokratični smotri, katerim je posvečena vlada te države. Jaz bi rad z vami razpravljal, kako urediti sodelovanje med vlado in neodvisno organizacijo kot je A. F. of L. (American Federation of Labor). Mi skušamo najti način najboljšega sodelovanja med vlado in delavskimi organizacijami tako, da si medsebojno priznavamo neodvisnost enega kot drugega. Zgodovina republikanske stranke dokazuje, da je bila ta stranka za ljudi in podpirana od ljudi, ki mislijo, da njih interesi slone, na taki svobodi, ki daje pravico izvajati ekonomsko moč brez omejitve. Prepričanje demokratske stranke pa je, da je človeška svoboda temelj, da pa se more ekonomska moč izvajati lq tako, da ta ne krši osebne svobode.” Stevenson je s tem zadel bistvo socialnega vprašanja. Vsi moderni sociologi — razen izrazito kapitalističnih in komunističnih — izjavljajo, da kapital ne sme biti svoboden tako, da bi zlorabljal svojo gospodarsko moč v škodo posameznikom in družbi in tako kratil svobodo šibkih slojev. Delavec mora biti enakovreden gospodarski činitelj v državi in sq ne sme čutiti zapostavljenega ali manj vrednega v javnem življenju. Eisenhower v socialnih vprašanjih ni doma, pa tudi njegovi svetovalci so glede te zadeve zelo šibki. Morda je v vseh govorih republikanskega kandidata socialno vprašanje najbolj šibka stranka. Ko je govoril 18. septembra v New Yorku pred konvencijo A. F. of L. je napadel Federalno ustanovo za posredovanje in spravo (Federation Mediation and Conciliation Service), trdeč da ta ustanova stoji čisto ob strani v sporih med delodajalci in delavci, dokler spor ne pride do vrhunca, in da je tako propadla, da je, naš narod pozabil, kaj bi lahko naredila. Eisenhower niti ni vedel, oziroma njegovi sVetovalci ga niso poučili, da je ta ustanova, ki jo je napadal, del Taft-Hartley-jevega zakona, ki ga on sicer brani. Tudi ni najbrž vedel, da je to ustanovo vodil Cyrus Ching, odločen rer publikanec in ugleden industrijalec, tako je dejansko napadal nevede delo svoje lastne stranke in še to neupravičeno, ker je ta ustanova samo v preteklem letu rešila 15,000 sporov med delodajalci in delavci. V New Jersey so generala Eisenhowerja vprašali zastopniki delavske zveze CIO, kaj on sodi o odprtih delavnicah, o unionskih delavnicah in o zaprtih delavnicah (open shop, union shop and closed shop). General je odkrito priznal, da ne^ve, o čem govore delavski zastopniki, ki so mu stavili vprašanja. Ob isti priliki so ga vprašali delavci o nekaterih določbah iz Taft-Hartley-jevega zakona, o socialnem zavarovanju in več drugih stvareh, ki se tičejo delavstva. Zastopniki CIO so nato poročali, da je general pri svojih odgovorih pokazal ogromno pomanjkanje znanja važnih vprašanj in zakonov, ki se tičejo socialnega vprašanja. Republikanska stranka je pričela s svojo propagando a se socialno delo in socialno zakonodajo demokratov v javnosti slikati kot socializem. Zadnje čase se celo opaža da se vrši tajna propaganda prišepetavanja, da je Stevenson so- cialist ali celo komunist in to vse radi njegovega stališča v socialnem vprašanju. Če vse to upoštevamo, potem razumemo, da je sedaj prvič v politični zgodovini Amerike stopila iz rezerve velika delavska zveza A. F. of Labor in ‘endorsirala governerja Stevensona. Če ne bo republikanska stranka popravila svojega stališča, potem se kaj lahko zgodi, da se bo ameriško delavstvo ali oklenilo demokratske stranke, ali pa, kot se je izjavil neki delavski voditelj, ustanovilo svojo lastno delavsko stranko. Z Liginega sestanka v Chicagu Chicago, 111. — Podružnica Lige slov. kat. Amerikancev je na svoj zadnji sestanek 4. oktobra j K sodobnim svetovnim problemom Zastopniki 60 držav, ki so mu obravnavanju vprašanja ne-včlanjene v Združenih narodih odvisnosti oziroma samouprave so se zbrali v New Yorku. Danes' lektoratov v Severni Afriki. so zaceli z zasedanji, ki bodo j BESEDA IZ NARODA | “Pri belem konjičku” v Bridgeportu Bridgeport, Conn.—V Bridgeportu smo se zopet postavili. Bilo jie dne 18. septembra t.l. zvečer v farni dvorani, kjer nam je igralska družina “ta novih”,u-prizorila pravo pravbatcT’opere-to “Pri belem konjičku.*’ Postavili smo se zares! Člo vek bi skoraj mislil, da je v ljubljanski operi, da gleda na odru Pečka, Zupana in Poličevo itd. In sosnarija'povrh! Ozadje je tvorila umetniška slika Bleda z otokom. Izvirno delo bivšega majorja jugoslovanske kraljeve garde g. Janeza Zadnika. Lju dem je kar sapa zastala, ko se je dvignila zavesa. Pa maske, ki jih j'e ustvarila Zadnikova hčerka gdčna Judit! Ljudstvo je prasnilo v smeh že ob samem nastopu vsakega novega igralca, še preden je le-ta usta odprl. Igra sama je na slovenska tla presajena nemška igra iz Salz-kammerguta. V svojem bistvu je predstava treh ljubezenskih trikotov, ki se pa nazadnje izravnajo v tri ljubeznive pare tremi veselimi ohcetmi. Tako pride vsak na svoj račun; narava se v svojih kalkulacijah nikdar ne zmoti. S tem bi bila vsebina izčrpana. Režiserju g. Stanku Mallyju se je posrečilo, da je za vsako vlogo izbral povsem odgovarjajočega igralca in igralko. Zato je igra kar prekipevala od samih posrečenih dovtipov, izvirnega podajanja in duhovite še-gavosti. Splošna sodba je bila, da se je najbolje odrezala ga. Zadnikova, kot gostilničarka “Pri belem konjičku.” Vendar pa so se ji tudi drugi igralci tako približali, da so se povsem merili z dovršenostjo njenega podajanja. Njen partner g. Skrabelj je bil pravi poklicni natakar, g. Notar pa pravi raztrgani dohtar v pravdi in ljubezni; g. Rednak, ki je kljub svojim 60 letom na odru mladeniško čil, nam je podal tipičnega profesorja, g. Žele pa neprekosljivega trgovca Bucka. Da izčrpamo vrsto igralcev, morama na vsak način omeniti g. Miklavžino kot plešastega ljubimca, g. Šinkovca kot originalnega berača in g. Lagoja v dvojni vlogi natakarja in vodje turistov. Če ženske vloge omenimo na drugem mestu, to nikakor me pomeni, da so zaostajale za moškimi. Naj oproste! Gospa Red-nakova je bila jako ljubezniva tetka, gdčna. Koprivčeva pa ljubimka, kakor se spodobi. Gdčna. Bukovčeva je na odru tako dovršeno jecljala, da si je vsak mislil: Škoda, ko tako čedno dekle ne ve jezika drugače obrniti. Gdčna. Svetetova se je pokazala kot izborna pevka, gdčna. Brančeva pa je bila prava poštarica v prenašanju pisem in novic. Kar daje igri in njeni predstavi še večjo vrednost, pa je dejstvo, da je ob tej priliki nastopil naš novi slovenski zbor pod vodstvom g. Martina Zadravca in nam zapel kar celo vrsto Lepih narodnih pesmi. Dvorana je ploskala od navdušenja. Pri tem velja ipoudariti dejstvo, da so pevski zbor začeli “ta novi,” sčasoma pa se je pridružilo toliko “starih,” da danes ti nemala prevladujejo v njem. Ženske glasove v zboru zastopajo izključno same mlade amerikan- ske gospe, vse do zadnje rojene v Bridgeportu, ki so se same od sebe pridružile zboru v želji, da gojijo pesem svoje stare domovine. V zvezi s tem moramo omeniti g. Hunyadija, ki kljub dejstvu, da zavzema visok položaj v najvidnejšem elektromonter-skem podjetju v mestu in kljub dejstvu, da se je rodil v Bridgeportu, pride na vsako begunsko prireditev z umetniško zbirko svojih plošč, ki jih sam brezplačno vrti ure in ure. Kar je v našem Bridgeportu prav posebno lepo, jte vprav dejstvo, da med starimi in novimi ni nobenega vidnejšega trenja, marveč naj lepša harmonija. To se je posebno pokazalo pri tej prireditvi “ta novih,” h kateri so prišli večinoma stari obiskovalci, med njimi celo ljudje, ki slovenščine sploh ne razumejo. Pa smo jim dali v roke vsebino igre v prekmurščini in angleščini in vsak se je pohvalil, da ji je z užitkom sledil. Zdaj bomo pa z igro šli kar dvakrat gostovat po svetu: V Brooklyn, New York, kjer jo bomo podali kot otvoritveno predstavo tamkajšnje letošnje sezone, in v Forest City v Penn-sylvanijo, kjer nam je g. župnik Jevnik najel veliko dvorano v eni izmed tamkajšnjih šol. Tako Bridgeport zares postaja to, kar je uradnik “Ameriške domovine” dejal našemu g. župniku dr. Farkašu: “nemara najbolj zavedna slovenska fara v Ameriki.” Eden od gledalcev. ------o------ —Največji sovražnik divjih koza so plazovi. povabila kot častnega gosta pre- verjetno trajala še preko Nove- vzvišenega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki se je prav tiste dni mudil v Chicagu. Po otvoritvi sestanka in pozdravnih besedah je imel g. Stanko Mašič zanimivo predavanje o pomenu slov. kat shoda v Argentini in o misijonskem delovanju našega rojaka Franca Pirca v Ameriki pred sto leti. Škof dr. Gregorij Rožman se je v svojem govoru dotaknil obeh omenjenih vprašanj in pov-daril njun pomen za katoliške Slovence. Po njegovih besedah se moramo zahvaliti prav misijonskemu delovanju rojaka Pirca, da nas Slovence v tem predelu spoštujejo. Na kratko je Prevzvišeni opisal tudi življenje naših rojakov v Argentini. Leo Mladič se je zavzemal za to, da bi priredil kat. shod tudi v Združenih državah. S tem bi obnovili in utrdili slovensko in katoliško zavest med tukajšnjimi rojaki. Predsednik podružnice g. Frank Vavpotič je na kraju sporočil, da bo podružnica tudi letos priredila Miklavžev večer. O sporedu prireditve bo sklepal odbor na svoji prihodnji seji. Iz pogovorov med rojaki, posebno med novimi, je videti, da je tudi v Chicago trta dobro obrodila — čeprav vinogradov ni nikjer opaziti, še celo Gorenjci, ki se doma z vinogradništvom niso vkvarjali, so se tu lotili tega posla, tako je vsaj sklepati iz pogovorov. Nekateri morajo seveda še vprašati za nasvet v tej zadevi bolj izkušene Štajerce, Dolenjce in Belokranjce. Kako bo trgatev v našem mestu letos izpadla, bom povedal prihodnjič ali pa tam enkrat po svetem Martinu, če me bodo seveda povabili na poskušnjo. Pozdrav vsem naročnikom AD! Ludvig Jelenc. s* M'in. Brat med brati “Naš tednik” z dne 2. t. m. je prinesel obsežno poročilo o obisku g. Ant. Grdina na Koroškem. Poročilo je opremljeno z zelo dobro sliko g. Grdina. Vemo, da nam bo g. Grdina sam popisal svoje vtise s Koroškega, koder se je mudil konec prejšnjega meseca teden dni. Toda bralce AD prav tako zanima, kaj poroča o njegovem obisku glasilo koroških Slovencev “Naš tednik.” Potem ko list uvodno poda glavne podatke iz dosedanjega življenja g. Grdina, takole nadaljuje: “Sedaj pa je hotel sam osebno videti življenjske razmere koroških Slovencev. Da se je posebno zanimal za tiskarno Mohorjeve družbe, se razume, želel pa je tudi videti naše gospodarske in kulturne ustanove. Obiskal je gospodinjsko šolo v Št. Rupertu, videl v Škocijanu grob našega narodnega mučenca g. Vinka Poljanca in g. kaplana Kuteja. Na poti po Podjuni in Rožu je g. direktorja spremljal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev v g. dr. Joško Tischler. ga leta. Predstavniki Zahoda in Sovjet j e se bodo morda spet obkladali z vsakovrstnim priimki, kot smo jih slišali lani, in delali propagando vsak za svojo stvar. Najpomembnejša točka dnevnega reda bo gotovo vojna na Koreji. Morda bo ena ali druga stran stavila nove predloge za njeno dokončanje, na uspeh sedanjih pogajanj za premirje ne da namreč nihče več kaj prida. Na dnevnem redu letošnjega zasedanja pa je še cela vrsta drugih vprašanj. Na letošnjem zasedanju Združenih narodov bo igrala važno vlogo Afrika. Ne mislimo s tem reči, da bodo Afrikanci odločali pri kakih glasovanjih ali debatah, to ne, pač pa si bodo državniki belili glave z vprašanji, ki se tičejo črnega kontinenta. Francoska vlada je že v naprej izjavila, da je proti vsake- merami. Tam vlada in oblast pozivata posamezne narodnosti, naj se drže svoje kulture, svojih običajev in življenjskih navad, ker vidi državno vadstvo v tem najmočnejše jamstvo', da bodo ljudje ostali pošteni in delavni. Poudaril — je v svojem govoru posebno važnost skrbi za mladino. Iz Celovca je g. direktor Grdina obiskal kljub svojim 78 letom tudi Sv. Višarje, kamor ga je spremljal tajnik Mohorjeve družbe g. dr. Hornboeck. S Koroške se je g. direktor odpeljal v Gorico in Trst . . .” Duhovniške vesti Lanskoletni sloven, koroški no-vomašniki, ki so po svojih novih mašah ostali še eino leto v bogoslovju, so letos s 1. avg. nastopili prve svoje službe, in sicer je bil g. Jož. Škof nastavljen za prefekta v Marijanišču na Ple-šivcu, g. Jan. Dragašnik je bil Vznemirljive vesti pa ne prihajajo samo iz Tunisa, Maroka Tunisa in Maroka, svojih pro-in Egipta, dežel, ki leže v Severnem delu Afrike, ampak tudi iz njenega južnega dela, Južnoafriške unije. Južnoafriška unija preživlja krizo svojega obstoja 42 let. Ko so se leta 1910 združile štiri province, dve več ali manj angleški (Kapska in Natal), dve pa holandski odn. burski (Oranje in Transvaal), je bilo videti, da bo prišlo do premirja med zmagovalci in premaganci. Eden glavnih pobornikov krvave vojne proti Burom je bil Churchill. Ves položaj je ostal nespremenjen do nastopa sedanjega preds. vlade Daniela Malana. Malan nastopa • ne samo proti črncem, mulatom in Indijcem, ampak tudi proti belcem angleškega izvora. Hoče ustvariti rasistično republiko, brez sleherne zveze z Anglijo, z izključno burskim e-lementom ter zato zastopa načelo o izključitvi drugih elementov od volilne pravice. Proti temu so črnci apelirali pred Vrhovnim sodiščem, ki se je izreklo njim v prid. Malan je odločitev Vrhovnega sodišča izigral s tem, da je parlament proglasil kot edino kompetentno razsodišče v tej zadevi, čeprav je s tem izvršil protiustavno dejanje. Nacionalna stranka je s pomočjo takega parlamenta, kot predstavnika naroda, znova objavila odstranitev črncev z volilnih list. črnci so tako popolnoma izključeni, drugi pa smejo izvoliti štiri predstavnike za obrambo svojih interesov, mroajo pa biti ti delegati belci.— Ukrep je povzročil velikanska nezadovoljstvo med črnci, mulati in Indijci, na drugi strani pa se je Vrhovno sodišče znova izreklo proti Malanu, ki da krši ustavo. Politični opazovalci predvidevajo v tej zmešnjavi v kratkem nastavljen za mest. . kaplana v Velikovcu, g. Mirko Wrumnik pa ! nove volitve. Glavna nevarnost za mest. kaplana v Wolfsbergu.' Malanovega nastqpa proti čm-— Letošnji novomašnik bene-jcem pa je v tem, da vso igro iz-ški Slovenec g. Lovrenc Petričič! rahljajo komunisti, ki imajo veje bil nastavljen za kaplana v like uspehe med črnim prebival-Sagritz v dolini reke Mele. jstvom. Menijo, da se bodo bel-Za župnika v št. liju je bil. ci na volitvah tesno naslonili na imenovan dosedanji provizor ra- Malana, ki je edini, ki jih še ne-vno tam g. Pavel Kanauf, ki je koliko ščiti in ker jim pač ne že kot provizor popravil skoro preostane drugega, ker iz Južne vse cerkve v župniji in jim pre-j Afrike ne morejo domov: An- skrbel zvonove. Imenovani je gleži ne v Anglijo in Holandci ne tudi vnet sodelavec slovensko- v Holandijo, ker sta itak prena-dušnopastirskega lista “Nede- seljeni. So pa belci, zlasti An-Ije.” j gleži, slino zasovraženi zaradi Za župnika v Št. Juriju na'znanih britanskih kolonijalnih Zilji je bil instaliran dosedanji ’ postopkov, ki so še vedno v ve-škofij tajnik g. Viljem Mucher.: Ijavi, tako n. pr. da črnci ne Dosedanji šentjurski provizor g. smejo hoditi po pločnikih, da se Janko Valjavec pa je bil preme- morajo umikati celo senci bel-ščen za kaplana v župnijo sv.: cev, da se smejo voziti samo v Jakoba v Beljaku. — Škofij, taj-, posebnih vagonih za črne itd. — nik pa je postal dosedanji žup^V odnosu med belci in črnci pa nik na Dholici g. Jož. Kanduth,1 odloča tudi razmerje v številu: za provizorja na Dholico pa je črncev je v Južnoafriški uniji šel mest. kaplan g. Martin Škor- 8.5 milijona, mulatov 1.1 milijo-janc. Za provizorja v Preitenegg na, Indijcev 360,000, belcev pa v Labudski dolini je bil nastav-J vsega 2.6 milijona. V slučaju, Ijen g. Franc Vodnik. Dosedanji da komunistom uspe dvigniti te marijanški prefekt g. Franc'črne mase, belci lahko pričaku-Moertl je šel za kaplana v Štejejo ponovitev dogodkov na Zla-Leonbard v Labudski dolini, g. ti obali v srednji Afriki, kjer je Alf. fiipfl pa je prišel za kapla-1 prišlo ob prelomu stoletja do na v Borovlje, kaplan g. Franc strahovitih pokoljev belcev. Mitsche pa je iz St. Leonhardaj Da grozi že sedaj kaj podob-postavljen za kaplana župnije nega v Kenyi, dokazuje objava Št. Ilj v Celovcu. Dr. Srečko zakonodajnega sveta v Nairobi, Zamjen, provizor v Svečah, pa ki je na posebni seji objavil, da je dobil dopust. velja za Kenyo stanje stroge vo- Tudi mi popravljamo jaške pripravljenosti. V Kenyji Po poročilih iz Belgrade sta je začela teroristično nastopati graška lista “Tagespost” in tajna organizacija Maumau, v “Neue Zeit” napačno poročala, kateri so člani sami črnci, naj- V soboto večer je priredil oktet “Slavček” koncert na čast g. direktorja, da ga tako še bolj seznani z našo koroško pesmijo, ki je v poletju doživala svoj poseben triumf po zapadni Evropi. Za obisk se je g. direktorju zahvalil predsednik Narodnega vseta g. dr. Tischler in ga prosil, naj nese zahvalo koroških Slovencev vsem slovenskim rojakom v Ameriki, posebno še našima prijateljema Janezu in Korlu, ki sta kljub veliki razdalji v svojih mislih vedno pri nas. Pozdrave vsem starim Slovencem, posebno pa še novim Slovencem, ki so na koroških tleh leta 1945. doživeli slovensko Golgoto na Vetrinjskem polju pri Celovcu. Tako so njihovi spomini še bolj povezani s Koroško. Dr. Tischler je dodal še prošnjo, j ko sta objavila, da je jugoslovan. več iz rodu Kikuya, ki je naj- da bi zanimanje v besedi in de-j minister Ljubčo Arsev ob od-janju živelo med ameriškimi Slo-j kritju mostu čez Muro pri Rad-venci tudi naprej, da bo tako goni govoril o 10,000 Slovencev duhovna in kulturna vez med v Avstriji. Po belgraj. poročilih nami še močnejša. je minister omenil več desettiso- Pri tej priliki je tudi g. direk- [ čev Slovencev in Hrvatov v Avtor povzel besedo in kratko ori-! striji. — Dodatno s tem sporo-sal svoje vtise na Koroškem in čarno, da je bil radgonski most posebno naglasil veliko razliko sicer slovesno odprt, promet če-med našimi in ameriškimi raz- zenj pa še do danes ni dovoljen. močnejše zamorsko pleme v Kenyji. Postavili so si za cilj, da bodo najprej pregnali 3000 belcev, ki posedajo skoraj celotno zemljo takozvanih “Belih višin”. Gibanje, ki bi utegnilo sprožiti pravo gerilsko vono, naj zatre po nalogu vlade nekdanji šef angleške policije v Palestini O’Rourke. K ^ IV A’ O S K ^ /lMERi$kyi Domovih katoliške univerze je 20. sep- - daje prednost nekaterim pri-tembra letos diplomirala gdč.; seljencem, druge pa zapostav-Santa Mauko. Gdč. Mauko jejlja, nekaterim pa kar narav-doma iz Maribora. V Kana-; nost onemogočuje priselitev v do je prišla 1. 1948 iz Senigal-! Kanado. V kanadski prilogi -/* H/l' E RI e/% m— H O ilAE AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Bratovščini Boštjančič & Kolenc & Co. Toronto, Ont. — Nekdanji o-!slednje pisateljske avanture, po- rožarski dobavitelj za proslulo užiško republiko v Srbiji, bivši Urednik clevelandskega dnevni- iriel pred svojim hlevom. Le potem, smo mnenja, bo g. Kolenc lahko pisal v imenu slovenskih ka “Enakopravnosti” in sedanji farmarjev in njihovih hčera, če urednik edinega trikrat na te- bodo oni tako želeli. Slovenski den izhajajočega slovenskega naseljenci v Kanadi staronase------Prosim Vas, da mi pošiljate točno. Prejšnji naslov g. Logar-; ja je bil Room 43, Brampton, Ont. PISMA UREDNIŠTVU Uglednemu uredništvu! Prav z veseljem obnavljam naročnino za nadaljnje leto. Prilagam denarno nakaznico za $12. časopisa tokraj Trsta g. Ivan Boštjančič je v svoji uredniški koloni oni dan opozoril bralce, naj si prebero v “Dopisih” njegovega glasila pismo, ki ga je podpisal g. Ludvik Kolenc. V tistem pismu, ki nosi nalov “Odgovor novemu naseljencu Kanade”, odgovarja g. Kolenc, (ne da bi ga kdorkoli kaj vprašal, kajpada) na nedavni članek v K. A. D. “Nevoščljivost ni lepa čednost.” Kolenčev dopis je napisan v slogu, ki spominja na nekdanje udarniške dopise v Prosveti in podobnih časopisih. Modri g. Kolenc si šteje v velikoi čast, da je članek podpisal. Takega članka bi pač ne mogel Podpisati noben drug ali pa le kdo njegovih nekdanjih pajdaj; šev. Uredništvo K. A. D. prejelo na njegov dopis dalj odgovor, ki pa ga ne moremo o' • °. . , . , v ■ . ViT-J' Winnipeg — rirvaisKi Javljati, ker je škoda časa m pro-. .% ki , „ ,. • , , štora. Tudi upošteva uredništ- Hrva''skl §las ’ kl lzhaJa Vo K. A. D. rahlo zdravje g. Kolenca in njegovo osamelost, kar Je pripomoglo, da je napisal odgovor brez potrebe, da je napisal tako dolgega in da ga je tako tradicijonalno sopotniško zveneče okrasil. G. Kolencu želimo zdravja in boljše volje, kajti sicer bomo naročili sv. Miklavžu, naj mu prinese metlo, da bo mož, preden se pusti v na- Ijene farmarje globoko spoštujejo, se z njimi lepo razumejo in znajo razlikovati med farmarji in pa med nekaj tistimi, ki bi bili radi farmarji, pa. . . O tem je g. Kolenc sam bolje poučen. — Mnenja smo, da poznajo slovenski farmarji na Niagarskem polotoku g. Kolenca in podobne tiče prav tako dobro, kakor jih poznamo mi, namreč: ko slab denar. — G. Boštjančiču v New Yorku pa izrecno dovoljujemo, da gornje opombe ponatisne v “Glasu naroda”, saj je v svoji koloni povabil, naj povedo tudi begunci svojo besedo. Gotovo ne bo nikakega razdora. ------o------ Hrvatje v Kanadi bodo zbirali za jugoslovanske olimpijske športnike SRBI O SEBI Cleveland, O. — Pittsburški dnevnik ‘Amerikanski Srbobran’ je objavil v svoji številki dne 19. sept. tudi majhen članek, v katerem poučuje svoje čitatelje o izvoru oziroma razširjenosti besede Srb. Članek se naslanja na neko; knjigo “Zgodovina srbske cerkve”, ki jo je spisal pravoslavni škof Nikanor Ružičič. V omenjenem članku stoji tudi to-ie:. “On (Ružičič, op. ur.) navaja, da omenja zgodovinar in književnik Plinij, sodobnik Kristusovih apostolov, v svoji zgodovini Srbe kot narod, ki se nahaja v rimskem cesarstvu. Zem-ijepisec Ptolomej iz 11. veka (Ptolomej je v resnici Živel v 2. stoletju po Kr. Op. ur.) omenja Poleg ostalih narodov rimskega cesarstva tudi Srbe”. Dalje čitanko v istem članku, da so bili Srbi že v 4. stoletju krščanske ve-re, da hranijo v “minhenskoj bi-blioteci” rokopis, ki trdi, da so se vsi slovanski narodi razvili iz Srbov, da najdemo srbska krajevna imena v Egiptu, Perziji, klavretaniji, Kapadokiji, Abesi-oiji, če srbskih imen po slovanskih deželah in ostali EEvropi sploh ne jemljemo v poštev. . • k>ogve, kaj bi porekli na ta šopek srbskih cvetlic stari Slova- Slovenske potniške agencije TRANSMUNDIAL SE PRIPOROČAJO ROJAKOM. 'k vozne kajte za ladjo ali avion ★ denarna nakazila, paketi k prevodi, emigracija itd. Pišite ali nas obiščite, govorimo slovensko GENOVA—Italija, Via Balbi 38 CARACAS—Venezuela, Pasaje Capitolio 16 TORONTO—Kanada, 258 College St., Tel. MI 4868 Montreal—Kanada, 2098 st. Catharine West. Tel. FI 5306 Winnipeg — Hrvatski tednik v našem mestu, je objavil vest, da so se javili uredništvu jugoslovanski veslači, ki so pred nekaj tedni na svoji olimpijski turneji po Nemčiji izjavili, da se nočejo vrniti v domovino, ampak da hočejo emigrirati v Kanado. Kakor športniki sami izjavljajo, so vsi Hrvatje in kot taki pristaši HSS. Zdaj prosijo hrvaške rojake po Kanadi za prispevke, da bi se mogli čimprej vseliti v Kanado. Kdor želi prispevati, se lahko posluži naslova: Jos. Dra-voj, 36 Kensington Ave., South, Hamilton, Ont. Canada. ------o----- Domotožje Hamilton, Ont. — Pred nedavnim so v hamiltonskem sanatoriju za jetične pogrešili svojega pacienta Davida Mikejuka. Mi-kejuk je Eskimo, dcmh z daljnega Severa, v najsevernejšem kotu ozemlja, ki pripada provinci Quebec. Iz Mountain sanatorija je izginil, čim se je vrnilo hladnejše vreme; to razlagajo kot napad domotožja, ki je bolnega Eskima pripravil do tega, da je pobegnil. Pri sebi nima nikakega denarja, angleščine ne obvlada in njegovo zdravje je zelo rahlo. Iz tega sklepajo, da domotožni Eskimo nikoli ne bo mogel dospeti med svoje rojake v Great Whale River. Žele videti Ruse Toronto, Ont. — Študentje na University of Toronto so pri glasovanju z veliko večno odobrili, naj univerza dovoli obisk 12 — 15 študentov iz Sovjetske zveze. Proti temu obisku so se izjavili z glasovanjem na St. Michael College v Toronto, hamiltonski akademiki z McMaster University pa so se sprva strinjali s predlogom, naj bi Ruse povabili, ko pa so začeli med njimi krožiti komunistični letaki, naj ta predlog počlpro, so študentje na McMaster zasukali svoja jadra: skoraj vsi so volili, naj ne vlačijo- Rusov v Kanado. časopis kakor doslej na naslov mojega prijatelja A. žigerta, ker si zaradi stalnosti svojega naslova še sedaj nisem na jasnem. S tem opravljam tudi dobro delo, da katoliški list širim: on ga prečita vedno pred menoj. Za to leto pa mi je tudi prispeval polovico naročnine. Bolje pozno kakor nikoli: k izgubi g. Jake Debevca Vam izrekam svoje iskreno sožalje. Zelo pogrešam njegovih sočnih zgodbic. Vendar pa je ostal list še vedno zanimiv in na hvalevredni višini. Posebno1 dobra se mi zdi ideja objavljanja slovenske zgodovine. Sienkiewiczev roman čitam z zanimanjem zdaj menda že tretjič, vendar bi bolj želel kakega slovenskega pisatelja. Ali ste Mavserjeva dela že vsa izčrpali? On piše tako toplo in kremenito in — čisto po naše. želim Vam obilo uspeha pri nadaljnjem delu. Vaše žrtve in trud pa, ki jih naročnina ne more poplačati, naj Vam povrne ljubi Bog. Iskreno Vas pozdravlja Vaš Maks Planinc care of Mr. Zigart 9639 — 110th Ave., Edmonton, Alta,, Canada. * * * .... Gospod urednik! Prav je da si štejete v ponos, da ste v K. A. D. z dne 30. sept. t. 1. spet lahko objavili Kramol-čevo ime, toda da ste “zlonamerne marnje” objavili zlonamerno — s ciljem osmešiti one, ki se z Vami ne strinjajo v politiki — je obžalovanja vredno. V takem slogu zagovarjati umetnika se pravi: lastiti si ga, toda ga ne! razumeti. Umetnik pa pripada vsem, ki ga razumejo! Prosto za objavo Z obžalovanjem Jože Goršič 612 W. Green St. Urbana, 111. Kimogrede V Ontariju začenjajo s pre-označevanjem cest. Kakor kaže, bodo v naslednjih nekaj letih 0-pustili vse stare številke in nazive cest, kakor n. pr. “King’s Highway No. 2” ali “King’s Highway No. 8”. Najnovejša cesta, ki so jo gradili med Torontom in krajem Barrie, bo ozna-ena s številko 400. Glavna čez-ontarijska cesta ki bo peljala iz Windsor j a do quebeske meje, bo imela številko 401. Nekoč bodo tudi Queen Elizabeth Way preimenovali z golo številko. Morda bo to Highway No. 403. * * * Parlamentarni zvonik “Stolp miru” v naši prestolnici Ottawi so začeli pred nedavnim popravljati. Stolp je ves v aluminijastih odrih, na katerih gradbeni čistilci popravljajo in snažijo zunanjščino tega edinstvenega stolpa. Popravljanje je prvo, odkar so bili stolp postavili. * o * * Kanadski Italijani po provinci Ontario so poslali svojim rojakom, ki so trpeli zaradi povodnji v dolini reke Pad, 1120 ton žila. Nekaj tega žita bodo deležni tudi od revščine prizadeti Italijani v Kalabriji. Žito je pripeljala v pristanišče Genova ladja “Carla Maria G.” * * * Kanadski Ukrajinec Nikolaj Prihodko je pred nedavnim izdal knjigo “Eden izmed petnajst milijonov”; knjiga je postala velik uspeh, ičiez nekaj tednov jo bodo tiskali v Angliji, pogajanja za prevod istega dela v nemščino, španščino in italjanščino so v teku. Knjiga je nov doprinos k ukrajinski begunski literaturi. Avtorja so v zadnjih tednih posneli na plošče, katere bodo oddajali na svojih programih “Voice of America” Tudi “Voice of Canada” bo prenašal Prihodkov govor v uk-rajinščini. Programi so namen- za Diplomirala je Ottawa, Ont. — Na oddelku zaščitne sestre ottawske lije v Italiji, opravila najprej svoje pogodbeno delo, nato pa je šla študirat. Kolikor vemo, je gdč. Mauko prva Slovenka med novimi priseljenci, ki je z uspehom dovršila svoje študije na oddelku za zaščitne sestre ottawske univerze. Tre-notno je gdč. Mauko v službi otawske katoliške splošne bolnišnice. čestitamo! Moralna zapoved Kanadski katoliški škofje so naravnost in odkrito povedali: “Dežele s prazno in neobdelano zemljo so dolžne odpreti vrata emigrantom iz pregosto naseljenih dežel.” Najnovejšo kritiko kanadskega vselitvenega zakona, ki so ga v Ottawi spomladi nepravično spremenili in z novimi določbami zaprli vrata številnim emigrantom iz Južne in Srednje Evrope, smo slišali večjemu priseljevanju. Que-bečani so danes iskreno pripravljeni sprejeti medse Italijane ali Francoze ali priseljence iz onih dežela, ki imajo podobne življenjske navade. Toda zdaj, ko francosko prebi- pretekli teden. To kritiko bi valstvo Kanade pozdravlja ve- morali slišati vsi Kanadčani, posebej pa bi jo morali slišati gospodje v Ottawi. Katoliški škofje in nadškof j e po Kanadi so namreč jasno in odkrito povedali, da je dolžnost vseh dežel, ki imajo prazno, neobljudeno in neobdelano zemljo, da sprejmo priseljence iz tesno obljudenih dežel ali begunce iz držav, kjer ni verske in družbene svobode. Z drugimi besedami: Greh je zapirati vrata vsem tem ljudem. Brez dvoma je Kanada ena tistih dežela na svetu, ki ima na tisoče in tisoče kvadratnih milj prazne zemlje. Stališče kanadskih katoliških škofov, kakor so ga pretekli teden v zvezi z njihovim pogledom na kanadsko prise-Ijemstvo izpovedali, je bilo nekam nenavadno in nepričakovano. Pretežno katoliška provinca Quebec v Kanadi je do pred nekaj leti dosledno odklanjala kako večje število novih naseljencev. Nasprotovanje kanadskih Francozov v Quebecu je imelo svoje korenine v vprašanju rase in kulture: večje priseljevanje bi u-tegnilo ogrožati francosko manjšino v Kanadi, razkrojiti njihovo ohranjeno kulturo in jih hitreje pripraviti ob njihovo nacionalno zavedno trdnost. Toda v Quebecu se je v zadnjih desetih letih mansikaj jeni prvenstveno za poslušalce v spremenilo in danes kanadski Ukrajini. (Francozi niso več nasprotni NAJHITREJŠA IN NAJSIGURNEJŠA TVRDKA ZA POŠILJANJE PAKETOV V JUGOSLAVIJO! ZA HITRO IN TOČNO ODPREMO SKRBI NAŠ URAD V LJUBLJANI V cenah moke in paketov s hrano je uračunana carina in zavarovanje do najbližje pošte ali železniške postaje prejemnika v Jugoslaviji. Prejemnik ne bo plačal nič. Najboljša bela kanadska moka, 100 Ibs.—$12.50 Koruzna moka, 100 lbs.----$12.00 Najboljša bela kanadska mtfka, 50 Ibs.—$ 7.00 Koruzna moka, 50 Ibs.-----$ 6.75 PAKET ŠT. 1_.........$15.75 PAKET ŠT. 2...........$15.50 UPRAVA ŽELI POJASNIL V upravi A. D. bi radi vedeli novi naslov g, Franka Grmeka; g. Grmek je stanoval do pred nedavnim na 153 Lippincot St., Toronto, Ont. Pismo na ta naslov nam je pošta vrnila. Prav tako naj vsakdo, ki to bere, na nekak način sporoči g. Josipu Logarju, da naj nam pošlje svoj novi naslov še enkrat in da naj napiše 5 Ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 10' Ibs. riža 5 Ibs. testenin 5 Ibs. mila 5 Ibs. svinjske masti PAKET ŠT. 6...............$24.00 6 Ibs. surove kave 15 Ibs. sladkorja 10 Ibs. riža 15 Ibs. testenin 15 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. mila PAKET “B” ................$40.00 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja 11 Ibs. svinjske masti 22 Ibs. testenin 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave xk Ib. cimeta Ib. popa 1 Ib. čaja 1 Ib. kakava 2 Ibs. čokolade 20 Ibs. bele moke 5 ibs. surove kave 10 Ibs. sladkorja 5 Ibs. mila 5 Ibs. svinjske masti PAKET ŠT. 13............$16.00 popra rdeče paprike % ib. Ib. Vz Ib. cimeta 6 vanilijinih palčic 2 Ibs. čokolade 2 Ibs. mleka v prahu 1 Ib. kakava 1 Ib. čaja 5 Ibs.' sladkorja PAKET “A” ..................$38.00 100 Ibs. bele moke 22 Ibs. sladkorja 22 Ibš. svinjske masti 11 Ibs. testenin 11 Ibs. riža 4 Ibs. surove kave 5 ]bs. pralnega mila 2 Ibs. toaletnega mila 25 Ibs. ješprenja ....$ 7.25 5 kg oliv. olja -----$10.00 63 Ibs. mila ..........$23.00 50 Ibs. sladkorja .....$14.00 6 Ibs. surove kave ..$ 7.50 50 Ibs. riža ..........$14.75 25 lb’s, zdroba ......$ 7.50 33 Ibs. testenin ......$10.00 20 Ibs. polenovke ....$14,00 1 Ib. ‘ salame ......$ 1.50 1 Ib. mes. slanine ..$ 1.25 Mlinček za kavo.......$ 7.00 ZAHTEVAJTE NAŠE CENIKE ZA VSE OSTALE VRSTE ŠTEVILNE PAKETOV! Za pošiljke sestavljene po vaši želji — se obrnite na nas! Zdravila pošiljamo po zračni pošti! STREPTOMYCIN: 10 g — $6.00 KOLO s črpalko, zvoncem in torbico. Carina plačana! Moško—$66.50 - - - Žensko—$64.00 Brez carine $19.00 manj. ZA VSE OSTALO BLAGO ZAHTEVAJTE NAŠE CENIKE! FINO BLAGO iz čiste volne za MOŠKO OBLEKO s priborom .....................$32.50 FINO BLAGO iz čiste volne za ŽENSKI ZIMSKI PLAŠČ s priborom...............$32.50 Odpošiljamo vaše pakete, ki jih pošljete ali pa prinesete v naše skladišče! Pošiljajte vaša naročila, čeke ali denarne nakaznice na: čje priseljevanje, je ottawska vlada — kot nalašč — pred nedavnim korenito izpremeni-la kanadski vseljevalni zakon. O spremembah v tem zakonu smo pred časom na tem mestu pisali. Ob kratkem bi lahko rekli, da je zakon v svoji sedanji obliki pristranski, ker smo tudi objavili, kaj so o novem zakonu zapisali vsi večji časopisi po Kanadi: vsi so se o novem zakonu izjavili nepo-voljno in vsi so podčrtali, da izraža zakon manj demokratično miselnost in kratkovidnost tistih, ki so paragrafe novega zakona kovali. Istega mnenja so bili tudi katoliški škofje Kanade, ki so pretekli teden v svoji izjavi povedali o moralni dolžnosti dežel, kakor je Kanada, tudi to-le: “Politika, ki skrbi za prihod novega naseljenstva bi morala biti resnično demokratična in sleherne določbe, ki b. na poljuben način omejevale priseljevanje ljudi iz prena-tesno naseljenih dežel ali priseljevanje tistih, ki trpe preganjanje, bi nasprotovale osnovnim principom pravice in resničnega miru.” Katoliški škofje so jasno povedali, kaj mislijo. To je ponovni opomin naši zvezni vladi v Ottawi, naj vendar nekaj stori in popravi napako, ki jo je naredila z uzakonitvijo manj pravičnih priseljevalnih določb. 1952 EXPRESS TRADING CORP. 27-18 — 40th Avenue Telefon ST 6-9083 Long Island City 1, N. Y. || Naznanilo in Zahvala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 23. avgusta v letalski besreči nepričakovano preminul naš ljubljeni soprog in oče Ivo Pretner Naš dragi pokojnik je bil rojen 26. decembra 1921 v Celju, Jugoslavija. vPogreb se je vršil 28. avgusta iz Rose Greig Funeral Home in v italijanski cerkvi v Torontu. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval Father Kolarich. Za to mu iskreno Bog plačaj. Po pogrebni sveti maši je bilo truplo prepeljano na Mount Hope pokopališče k zemeljskemu počitku. Naša iskrena zahvala v prvi vrsti Father Makena in Father Kolarich za poziv ljudem, kateri so potem nabrali denar v cerkvi; denarno darilo je bilo meni v veliko pomoč. Iz srca se vsem posebej zahvalim, kateri so kaj darovali v ta namen. Bog plačaj stotero. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojnika in mu tako izkazali zadnjo čast. Enako se zahvalimo vsem,, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravljale za mir in pokoj njegove duše. Dalje zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba. Lepa hvala tudi vsem, ki so prišli pokojnika kropit in molit pri njegovi krsti, posebej še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa sv. maše ter potem pokojnika spremili na pokopališče. Zahvala tudi njegovim prijateljem, ki so nosili krsto. Našo iskreno zahvalo dobrim sosedom in prijateljem ter znancem, ki so nam kaj pomagali ob smrti našega ljubljenega pokojnika. Prav srčna hvala mojim sodelavkam, ki so nabrale lepo svoto, katera mi je bila tudi v veliko pomoč, še enkrat lepa hvala vsem. Končno zahvala prav vsem za vso pomoč in naklonjenost ter vsem naš iskreni: Bog plačaj! A Ti, ljubljeni soprog in dobri oče, počivaj v miru v zemlji Tvoje nove domovine in lahka naj Ti bo kanadska gruda. Počivaj ipirno in snivaj sladko. Naj Te dobri Bog poplača za vse Tvoje trpljenje in skrbi z večnim veseljem v nebesih. Nam vsem pa enkrat srečno snidenje nad zvezdami. Tvoji žalujoči: MARY PRETNER, soproga in JENNIE, hči V starem kraju zapušča: mater MARIJO PRETNER, ter sestre JOŽICO, ROZO in NELKO; v Clevelandu pa teto ANNO VARŠEK in sestrično DOROTHY FERRA Toronto, Ont., Canada., 14. oktobra 1952. HENRIK SIENKIEWICZ: Z ognjem in mečem “Pusti ga vendar, gospod, naj pripoveduje, ker še nič ne razumemo”, je rekel Volodijov-ski. “Govori, govori!” je vpil Za-globa. Pripoveduj od začetka, bratec,” je rekel gospod Longinus, na čigar brkih se je tudi lesketala gosta rosa. “Dovolite, gospoda, da se oddahnem,” je rekel Rzedzian, “in zaprem okno, ker ti slavci v grmovju se že tako derejo, da ni mnogoče priti do besede.” “Medu!” je kriknil na slugo Volodijovski. Rzedzian je zaprl okno s svojo navadno ravnodušnostjo, potem se obrnil k navzočim in rekel: “Gospoda mi tudi dovoli, da sedem, ker sem truden!” “Sedi!” je rekel Volodijovski in mu nalil iz vrča, ki ga je prinesel sluga, “pij z nami, ker si zaslužil s tvojo novico, samo začni najhitreje!” “Dober med!” je odgovoril dečko in dvignil čašo proti luči. “Da bi te vrag! Ali boš že za- čel” je bruhnil Zagloba. “jE, gospod, ti se pa takoj jeziš. Saj bom začel, kakor gospoda hoče, saj vam je ukazovati, meni pa poslušati, zato sem sluga. Toda že vidim, da moram od začetka vse natančno pripovedovati. . “Govori od začetka!” “Gospoda se spominja, kako je prišla vest, da je padel Bar, kaj se je tam zgodilo, in da je že po gospodični? Torej takrat sem se vrnil v Rzedziane k svojim roditeljem in k dedu, ki ima že svojih devetdeset let . . da prav povem . . ne! devetdeset in eno leto.” “Naj jih ima tudi devet sto!” . . je zavpil Zagloba. “In naj mu jih Bog dodeli čim največ! Hvala za dobro besedo!” je odvrnil Rzedzian. “Tako sem se takrat vrnil domov, da bi odnesel staršem, kar sem si nabral z božjo pomočjo med razbojniki, saj gospoda že ve, da so me lansko leto zajeli v Čehrinu Kozaki in me imeli za svojega, da sem ranjenemu Bo-hunu stregel in dosegel pri ALI JE POŠILJANJE HRANE IN PAKETOV V STARO DOMOVINO ŠE POTREBNO! To vprašanje je sedaj na dnevnem redu, odgovori na le pa so različni Mnogi rojaki, ki so se vrnili iz obiska Jugoslavije v zadnjih tednih trdijo, da je hrane po nekaterih krajih že dovolj in da se ista za denar že dobi, toda za denar je jako hudo. Drugi spet povedo, da je radi občutne suše in toče, ki je zadela skoraj celo Slovenijo, v nekaterih krajih veliko pomanjkanje vsakdanjih potrebščin in prehrane. Tudi pisma, ki prihajajo od tam, so še vedno polna prošenj za ene ali druge stvari. Torej je pomoč le še vedno potrebna. Tvrdka Kollander, ki se že 7 let bavi z pošiljanjem mok, živilskih in drugih paketov v staro domovino, je vedno na uslugo rojakom pri pošiljanju pa bodisi to moka, ki še vedno največ zaleže, ali pa druge pakete z hrano, razna zdravila itd. Sedanje nove veze, ki jih ima ta tvrdka omogočujejo, da dospejo pošiljatve v roke prejemnikov v najkrajšem možnem času. Za vsako pošilja-tev se dobi lastnoročno podpisano potrdilo prejemnika in vsaka pošiljatev je zavarovana proti izgubi. Gotovo ste tudi vi med tistimi, ki imate sorodnike ah' prijatelje v starem kraju, ki Vas prosijo pomoči, daj-I te, razvesehte jih z kako pošiljko. Iz našega novega cenika si lahko izberete različne pakete z hrano, ki niso podvrženi carini. Pridite ali pa pišite po te nove cenike. Za tiste pa, ki želijo poslati denar namesto hrane, je pa tvrdka Kollander tudi na uslugo. Pošilja točno male in velike svote denarja. POMNITE, da dobijo sedaj v Jugoslaviji 300 DINARJEV za dolar. Tudi vsaka denarna pošiljka je jamčena in običajno dospe v roke prejemnika v teku treh tednov. V zadnjih mesecih je tvrdka Kollander poslala na desettisoče dolarjev v domovino. Kadar torej imate namen poslati, bodisi moko ali pakete z hrano ah denar, se obrnite na tvrdko, ki vam vedno nudi točno postrežbo in ta je: ■•m AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. HEnderson 1-4148 PRIDITE! PIŠITE! TELEFONIRAJTE! IMARY A. SVETEK POGREBNI ZAVM LICENZIRANA POGREBNICA :*78 E. 152 St. KE 1-3177 KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC njem veliko zaupanje in da sem pri tem po malo zbiral pri teh razbojnikih bodisi srebra, bodisi dragotin . . .” “Vemo, vemo!” je pekel Volodijovski. ženske dobijo delo Starejša ženska ki bi bila pripravljena skrbeti za starega, bolnega moža, in voditi zanj gospodinjstvo, dobi stanovanje in hrano v hiši in primerno denarno nagrado. Kličite po 6. uri zv. WIckliffe 3-1603. —(202) MALI OGLASI Sobo se odda Odda se spalna soba. Pokličite Dl 1-3339. (202) 3 ali 4 isobe iščeta Zaposlen zakonski par išče 3 ali 4 opremljene ali neopremljene sobe na severovzhodni strani mesta. Kličite IV 1-4688! —(203) Za splošno hišno delo Ženska, ki je pripravljena vršiti hišno delo, skrbeti za perilo, dobi službo pri mali družini na Shaker Hts. Posebna soba s kopalnico v hiši. Kličite LI 1-5533 med 9. in 12. uro dopoldne. (205) Preša naprodaj Preša se proda poceni na 6808 Bonna Ave. Thomas Flower Shop CVETLICE za vse prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 Na domu: HE 2-1982 Soba v najem Opremljena soba se odda za enega priletnega človeka na 958 E. 70 St. Velik lot naprodaj Turney in Dunham Rd., Maple Heights, Ohio, 50x145, več kot pol akra, izboljšano in plačano. Lastnik mora prodati, gre ven iz mesta. Cena $1650. Prodajalec bo plačal vse stroške za pogodbo. Izvrstna prilika za takega, ki hoče sam zidati. Priporočamo to posestvo, ker bo v bodočnosti vredno $2500. če vas zanima, pokličite Anton Jelarčič za sestanek VU 3-2239. (202) Štiri sobe iščeta Dve mladi Slovenki iščeta štiri sobe s kopalnico na vzhodni strani. Kličite po 4. uri popoldne UT 1-1576. —(201) Ogaljšajte v “Amer. Domovini” "C •/ .// - . jv 1