REČICA OB SAVINJI MOZIRJE Skupščina občine Mozirje in njen izvršni svet, delovne in družbenopolitične organizacije, izdajateljski svet ip uredništvo Savinjskih novic Praznik Osvobodilne fronte Majhna in slikovita je naša domovina. Ker ne moremo opevati njene prostranosti, opevamo in poveličujemo njene kotičke, ki so polni lepote. Poznamo jo, kakor poznamo obraz svoje matere', domače so nam vse njene gube in gubice, poteze veselja in sreče, brazde bridkosti in skrbi. Nenehno čutimo objem njenih kmečkih raskavih, a srčno dobrih in toplih rok. Stiskamo se k njej in jo branimo že tisoč let. Za ta košček slovenske zemlje, ki so jo pred 1400 leti poselili naši predniki, se je bilo vredno boriti. Uspeli smo jo obdržati, pa čeprav je trikrat manjša kot je bila takrat. Da nam je to uspelo, se moramo zahvaliti trdoživosti našega človeka, njegovi neizmerni ljubezni in navezanosti na to zemljo, ki ga je preživljala in srkala vase njegove moči. Stoletja jo je branil, jo ohranil in očuval kasnejšim rodovom. Ni se mu bilo lahko ohraniti v tem trikotu med Germani in Romani, Svobodnih dni je kaj malo užil. Odločneje se je dvignil v slovenskih puntih pred 400 leti, pred 140 leti je postavil zahtevo po »Zedinjeni Sloveniji«, veselil se je prve svobode v prvi Jugoslaviji po prvi svetovni vojni, ki pa ni uresničila vseh njegovih upov. Ko so pred 44 leti fašistične horde poplavile našo domovino, je skupina rodoljubov znala strniti vse napredne sile od komunistov, sokolov, naprednih izobražencev do krščanskih socialistov, pritegniti pa slovenskega delavca in kmeta v odpor proti zasužnjevalcu. Temu klicu so prisluhnili tudi preprosti ljudje naše doline. Čeprav je okupator izselil takratno izobraženstvo s ciljem, da bi narodu odrezal glavo odpora, v tem ni uspel. Že v jeseni 1941 inv letu 1942 so po dolini nastajali odbori OF. Naš človek se je povezal s partizani, jih podpiral, deli! z njimi zadnji košček kruha, pa tudi sam vstopal v njihove vrste. Ni ga orna-, jalo nasilje okupatorja nad ujetimi partizani, razkritimi člani odborov OF, svojci v zaporih in taboriščih. Kako junaško so prenašali to kalvarijo trpljenja pred smrtjo, nam ohranjajo nekateri preživeli. Dekleta iz okolice Šmartnega ob Paki so pred ustrelitvijo zapela pesem: »Rasti, rasti rožmarin«. Med 142 talci iz Zgornje Savinjske doline jih je 25 napisalo poslovilna pisma svojim domačim v zadnjih trenutkih pred ustrelitvijo. Zamislimo se ob stavku preprostega šmihelskega kmeta Acmana, ki se poslavlja od žene in sina: »Oprostita torej svojemu očetu, ki je kot zavedni Slovenec branil pravice svojega naroda in vaju s tem spravil v tako kruto usodo«. Kje pa je tu še obtožba otrok, ki so bili na silo odtrgani od mater in preživljali svoje otroštvo v taboriščih namesto v okrilju toplega ognjišča domače hiše. Velik je bi! ta davek za priborjeno svobodo, zato tega ne smemo nikoli pozabiti. Spomnimo se navdušenja ob osvoboditvi doline v poletju in jeseni 1944, ko so spet volili organe ljudske oblasti, še bolj pa v maju pred štiridesetimi leti, ko je v svetu končno zavladal mir. ___;__ Obdobje štiridesetih let svobode, ki jo uživamo, nam je prineslo ob. velikih uspehih tudi določene težave. V prizadevanjih po popolni neuvrščenosti, svoji poti za samoupravni socialistični družbeni red, smo v nenehnem primežu vzhoda in zahoda, ki poskušata spretno izkoriščati razne težave, ki nas spremljajo na narodnostnem, socialnem in gospodarskem področju, te so se posebno v zadnjem času močno nagrmadile. Zavedati se moramo, da bomo probleme, ki so se nakopičili. morali reševati sami, nihče drug nam jih ne bo. V tem pa bomo uspeli le, če bomo enotni, povezani, delali pošteno in z zavestjo, da zmoremo razrešiti tudi ta navzkrižja, te težave, ki se še zdaleč ne morejo primerjati s tistimi, ki so jih pred štirimi desetletji reševali naši dedki, babice, očetje,''matere. ko so z življenji, s krvjo, solzami in še večjim odpovedovanjem reševali največ, kar lahko, obstoj malega slovenskega naroda, ki je združen z ostalimi jugoslovanskimi narodi v Titovi Jugoslaviji zaživel polno svobodo. V smislu zgodovinskega izročila in pozitivnih izkušenj gradimo danes socialistično zvezo kot najširšo ljudsko množično organizacijo, v kateri vsi ljudje lahko usmerjajo družbeni razvoj in odločajo o javnih vprašanjih. V SZDL si prizadevamo, da bi samoupravljanje postalo tako široko demokratično vseljudsko gibanje, kot ga je predstavljala zamisel osvobodilne fronte v NOB. Naša naloga je, da bomo te pridobitve, ki niso majhne, znali spoštovati, jih obdržati in se zanje tudi boriti. ZDRAVKO NOVAK Gozdni delavec pri delu. Razprava o kulturi Občinska konferenca SZDL in Občinski komite ZKS sta pripravila posvet o vsebini gradiva za razpravo na seji CK ZKS o kulturi. Gradivo je zelo obsežno in je bilo objavljeno kot posebna priloga časopisa Komunist. Da bi na plenumu o kulturi čimbolj temleljito proučili sedanje stanje in nakazali izhod iz težav, je nujno, da se v oceno gradiva vključi čimveč dejavnikov in ljudi. Uvodna pojasnila o. vsebini gradiva je podal prof. Anton Venek, kije povedal, da se namerava razprava o kulturi na temelju gradiva CK ZKS pripraviti v občini še v Gornjem gradu, Mozirju in na Ljubnem. Na posvetu so bili namreč navzoči predsedniki družbenih teles, ki se ukvarjajo s kulturo in predsedniki prosvetnih društev v občini. Navedeni kraji razprave so bili izbrani glede na to, da je tam kultura najtesneje povezana z življenjem v kraju. Seveda pa bodo izbrali še dve delovni organizaciji, kjer bi pravtako pripravili razpravo o gradivu, to naj bi bilo v Elkroju in Kovinarstvu. Gradivo poudarja, da je treba kulturo pojmovati v najširšem smislu. Tu gre za medčloveške odnose, kulturo dela, odnos do dela, kulturo govora, odnos do okolja, do kulturne dediščine in še bi lahko naštevali. Saj je dejansko tako, da ni kultura zgolj neka igralska dejavnost, da ni le kulturno udejstvovanje tisto, česar želimo, daje vse bolj pomembno kako doživljamo naš vsakdan, ali v kulturnem vzdušju, ali pa smo do tega pojava brezbrižni. Seveda načenja gradivo tudi skrb za enotni kulturni prostor, se pravi tudi za naše narodne manjšine zunaj državnih meja. Gre dalje za enoten razvoj kulture, kar seveda ni povsem izvedljivo, saj so pogoji za takšen razvoj dokaj različni, pač odvisni od mnogočesa. Več naj bi dajali poudarka kulturnemu življenju v naših krajevnih skupnostih, saj je končno tudi omika neodtujljiv del našega sožitja. Uvodnim razlagam je sledila razprava o razmerah v naši občini. Te niso ravno rožnate. Čeprav je bila skupna ugotovitev, da ne manjka volje, pa se hkrati ve, da so ponekod delovni pogoji več kot slabi. Tu gre za neopremljene dvorane, oziroma pomanjkljivo urejene odre, ponekod sploh ni mogoče prostora dobro ogrevati, nekje imajo vaje lahko ie v mrzlem prostoru, drugje sedijo gledalci na odsluženih klopeh, še stolov ne premorejo... Slabo je glede tega v Novi Štifti, Kokarjah, Ljubnem in na Rečici, kjer je zunanjost doma že hudo načeta. Ljubno bi glede na pestro kulturno dejavnost moralo kaj hitro zagotoviti ustreznejše pogoje kulturnega poustvarjanja. Navzoči so načeli Vrsto perečih vprašanj, ki zavirajo ustreznejši razvoj kulturnih dejavnosti. Ugotovili so, da nam v občini manjka enotnega vodstva, oziroma osrednje pobude za boljši razvoj ljubiteljske dejavnosti in seveda ob tem še vrste drugih dejavnosti, ki so za kulturno ponudbo vseh vrst potrebne. Tako je opaziti vrsto let vrzel v povezavi med Zvezo kulturnih organizacij in društvi, manjka sprotno usmerjanje posameznih dejavnosti v društvih, skratka manjka povezave. Mnogi zato vidijo izhod iz teh zagat v enotno organiziranem središču, to pa ne sme biti »uradniškega« značaja, ampak akcijsko središče. Jasno, da brez ustreznega kadra ne bo mogoče pospeševati kulturnega dela. Nekateri se spet boje, da bi takšen »center« prerasel v neko nadgradnjo, ki bi ne prinesla željenih uspehov. Dejstvo pa je, da nam v občini ob rastočih nalogah za razvoj kulture primanjkuje osrednjih pobud! Kajti teh nalog se nikjer ne da več reševati sporedno. Imamo matično knjižnico, ki skrbi za vrsto izposojevalnic v občini, dobro se je,obnesla galerija, ohranjamo in arhiviramo kulturno dediščino, delamo v društvih, želimo spominske sobe kot delček turistične ponudbe in še bi lahko naštevati, ob tem pa nimamo skupnega imenovalca, ali bolje skupnega dejavnika, ki bi bdel nad razvojem vsake od naštetih dejavnosti. Obveščanje je nujna naloga Zapletene gospodarske in družbene prilike zahtevajo učinkovito, popolno in sprotno obveščanje, so ugotovili člani Sveta za informiranje pri OK SZDL na svoji zadnji seji. Vendar pa je hkrati treba reči, da temu v vsakdanjiku ni tako. Obvestila, ki so včasih bistvenega pomena za vzdušje med ljudmi, prihajajo kasno, ali pa jih sploh ni. Tako pač prevladuje razširjanje takih ali drugačnih inačic od ust do ust iz virov, ki niso vedno najzanesljivejši. V naši občini je težava v učinkovitem obveščanju še večja, saj je poseljenost redka, domovi pa razmetani po obsežnem predelu občine. To bi seveda zahtevalo veliko več naporov, da bi pravilno Obveščali ljudi. Seveda manjka tudi ustreznih sredstev javnega obveščanja. V delovnih organizacijah imamo trenutno le v dveh primerih redno izdajanje obvestil v tiskani obliki. Kolektivi, ki imajo svoje matične organizacije izven občine, prejemajo sicer obvestila, ki pa nimajo za naše razmere širše vrednosti. Zaenkrat je torej najučinko-vitejše sredstvo obveščanja radio. Pri tem so ugotavljali, daje slišnost lokalnih radijskih postaj dokaj omejena, osrednja slovenska radijska postaja se sliši povsod v dolini, žal pa le malo posveča vsebinsko tudi našim krajem, saj bi pričakovali, da bo dolina kot obmejno območje deležna več pozornosti s strani osrednje radijske hiše v Sloveniji. Da bi ugotovili stopnjo obveščenosti našega prebivalstva, so sklenili narediti manjše raziskave stanja na tem področju in pripraviti anketo. Posebno skrbno so proučili, če je pri nas pojav zapiranja informacij, kar je ponekod kar usodno pogost pojav. Na sploh lahko rečemo, da so občinskemu glasilu, pa tudi drugim novinarjem povsod odprta vrata. Ob 1. maju Maj praznik cvetja — Prvi maj praznik delovnih ljudi, praznik delavcev vsega sveta. Delavci so obeležili ta dan kot svoj praznik že v davni zgodovini, ko je bilo izkoriščanje kapitalističnega družbenega sistema pravzaprav najhujše. Delovni dan je bil takrat dolg dvanajst, štirinajst, šestnajst ur. Delati so morali tudi otroci pod petnajstim letom starosti, pa še tako ni bilo za najnujnejše. Razvoj družbe je šel naprej, delovni urnik seje krajšal, pogoji dela, ki so bili včasih nevzdržni (o tem piše zgodovina) so se postopoma izboljševali in so,, razen v nekaterih panogah industrije, v primerjavi z leti nazaj, vzdržni. Človeška narava pa je takšna in prav je tako, da teži vedno k boljšemu po najkrajši možni poti. Ta narava je človeško družbo pripeljala do te stopnje, ki jo ima sedaj in temu razvoju ni videti meja. Kriza, ki vlada v svetu in jo je povzročil razviti svet s svojim izkoriščanjem nerazvitih narodov in ozemelj, zaenkrat sigurno ne bo zavrla svetovnega razvoja, bo pa poglobila nasprotja, ki so že tako, več kot očitna. Nerazviti hočejo v razvitost, razviti pa branijo pridobljene pravice in se za obrambo teh poslužujejo vseh možnih načinov. Svetovna gospodarska kriza pa je povzročila krizo tudi pri nas v naši domovini. Delavec, ki stoji za strojem, dela v gozdu, v rudniku ali pa v neproizvodnji, danes to krizo občuti v svojem žepu v osebnem standardu, ki je tik pred tem, da bo kritičen, če bo še nadalje padal. Naše delavstvo je že v letih povojne graditve in v dobi velikih pretresov pri izgradnji vsega kar imamo, dokazalo, da zmore toliko in še več, le prave usmeritve je potrebno dati delovnim ljudem, predlagati ter vse to potem tudi izpeljati. Mnogo, mnogo stvari je takšnih, ki jih bomo morali v naši dnjžbi menjati, če hočemo družbo, kot smo jo začrtali — samoupravno, socialistično. Mimo delavcev, občanov, krajanov ne moremo in ne smemo in ne bomo mogli. Delavci so v veliki večini za to, da več delamo in manj govorimo, mislim pa, daje eden od poglavitnih ciljev znanje in uporaba znanja v praksi, to tezo moramo podpirati, kajti le tako bomo ustvarili več, lahko bomo več delili, izboljšali standard, pogoje dela... Le na ta način bomo odprli pot mladi generaciji, ki se čuti morda že ogrožena ob vsem tem, kar se v družbi sedaj dogaja. Pošteno in odgovorno delo, kreativnost in sposobnost nam mora biti vodilo — le tako bomo dosegli nove delovne zmage. Prvi maj praznujemo enkrat na leto. Naj nas tudi letošnje praznovanje spomni na vso prehojeno pot nazaj, na delovne zmage vseh naših na-fodov, ki niso bile majhne. Če smo zadnja leta storili korak nazaj, naj nam bo to opozorilo, da v naslednjih letih storimo dva koraka naprej. Delovnim ljudem .ter vsem občanom želim v imenu Zveze sindikatov, vseh družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in njenega izvršnega sveta ob praznovanju Prvega maja veliko delovnih in osebnih uspehov. Sekretar OS ZSS Mozirje FRANC BORŠNAK 2 OSNOVICE Konferenca komunistov Programsko-volilna konferenca komunistov je bila 30. marca 1.1. v Delavskem domu v Nazarjah. Na njej so bili poleg delegatov, članov komiteja in organov občinske konference prisotni' še gostje: Peter Bregar, CK ZKS, Zdravko Krvina, CK ZKS, Jože Veber, MS SZDL Celje, Jože Čurčič, OK ZKS Titovo Velenje in predstavniki občinskega političnega aktiva. Ker so delegati, oziroma vabljeni prejeli obsežno poročilo o uresničevanju programske usmeritve občinske organizacije ZKS Mozirje v preteklem letu je sekretar P OK ZKS Mozirje Mirko Strašek podal poročilo o poteku razprav v osnovnih organizacijah ZK in pri tem opozoril na dopolnitve k poročilu. Oceno družbeno-ekonom-skih, samoupravnih in družbe-no-političnih razmer v občini Mozirje je podal predsednik OK ZKS Mozirje Anton Boršnak. Glasilo GG Nazaije ca Petkovič in Marko Purnat. V statutarni komisiji zamerr Iva Kekca Alojzija Gumzej nadzorni komisiji prenehaA delom Jože Zakrajšek, n njegovo mesto pa pride Jožica Bastl. V tovariškem razsodišču zamenja Maro Tratnik Ivanka Slapnik. ~ Za novega predsednika OK i^S Mozirje ntonžr je bil na mesto AntonSrBoršni-ka izvoljen Slavko Rosenstein, ki bo to .funkcijo opravljal neprofesionalno. Programska usmeritev za prihodnje obdobje je bila posredovana delegatom v pisni obliki, z določenimi pojasnili pa jo je dopolnil sekretar P OK ZKS Mozirje Mirko Strašek. Predlagano usmeritev so delegati soglasno sprejeli. Številka 4 —- April 1985 $ * I t ■ mm ^ ..i ■ iiriif ★ ! Proslava OF Občinska revija pevskih zborov združena z osrednjo proslavo OF in 40-letnice osvoboditve bo 27. 4. 1985 v Delavskem domu Nazarje. Občane obveščamo, da bo 40-letnica osvoboditve in podpisa kapitulacije v Topolšici dne 11. maja 1985 v Topolšici in 15. maja 1985 na Poljani. Vabimo k udeležbi! Spravilo in prevoz lesa v naših gozdovih ***)M-»**»***********»**********»************* Naprosili smo predsednika medobčinske zbornice Iva Kosa za odgovore na naša vprašanja O medobčinski zbornici V razpravi po poročilih so sodelovali: Anton Venek, Rajko Pintar, Alojz Fužir, Rade Rakun, Tomaž Križnik in Anton Vrhovnik, Matija Nastran, Ivan. Kramer, Izidor Matko. Nato je povzel besedo Zdravko Krvina, ki je med drugim dejal, da je bilo delo mozirskih komunistov v znamenju prizadevanj uresničitev načel gospodarske ustalitve, ki je hkrati tudi boj za našo družbeno-politično ureditev. Koje govoril o našem sistemu, je poudaril, da ta ni kompliciran, da ga je treba razumeti in ga izvajati takega kot je. V nadaljevanju je opozoril, da spremembe prinašajo le: večji in kvalitetnejši izvoz, manjši stroški, boj za konkurenčnost itd. Izhod pa je v naslonitvi na lastne sile. Za dobro delo in gospodarjenje je pomembno, kakšne kadre imajo ozd in občina sama. Kadrovska politika mora biti temeljito obdelana, saj smo pred volitvami, ki bodo v vsej državi pomenile prelomnico. Komunisti in njihovo delo morajo biti prisotni v družbenopolitičnih organizacijah, v SZDL, v sindikatu, znotraj delegatskega sistema, samoupravnih interesnih skupnosti. Nenehno pa se morajo ukvarjati z mladino in ji pomagati. Spopasti se moramo s problemom inflacije, padanja življenjskega standarda idr. Veliko pozornost je potrebno posvetiti strukturi novosprejetih v članstvo ZK, predvsem pa analizirati vzroke odhodov iz ZK. Več pozornosti posvetiti ljudem, jim pomagati pri težavah, predvsem pa jih dobro informirati. Tudi tuje vzrok za stiske in odklone, ki povzročajo izstope iz članstva. KAJ LAHKO ZBORNICE STORIJO ZA NAŠE GOSPODARSTVO? Nemogoče je v kratkih črtah opisati vlogo in dejavnost zborničnega sistema. Nesporna je ugotovitev, da je zbornični sistem kot celota v svojem delovanju premalo kompetenten pa tudi premalo odločilen dejavnik v delovanju našega družbeno-ekonomskega sistema. Zbornični sistem ni organ oblasti, ki bi lahko s predpisi vplival na gospodarjenje, ampak lahko svoje delovanje gradi le na prostovoljnih odločitvah subjektov združenega dela, praksa delovanja našega celotnega političnega sistema pa je takšna, da so premnoge . funkcije združenega dela in njegovih asociacij prevzeli državni organi, zato je vloga zbornice pripeljana v položaj »neobveznega« strokovnega svetovalca raznim političnim in državnim organom in organizacijam. Namesto da bi bile zbornice podaljšana roka združenega dela, povezovale gospodarstvo in mu omogočile večji vpliv na oblikovanje ekonomske politike, se čedalje bolj spreminjajo v organe, katerih dolžnost je skrbeti za izvajanje predpisov in ukrepov. Prav sedaj so se na zvezni ravni pričele priprave na preobrazbo sistema gospodarskih zbornic tako, da bi v bodoče bolj prispevale k sodobnejšemu delovanju ekonomskih zakonitosti, omejevanju administrativnih ukrepov, zbornice pa naj bi naposled postale kraj, kjer bodo poskrbeli za ustrezno integracijo gospodarstva in kjer bodo zagotavljali možnosti za te procese. Delegati so že v pisni obliki sprejeli predlog nekaterih kadrovskih sprememb. Na sami konferenci jih je podal Jože Rakun. Delegati so predlog potrdili. V Komiteju prenehajo z delom: Bogdan Grohar, Marija Šterbenk in Milan Krefl. Na njihova mesta se vključijo Izidor Matko, Slavi- KAKO IN KAJ DELA SAVINJSKO—ŠALEŠKA MEDOBČINSKA ZBORNICA? Gozdno gospodarstvo Nazarje je izdalo Vesti kot glasilo kolektiva. Vesti so namenjene izključno vsem gozdnim posestnikom, oziroma članom temeljne organizacije kooperantov GG Nazarje. V glasilu najdemo najprej poslovno poročilo za leto 1984. Dokaj obsežno so v nadaljevanju predstavili predsednika Sveta TOK GG Nazarje Jožeta Zavolovška. Tudi načrtom za leto 1985 so posvetili veliko pozornost. O sanaciji vetrolomov, gostoti cestnega omrežja na našem območju in kolektivnem nezgodnem zavarovanju je beseda v nadaljnjih sestavkih. merjanje razvojnih tokov. Predvsem je izvirna vloga zborničnega sistema ravno pri oblikovanju razvojnih ciljev, ki imajo sodelovalno-povezo-valni karakter, to je v interdisciplinarnih pristopih na posamezna programska področja v planski piramidi med občinskimi plani in posamičnimi razvojnimi plani organizacij združenega dela. Stalno moramo delovati na povečevanju medsebojnega gospodarskega sodelovanja zaradi optimal--nejšega izkoriščanja tehnoloških in kadrovskih kapacitet, dosegati boljšo delitev dela in preko tega boljše dohodkovne efekte. Plotovi med gospodarskimi subjekti so še visoki, spoznanje, da je največje razbremenjevanje gospodarstva možno doseči le v iskanju rezerv v proizvodni in dohodkovni učinkovitosti, pa je vendarle edina realna ocena sedanjega družbeno-ekonom-skeg^ sistema. POVEZOVANJE GOSPODARSTVA V OBČINI, MEDSEBOJNA POVEZANOST Z VELENJSKIM GOSPODARSTVOM IN ŠIRŠE POVEZOVANJE. Koliko lahko te širše ugotovitve apliciramo na našo medobčinsko zbornico'je vprašanje, na katero je dalo odgovor zadnje zasedanje skupščine zbornice, kjer je bila splošna ocena tako delegatov iz združenega dela kot predstavnikov političnega življenja obeh občin, da je delež naše zbornice v razreševanju gospodarske problematike precejšen. Pri svojem delovanju izhajamo iz ugotovitve, da je mnogo slabosti tudi znotraj zborničnega sistema samega. Noben zakon zbornicam ne prepoveduje, da grade svoje predloge in zaključke na visoki strokovnosti in dogovarjanju, ni zakona, ki bi zbornicam prepovedal ustvarjanje prepotrebne in celovite ekonomske, tržne, tehnološke, razvojne in ostale informatike, ni zakona, ki bi zbornicam prepovedoval več iniciativnosti in konkretnosti na področju povezovanja gospodarstva, delitve dela, združevanja dela in sredstev, predvsem pa več vpliva na us- Ko govorimo o povezovanju gospodarstva, ne smemo misliti le na organizacijske povezave, posebno še, ker smo v preteklosti z raznimi integracijskimi procesi dosegli, po mojem mnenju, zelo optimalno organizacijsko stopnjo našega gospodarstva. Poglejte, stopnja vključenosti mozirskega gospodarstva v velike gospodarske sisteme je zelo velika. GLIN Nazarje je član SOZD-a Gorenje, Zgornjesa-vinjska zadruga član SOZD-a Merkator, Kovinarstvo Ljubno preko Železarne Ravne član SOZD-a Slovenskih železarn, Gradbenik Ljubno preko ' Vegrada Velenje član SOZD-a IMOS, Savinja in Turist sta člana SOZD-a Merx, MGA Nazarje preko DO Gospodinjski aparati je vključen v Gorenje, Kemija Mozirje je član Cinkarne Celje, preko Feritov Ljubno pa je na področju občine navzoča tudi Iskra. Praktično nista širše vključena le Elkroj in Smreka. Seveda pa s tem nočem reči, da niso možna nobena nova sodelovanja več. Na splošno je še zelo malo storjenega na povezovanju večjih gospodarskih podjetij z drobnim gospodarstvom, ni še pravega sodelovanja med Smreko Gornji Grad, Gradbenikom Ljubno in GLIN-om Nazarje na področju lesne predelave, niso še izkoriščene možnosti na področju skupnih nastopov na nabavnem področju, predvsem pa bo potrebno razmišljati o združevanju sredstev za razvoj panog, ki bodo v prihodnosti morale nositi večji delež zaposlitev in ustvarjanja dohodka, to so predvsem gostinstvo in turizem, pa drobno gospodarstvo, skratka gre za obliko povezovanja na skupnih programih. Eno od takšnih možnih povezovanj je že doseženo na področju vzdrževanja skupnega računskega centra, ki služi GG Nazarje, Elkroj Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje. Tudi medsebojna povezanost z Velenjskim področjem je zelo velika. Poleg naštetih povezav so tu še banka, SDK, Zbornica, skupno gozdnogospodarsko območje, Elkroj in GG imata svoje TOZD v Šoštanju, obe občini imata skupno veterinarsko postajo, poleg teh gospodarskih povezav pa obstaja še niz drugih, kot je skupna zdravstvena organizacija, skupno temeljno sodišče, skupno družbeno pravobranilstvo samoupravljanja, več skupnih inšpekcijskih organov pa še kaj. Veliko integriteto temu gospodarskemu prostoru dajejo tudi občani, ki se dnevno vozijo na delo; iz mozirske občine preko 650, pa tudi obratni tok ni več zanemarljiv. Na področju vzpostavljanja gospodarskega sodelovanja v širšem jugoslovanskem prostoru ga je v mozirski občini najmočneje zastavil Elkroj, ki ima širom Jugoslavije svoje kooperante, pristopil pa je tudi k izgradnji lastne tovarne na nerazvitem področju v občini Odak-republika Bosna in Hercegovina. KAKO OCENJUJETE GOSPODARJENJE V NAŠI OBČINI V PRETEKLEM LETU? Z velikim zadovoljstvom lahko ugotovim, da so vsi gospodarski subjekti zaključili poslovanje pozitivno, pri čemur je posebej vzpodbudno, da so rezultati gospodarjenja nadpovprečni tako glede na celjsko regijo kot v primerjavi s Slovenijo. Vzpodbudno je tudi to, da so se v največji delovni organizaciji GLIN-u Nazarje rezultati po večletni stagnaciji strmo obrnili navzgor. Srečujemo pa se tudi z gibanji, ki nas ne zadovoljujejo. Slabša se dohodkovnost v kmetijski proizvodnji, predvsem pa je zaskrbljujoče stanje na področju vlaganj v razširjeno reprodukcijo in razvoj. Tudi z izvoznimi dosežki ne moremo biti povsem zadovoljni. riščenosti zemljiškega potenciala. Ugotovljeno je bilo, da smo s to stopnjo visoko nad jugoslovanskim povprečjem, ker v naši' dolini presegamo 50%, v Jugoslaviji pa komaj presegamo 30% stopnjo intenzitete izrabe. Po drugi strani Je tudi znano, da mnogo preko 80% stopnje ni možno, ker so preko te meje vlaganja prezahtevna in zato nerentabilna. Vsekakor bo v nadaljnjem razvoju treba težiti še k bolj optimalnemu izkoriščanju zemljiških danosti, verjetno pa bo potrebno pričeti razmišljati tudi o predelavi proizvodov primarne kmetijske proizvodnje, kjer se nakazujejo možnosti predelave mleka v sir (mini sirarne), pa še kaj. Ne nazadnje, visoko stopnjo vloženega dela dosežejo tudi kmetijski proizvodi, vnovčeni preko kmečkega turizma. Veliko možnosti je še tudi v višji stopnji finalizacije lesne surovine. Stopnje predelave v zadnjih 10 letih nismo bistveno povečali, nekako ne moremo prebiti začaranega kroga proizvodnje polproizvodov in surovin za druge finaliste. Tudi za izvoz na zahtevna zahodna tržišča nimamo pravih finalnih proizvodov. Odgovore bo treba poiskati v širjenju proizvodnih programov, tako na področju montažnih objektov kot v smelejšem osvajanju proizvodnje pohištva. Mnogo več bo treba tudi storiti za širjenje lesne proizvodnje v drobnem gospodarstvu obeh sektorjev lastništva v navezavi na marketinške, razvojne in kadrovske potenciale večjih subjektov združenega dela. Delitev lesne surovine bomo morali manj podrejati obstoječim žagarskim kapacitetam ter jo dodeljevati tistim, ki v svoje proizvode vgrajujejo več znanja in živega dela. Vsekakor so tu še velike neizko- Ivo Kos riščene možnosti. Mnogo dela nas čaka tudi na področju gostinstva in turizma. Pred leti sem bral študijo, ki je po posebnih kriterijih ocenjevala turistično vrednost posameznih slovenskih pokrajinskih vrednot; področje Žgornjesavinjske doline je bilo vrednoteno z absorb-cijsko možnostjo preko 10000 turističnih ležišč z vso ostalo potrebno gostinsko in turis- KJE SO RAZVOJNE MOŽNOSTI GOSPODARSTVA DOLINE? KAKŠNI SO NAČRTI? IZGRADNJA MRLIŠKE VEŽICE V GORNJEM GRADU tično infrastrukturo. Vsekakor je to mnogo, takšne kapacitete nosijo v sebi možnost preko 2000 delovnih mest. Mogoče je to vrednotenje bilo tudi napačno, vendar, če .vemo, da je danes v dolini le nekaj preko 800 ležišč brez vsake prave infrastrukture, le vidimo, kakšne neizkoriščene možnosti še obstajajo. Seveda bi bilo napak, če bi ob teh osnovnih razvojnih usmeritvah ne upoštevali tudi vseh drugih gospodarskih subjektov, katerih proizvodni programi ne slonijo več na dolinskih surovinah. Tu so konfekcijska, kovinsko-prede-lovalna in elektroindustrija ter kemija, ki predstavljajo v družbenem proizvodu občina ? že več kot 50%. Napori v letih 1965-1975, ko se je dolinsko gospodarstvo iz monokulture kmetijstva in lesarstva usmerjalo tudi na druga proizvodna področja so obrodili bogate sadove in kot so se ti subjekti dokazali in se tudi danes dokazujejo z dobro dohodkov-nostjo in smelimi razvojnimi usmeritvami, ni dvoma, da bodo tudi v bodoče nosili svoj delež razvojnih nalog. IN ZA KONEC, TOVARIŠ KOS, KAKO, DA SO VAM ZAUPALI FUNKCIJO PREDSEDNIKA SAVINJSKO — ŠALEŠKE ZBORNICE, KO STE VENDAR GORNJESA-VINJČAN? . Verjetno sem bil -najboljša rešitev zato, ker sem delal v Velenju, doma pa sem v Mozirski občini. No, nekaj izkušenj s takšnim delom sem tudi imel, dva mandata sem bil podpredsednik Občinske skupščine v Mozirju in tudi še precej drugih funkcij sem obrnil v življenju. Pa tudi gospodarstvo obeh občin sem poznal in izgleda, tudi to mene. Brez dvoma je treba odgovor in usmeritve za razvoj iskati v naravnih danostih, te pa so v naši dolini kmetijstvo, les ih naravne lepote. Pred leti je skupina strokovnjakov v okviru zbornice izdelala posebno študijo o razvoju kmetijstva v Zgornjesavinjski dolini in o stopnji izko- Krajevna skupnost Gornji grad, ima v svojem srednjeročnem planu tudi izgradnjo mrliške vežice. Pri izgradnji le-te pa seže vseskozi zatika, zaradi raznih vzrokov. Trenutno ne moremo dobiti gradbenega dovoljenja, ker nimamo zagotovljenih denarnih sredstev za celotno investicijo. Svet KS seje odločil, da bo pripravil krajevni samoprispevek, ker brez pomoči krajanov, izgradnja vežice ne bo mogoča. Zbor krajanov bo odločil ali bo razpisan krajevni samoprispevek ali pa bo samo zbiralna akcija. Vsi odgovorni v KS upamo, da bodo krajani izkazali svojo solidarnost, kakor že velikokrat doslej. Hrovat Dušanka Enotne javne Že v prejšnji številki smo poročali o pripravah za preobrazbo upravnih organov in skupnih služb SIS. Osnutek za izvedbo reorganizacije so obravnavali tako na seji občinskih zborov, kot tudi na konferenci OK SZDL. Na seji OK SZDLje načelnica za občo upravo pri SO Mozirje Rezka Plaznikova pojasnila predvidene spremembe in utemeljila preobrazbo s tem, da je cilj izboljšanje delovanja javnih služb. Povedala je, da je posebna delovna skupina proučila sedanje stanje v javni upravi in na temelju ugotovitev predlagala spremembe. Seveda je treba v potek vseh naporov vključiti širši krog dejavnikov v občini. Gre vendarle za zadeve, ki tičejo domala vsakega občana. Ob tem je treba vedeti, da bi naj izboljšali poslovanje in zadovoljili čimbolj potrebe občanov. Dejansko je sedanje stanje v upravi v marsičem kritično, saj primanjkuje sodobne opreme in tudi kadrovsko niso uspeli zadovoljivo rešiti posameznih služb. To je posledica slabih osebnih dohodkov v upravi. Razumljivo je, da bi zahtevne naloge v upravi zahtevale več kadrov z višjo in visoko izobrazbo, nekoliko slabše kot v sedanji upravi je stanje glede izobrazbene strukture v skupnih službah SIS. Z združevanjem nalog in služb bi marsikaj lažje premagovali, tako so tudi osnutek bodoče organizacije načrtovali. Ob tem je treba poudariti, da s predvidenim združevanjem služb nikakor ni okrnjena samoupravna naravnanost interesnih skupnosti, kajti vse samoupravno odločanje ostane nespremenjeno. Za sedaj ni mogoče trditi kakšna bo bodoča organizacija v javnih službah. Dejstvo je, da mora biti kakovostnejša in v marsičem poenostavljena. Se- Razstava Mi] # V Galeriji Mozirje so obeležili 8. marec — Dan žensk z razstavo del Milice Zupan, sicer prosvetne delavke na osnovni šoli v Mozirju. Prvič se je predstavila javnosti, vendar pa je njena ustvarjalnost v likovnem svetu pritegnila ve- Milica Zupan liko pozornost ljubiteljev lepega. O njenem delu je zapisal dr. Cene Avguštin takole: »Likovni svet slikarke Milice Zupan obsega širok izbor motivov od tihožitij do najrazličnejših krajinskih slikarskih posnetkov. Prav krajina je bila tisto vabljivo področje, ki je zbudilo avtoričino slikarsko pozornost, krajina, ki si je posebej v njeni domači Savinjski dolini nadela tako raznolike oblike in barve, da so kar klicale po upodabljanju. Milica Zupan je izrazita koloristična slikarka. Ne v trdne obrise zajeta predmet-nost, temveč z barvami nasičen svet, je temeljno izhodišče njenih slikarskih prizadevanj. Pri tem ne mislimo na kričeče barve kakšnega fauvis-ta, temveč na umirjen in topel kolorit, ki je značilen za njeno arhitekturno in čisto krajinsko motiviko. Ena najbolj izstopajočih V MGA imajo pretežno zastarelo opremo, oziroma stroje, pa vendar zmorejo na njih izdelovati izdelke, ki gredo dobro na trgu. MGA kljubuje... službe daj predvidevajo 6 upravnih organov, želja pa je, da bi bilo vsega 4. Že sedanja zasedenost delovnih mest v upravi ni zadostna glede na predvideno sistemizacijo, zato ni misliti na to, da bi se število delavcev zmanjšalo. Slednje bi ogrozilo kakovost in obseg dela in nalog. Nekaj več pozornosti bo treba posvetiti tudi opremi bodočih služb. Sedanja ne ustreza več potrebam, tako ne na občini, še slabše pa je stanje v skupnih službah SIS. Osnutek preobrazbe javnih služb je temeljito pripravljen za javno razpravo, ki poteka do konca aprila. V razpravi so opozorili na nevarnost razraščanja vodstvenih delovnih mest v novi organizaciji javnih služb. Tudi na prostorske težave so opozorili, saj bo še v naprej nemogoče združiti vse javne službe v skupni stavbi. Nekateri so menili, da bi kazalo nujno razmisliti o združevanju nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti. Posebno bojazen so izrazili nekateri glede razraščanja »birokracije«, ki je pri nas znana stvar. Nekateri so imeli pripombe na javnost financiranja družbenih dejavnosti, ta je bila v sedanjem položaju dana, ali pa bo tako tudi v bodoče? Tudi na to so opozarjali, da bi kanilo postati poslovanje družbenih služb preveč uradniško, nekdo je celo menil, da bo ta reorganizacija zelo draga. Na pripombe so odgovarjali najvidnejši delavci uprave in zavrnili bojazni razpravljalcev, češ, da mora novo biti bolje od starega in da bo dovolj prilike za uresničevanje pripomb občanov in drugih dejavnikov v občini prej, ko bo dokončno zastavljena oblika bodoče organizacije javnih sjužb. Zbori občinske skupščine so v glavnem podprli osnutek preobrazbe javnih služb. ice Zupanove krajin na slikarkini razstavi so Gola drevesa. Iz barvnega obilja rastlinskih obfik izstopajo gola stebla dreves, ki sestavljajo ogrodje slikarske kompozicije, vendar ne motijo celote, temveč se kot neločljiv del krajinskega okolja vraščajo vanj. Na podoben način je komponirana tudi slika Domači sadovnjak, kjer se mehka plastika drevesnih krošenj tali v baržunastih barvah obdajajočega vrta. Se in še bi lahko govorili o slikarkinem sestavljanju različnih krajinskih elementov v slikovito celoto, k«t je to primer v slikah Obrobek ob gozdu. Jasa ali Ob Trnavi. Voda, kamen, gozd, poseke in jase v njem se vtapljajo v barvnem sozvočju in zbujajo v gledalcu svojevrstno razpoloženje. Podobno je tudi z arhitekturo v slikah Milice Zupan, ki ni tujek v nekem krajinskem ambientu, temveč z njo najtesneje zraščen del. Na enak način kot slika-rkine savinjske oziroma mozirske krajinske motive bi lahko ocenili tudi njene obmorske krajine. Gladina morja, ki v marinah tako rada pretirano močno izstopa iz danega krajinskega okolja, je v teh slikah prilagojena skupnemu barvnemu imenovalcu. Temu imenovalcu se prilagaja tudi dvoje tihožitij z. rdečimi cvetovi rož, ki jih je slikarka vmesila v barvno gmoto ozadja kompozicije in tako ustvarila enovit slikarski organizem. Barvna umirjenost in skladnost ter topla razpoloženj-skost, ki se ji bo ob delu lahko kmalu pridružila tudi oblikovna izdelanost, so poglavitne lastnosti slikarstva Milice Zupan.« Komu neki, bi vprašali. Kljubuje konkurenci, tehnološki zaostalosti, težavam z repromateriali in naporom za prilagajanje tržišču. Nekako tako je izzvenel pogovor z vodjem TOZD Gorenje —. MGA v Nazarjah Markom Purnatom. Lani so nekaj ča^i z velikimi napori premagovali vrsto težav, tako notranjih, kot zunanjih. Kljub vsemu so leto dobro zaključili, in v družini temeljnih organizacij znotraj Gorenja so ob še eni TOZD najuspešnejši. To pa že nekaj pove. Dokazuje pa tudi povezanost kolektiva, ki se je marsičemu odrekel za dobrobit uspešnosti poslovanja. Razmere na trgu so se znatno spremenile in to na slabše. Tudi za surovine je bilo težko, posebno za izdelke barvne metalurgije na domačem trgu. Občutiti je bilo hitro zmanjševanje povpraševanja za njihove izdelke doma in v tujini. To je pomenilo, da se je treba hitro prilagoditi tržnim potrebam. Na konvertibilnih trgih je iskati krivdo v zasičenosti, na domačem pa hitro upadanje kupne moči prebivalstva. Seveda pomeni hitro spreminjanje v proizvodnji vrsto težav, tako tehnoloških, kot tudi tistih, ki zadevajo človeka za strojem. Česta premeščanja delavcev z enega na drugo delo so povzročala odpore, ki pa niso prerasli v spor, saj so delavci razumeli stanje in zavedali so se, da le s skrajnimi napori lahko ohranijo poslovno uspešnost. Tudi koje šlo za »nabijanje« cen, so se z razumevanjem podredili in vztrajali na braniku stabilizacije, ob tem se človeku utrne misel, da bi takšno ravnanje povsod drugje, preprečilo divjo tekmo cen! Izvršni svet SO Mozirje je sklenil javno razgrniti osnutek zazidalnega načrta turistične vasi v Mozirju. Gre za prvo fazo, ki jo je izdelal Razvojni center Celje. Osnutek je javno razgrnjen v prostorih Komiteja za Občinska konferenca SZDL je sklicala sestanek z vsemi predsedniki krajevnih konferenc SZDL v občini. Na dnevnem redu so imeli prve priprave za volitve in naloge v mesecu čistoče, to je v aprilu. Uvodoma je predsednik OK SZDL .Hinko Cop nakazal aktivnosti, ki naj bi se v zvezi s prihodnjimi volitvami pričele že letos. Gre za odgovorno in zahtevno nalogo, ki bo-zahtevala poglobljeno dejavnost vseh odgovornih na območju posameznih krajevnih skupnosti. Dogovorili so se. da takoj pristopijo k ažuriranju sestave Koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve v KS. ki so formirani pri KK SZDL. V te odbore naj bodo vključeni predstavniki vseh drubenopoliti-čnih organizacij v kraju in preds-tauiiki KS. Prav je. da v ta KO Dobra obveščenost delavcev naredi svoje. Tako jim je jasno, da je naravnost pogubno v teh časih proizvajanje na zalogo. Lani so dosegli za 7% večjo proizvodnjo (obseg proizvodnje). Vrednostno pa za 78%, od tega ocenjujejo okoli polovice na račun cen, ostalo pa zaradi tekočega prilagajanja trgu. Izvozili so 40% vse proizvodnje in to na konvertibilno področje. Na tujem so se najbolj obnesli mešalniki. Pohvalijo se lahko s 7% dvigom storilnosti. Zaradi vztrajanja na sorazmerno nizkih osebnih dohodkih, so delavci v občutnem obsegu zapuščali delovno organizacijo. Od L 10. 1984 pa so uveljavljali nove akte o delitvi osebnih dohodkov na temelju delovnih učinkov, tako so dvignili prejemke delavcev za povprečno 49%. Boljše gmotno stanje v Gorenju kot celoti je seveda takšen napredek omogočilo. Seveda pa nameravajo nagrajevanje po delu stalno izpopolnjevati, saj pomeni sedanje stanje zgolj začetek. Lani so se borili z odhajanjem ljudi, pa tudi z izostanki od dela. Teh je bilo kar 22%. Od tega odpade na bolniške 9%. Na takšno stanje so vplivali nizki osebni dohodki pa tudi napori, ki so jih delavci vlagali v dodatno delo. Delali so namreč kar 17 prostih sobot. Letos so izgledi boljši. Že boljše nagrajevanje je ključnega pomena, pomeni hkrati večjo prisotnost na delu in večje delovne učinke. Odnos do dela je na sploh boljši! Če pa bodo uspeli nagrajevanje po delu izgrajevati, bo uspeh še večji. Turistična vas v Mozirju Priprave na volitve gospodarstvo in planiranje SO Mozirje in v prostorih krajevne skupnosti Mozirje. Pripombe in predloge lahko predložijo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, druge organizacije, organi in skupnosti v roku meseca. pritegnejo še kakšnega vplivnega člana družbenih organizacij ali društev, zaradi usklajevanja pa je umestno, daje v odboru tudi član delovne organizacije v kraju. Število delegatskih mest za zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti ter družbenopolitični zbor ostane nespremenjeno. Vprašanje pa je odprto glede števila članov delegacij po posameznih KS bodisi za delegacije za zbor krajevnih dfclegacij kakor tudi za delegacije SIS. V primeru spreminjanja bo potrebno spremeniti tudi statut KS. Evidentiranje vsakega posameznika je znak priznanja za njegovo delo in zavzetost za napredek naše samoupravne družbe. Pri tem ne smemo pozabiti na strukturo, na vključitev mladih (n žensk. Obletnica Smreke Nekdanje tesarstvo je pre-rastlo v industrijsko organizirano podjetje, bi lahko uvodoma ugotovili za čas od ustanovitve Smreke pred 30 leti. Ob tej priliki so pripravili slovesnost, na kateri so podelili delavcem, ki delajo od ustanovitve podjetja v njem posebna priznanja. Prejeli so jih: Ludvik Bezovšek, Alojz Fale, Albin Firšt, Alojz Pahovnik, Franc Poznič, Ivan Stradov-nik. Avgust Tratnik in Jože Pahovnik. Proslavo so pripravili v dvorani zadružnega doma. Kulturni del sporeda so pripravili učenci in prosvetni delavci COŠ Gornji grad. Slavnostni govor pa je imel .direktor Smreke inž. Karl Kopušar. Orisal je prve začetke delovne organizacije, ki segajo v čase obnove po vojni. Takrat je bilo treba postaviti nornšene do- move in poslopja, to so opravile skupine delavcev tesarjev in delavcev po posameznih krajih, svoje delovne prostore pa so imeli v Bočni, Gornjem gradu in v zadružnih delavnicah v Šokatu. Že leta 1955 je nastala Lesna obrt Smreka Gornji grad. Vsako obdobje je seveda prineslo določeno stopnjo razvoja in končno je Smreka leta 1980 preimenovana v Montažno gradnjo Smreka Gornji grad. Ko je direktor zaključil zgodovinski pregled je podal še nekaj smernic za bodoče delo, ki temeljijo na kazalcih delovnih uspehov zadnjih let. Seveda je trideset let kolektiva Smreke potekalo v znamenju nenehnega trdega dela, ki je tudi omogočilo, da se je iz nekdanjih delovnih skupin razvilo sodobno podjetje. Nagrajevanje v Glinu (Informator) V zadnji številki našega glasila »VEZI« smo vas na kratko seznanili o tem, kaj vsebuje naš samoupravni sporazum o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe. Takrat še nismo vedeli, daje ta sporazum akt, na katerega ste dolgo čakali, saj ste to dokazali na referendumu, kjer ste se v veliki večini odločili »ZA«. S tem, koste izkazali takšno zaupanje, ste nam naložili še večje breme odgovornosti — vi verjamete v kvalitetne spremembe, mi pa moramo s svojim, tako kot vi z vašim,, delom dokazati, da smo na pravi poti, na poti, ki vodi k edinemu cilju: za boljše'delo boljši osebni dohodek. Delovna skupina, ki bo ocenila zahtevnost del in nalog v delovni organizaciji intenzivno dela. Verjetno veste, kdo je vaš predstavnik, oziroma, kdo pojasnjuje delo, ki ga opravljate. To je delavec, ki izhaja iz vaše sredine, ki mu zaupate vi, tako za strokovni kot za moralni odgovornosti, za katerega tudi veste, da bo spoštoval in upošteval interese naše delovne organizacije. Delovna skupina bo na osnovi izdelanih opisov del in nalog izdelala analitično oceno predvidoma do sredine aprila. Analitična ocena vseh delovnih nalog v naši delovni organizaciji bo sestavni del Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe, ki ga bomo sprejemali na delavskih svetih. Ponovno bi poudarili, da je analitična ocena odvisna od vseh pogojev dela in od zahtevnosti dela, ki ga nekdo opravlja, ki je usposobljen tako, da lahko to delo opravlja. Ravno tako pomemben je drugi del osebnih dohodkov — to je tisti del, ki je odvisen od pridnosti in prizadevnosti posameznega delavca — to pa na kratko imenujemo učinkovitost delavca. Sočasno s pripravo Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe pripravljamo in testiramo merila, ki nam bodo omogočala čim bolj realno merjenje rezultatov dela. Želimo, da bi merila bila postavljena tako, da bo vsak delavec lahko vedel ob koncu meseca ali bo njegov osebni dohodek višji oziroma nižji glede na to, koliko je on sam, njegova delovna skupina, njegov obrat, TOZD in končno vsi v delovni organizaciji prispevali k večji uspešnosti naše DO kot celote. Zato pa moramo biti nagrajeni v pozitivno in negativno smer. Dobri delavci morajo imeti dane možnosti, da tudi dobro »zaslužijo«. Vsem delavcem se moramo opravičiti, ker s svojim delom nekoliko kasnimo. Vsi dobro veste, da se sočasno pojavljajo organizacijske spremembe, zato smo morali nekoliko počakati, da so bili dorečeni glavni temelji organizacije, šele nato smo lahko pristopili k delu, ki zahteva jasne cilje, konkretno definicijo pogojev dela in opredelitev odgovornosti ter osnovnih zahtev, ki jih mora delavec izpolnjevati, da bo svoje delo dobro opravil in sicer v svoje in naše zadovoljstvo. Za lepše okolje Turistično društvo Mozirje je na svoji zadnji seji razpravljalo o urejenosti kraja. Ugotovili so, da seje stanje v marsičem poslabšalo in da bo treba ukrepov za večjo vnemo krajanov pri vključevanju v skrb za lepše okolje. Sem ne spada zgolj okolje stanovanjske hiše, temveč celotna podoba kraja. Grajali so zanemarjenost trga, kjer je zaradi pregostega avtobusnega prometa kar težko misliti na boljšo urejenost. Vendar ob vsem tem ni potrebno zanemarjati osnovno čistočo. Da bi krajani spodbujali k večji vnemi za urejanje okolja, bodo spet letno na občnih zborih društva podeljevali priznanja najzaslužnejšim krajanom v boju za čistočo. Dogovorili so se za grbe trga Mozirje, ki jih je svoječasno društvo že podeljevalo. Dokončno so sc dogovorili, da bo društvo uveljavilo kot svojo turistično prireditev vsakoletni obhod trških meja. Poseben odbor naj pripravi vse podrobnosti, ki morajo temeljiti na zgodovinskem izročilu. Tako bi prireditev dobila tudi narodopisno vrednost. Po zaslugi društva je bila pres-tavjjena stara prevžitkarska bajta iz Šmihela v Savinjski gaj. Ta se bo sedaj postopno urejala, da bo lahko služila kot narodopisna vrednota. Pri tem veliko pomaga odbor za urejanja Savinjskega gaja. Na seji upravnega odbora so sklenili poskrbeti za dokončno ureditev Acmanovega kužnega znamenja. Gre za freske in zunanjo podobo te zgodovinske posebnosti Mozirja. Denar za stroške se bo zbiral, saj društvo nima teh sredstev. Tudi na osnovni šoli Mozirje imajo sadjarski krožek, ki ga vodi Vlado Miklavc. V sadovnjaku Turističnega društva se urijo v rezi sadnega drevja Ko so pričeli z OF Na Homcu živi eden tistih, enote, ki so prihajale skozi ta ki so kaj hitro našli pot v predel doline. Zbiranje orožja osvobodilno gibanje. Ob na- in zdravil je bilo na dnevnem šem obisku je Alojz Cajner — redu. Koliko se da pomniti, so Palaški zelo doživeto pripove- takrat ustanovili odbor OF, ki ga je sprva vodil Alojz Cajner. Delo v odboru je zastalo, koje leta 1943 odšel s terena Vipotnik, jasno pa je, da so stiki s partizani postajali iz leta v leto tesnejši. Glavna zveza je tedaj ostal Franc Skok — Benda, pa tudi njegov brat. Ko so napadali Radmirje se je zglasil pri Cajnerju partizan Karo, priimka se Cajner ne spomni več. Pozanimal se jeza stanje v Radmirju in želel nasvet za najboljšo pot. Tudi prvoborec Franta je bil na poti z Dolenjske na Pohorje nekaj dni pri Cajnerju. To je bilo kmalu po kapitulaciji Italije. Ko pa so Nemci ponovno vdrli v dolino je bataljon VDV deloval skoraj 10 dni iz Cajnerjeve domačije. Posebno živo so ostali v spominu časi, ko so v dolini pripravljali prve svobodne volitve. To je bilo doval, kako je bilo tisto prvo obdobje velikih zborovanj in leto okupacije in kako je že na mrzličnih priprav na prvo začetku leta 1942 prihajal v zasedanje skupščine Okrajne-njihov konec znani politični ga narodnoosovobodilnega delavec Albin Vipotnik — Str- odbora v Gornjem gradu. Ta-gar. Prve sestanke so imeli v krat je bilo tam zelo slovesno, Leški sušilnici, za udeležbo pa se spominja Alojz Cajner, ki je je poskrbel Franc Skok — bil izvoljen v to skupščino. Na Benda. Da bi ne vzbujali trgujeigralapartizanskagod-pozornosti šo se zbirali tudi v ba in vse je bilo lepo pri-Leški žagi. Sicer pa v ožji ok- pravljeno. To so nepozabni olici ni bilo ljudi, ki bi izdajali, spomini! Cajner je pomagal V spominu Alojza Cajnerja tudi tehniki, ki jo je vodil Rado je, da so se redno dobivali Al- Zakonjšek — Cankar. Treba ojz Kolenc iz Nizke, Franc je bilo marsikaj prevažati in Kolar, Ivan Jevšnik in Anton konji so bili pri Cajnerjevih v Časi iz Home. Seveda šobili še hlevu, zato'je zmerom rad drugi navzoči, vendar se vseh vpregel, čeprav je bilo včasih naš sogovornik ni spomnil, tudi nevarno. Tako je sodelo-Kaj so se pogovarjali in kaj val pri znani akciji, kosi je teh-sklepali? Vipotnik—Strgar jim nika priskrbela stroje in ti-je vedno pripovedoval stanje- skarske potrebščine v Domža-na bojiščih in v svetu, tako so lah. Takrat je vozil udeležence bili seznanjeni z dogodki, saj vse do Črnivca, od tam dalje so so sicer imeli na voljo le nem- šli potem peš, vodil pa jih je ne-ška poročila. Na sestankih so ki podporočnik, doma iz Dose dogovarjali za naloge, ki so mžal. Lahko bi še pripovedo-jih posamezniki opravljali, ta- val, pravi Alojz Cajner, le spo-ko je seveda bila prva skrb za min bledi... Odločno proti nedelu Že leto je od tega, ko je pre- samoupravljalec, ki bi lahko vzel naloge predsednika ob- vplival na razmere v odločanju čihskega sindikalnega sveta cen. Seveda pa se te največkrat Ivan Purnatv ravnatelj COŠ določajo zunaj krogov samou-Gomji grad. Ze pred tem je de- pravnih organov, ker pač sam-lal v sindikatih, pa tudi sicer je oupravljanje marsikje šepa, se dolgoletni družbeno-politični umika pred voljo določenih delavec. vodilnih krogov. Že na začetku razgovora je . ° raz™er,ah v nagrajevanju Ivan Purnat poudaril, da se -!e mem *van . PurnaL da danes sindikati srečujejo z imamo z normativ, opredelje-vrsto odgovornih in morda tu- Pa vsa. bstä dela, ki se dajo di zamotanih nalog. Ob tem je lzrnentl količinsko, tudi do seveda treba stalno sodelovati normativov skupin smo ze pn-z delovnimi organizacijami, f *’ PDnekod nagrajujemo tudi oziroma z ljudmi v njih. Vsa k.v?llteto prihranek mate-vprašanja, ki se pojavljajo v rial? in Probno. Vse skupaj sindikatih na občinski ravni, Pa se .ne ^a.Je Prave8a sistema se obravnavajo kolektivno, nagrajevanja, to pa predvsem torej v predsedstvu, kjer pa zara^* togosV pravilnikov, ki - sodelujejo pretežno ljudje iz ne d°y°l)uJejo odsto- proizvodnih delovnih organi- Pa?J' Govorimo lahko le o pn-zacjj blizevanju k veliki uravnilov- ki, h kateri kaže tudi celotna Če bi govorili o sedanjem analiza gibanja OD v preteklih družbenem trenutku, potem je letih. seveda najvažnejša naloga sin- V nekaj sredinah (GLIN dikatov zagotoviti delavnim Nazarje) so uvedli tudi stimu-ljudem dostojno življenje. lacijo na doseganje plana pr-Hitro padanje realnega stan- oizvodnje, kar daje, kaže, darda delavcev zaskrbljuje in pozitivne učinke. Precej dobro zahteva hitre in odločne imajo to urejeno tudi v Kovi-ukrepe na vseh ravneh družbe- narstvo Ljubno, pa tudi v nega življenja. Tu je treba uve- Elkroju so vidni rezultati, (javljati smernice ukrepov za Smatramo, da so večina vsi gospodarsko ustalitev, brez pravilniki o nagrajevanju pre-tega pač ne bo šlo. Zavedamo več togi in ne dovoljujejo vese, da je danes nagrajevanje Čjih odstopanj pri indivi,-nedosledno, da prejema mar- » dualnem nagrajevanju in krea-sikdo osebni dohodek tudi za tivnosti posameznika. Pravil-nedelo. Prav temu moramo v niki tudi ne opredeljujejo sindikatih posvetiti.vso pozor- individualne odgovornosti za nost. Med delavci še vedno nedelo, vlada neka vrsta solidarnosti, Opredelili smo tudi to, da se ki včasih ščiti tiste, ki nič, ali zakonsko uredi nedelo, pov-pa slabo delajo. Sindikati bi sod ga moramo v pravilnikih . morali dosledneje vplivati na opredeliti kot najhujšo kršitev gibanje cen v kolektivih, delovne dolžnosti. Skratka, Končno je.vse palica za kupca, premalo stimuliramo delo, pp Ta pa je v eni osebi hkrati tudi tihem pa podpiramo nedelo. daj že sveta k v tem načrta robu občine Člani zgodovinskega krožka v COŠ Gornji grad s svojo mentorico Mladi zgodovinarji o NOB Seveda so zelo podrobno obdelali razmere v dolini, kjer so potekale prve svobodne volitve v tem delu Slovenije. Vse so ustrezno dopolnili z dokaznim gradivom, tako ima delo tudi praktično vrednost. Krožek šteje sicer 12 članoV, zavzeto pa jih je delalo 9. Med njimi velja še posebno pohvaliti Tanjo Tajnšek, Olgo Presečnik in Julijano Stankovič. Prizadevnost mladih zgodovinarjev je lahko vzor vrstnikom drugod. Lahko bi načeli tudi domače razmere v preteklosti in {ako pomagali dolini k gradivu, ki je potrebno za razne zapise o zgodovini domačega kraja. Dejstvo je, da prav zgodovine ožjega okolja kjer živimo, ne poznamo dovolj. Na COŠ Gornji grad deluje uspešen zgodovinski krožek, ki ga vodi Bojana Tekavc-Zupanc vse od ustanovitve pred 6 leti. Zveza prijateljev mladine Slovenije je razpisala tekmovanje na temo Razvoj ljudske oblasti od Kočevskega zbora do prve slovenske ustave. Gornjegrajski mladi zgodovinarji so se z vso vnemo lotili iskanja listin, fotografij in drugega gradiva, da bi naredili zahtevno nalogo kar se le da dobro. Pripravili so obsežno delo, ki je tudi na zunaj lepo opremljeno. Z grafičnim prikazom so predstavili območje »Gornjesavinjske republike« v letu 1944 in nato vsebinsko dokazovali dogodke v zvezi ž razvojem naše ljudske oblasti. Leseni izdelki njegovo veselje Kar 1000 m visoko v Robanovem kotu stoji zanimiva kmetija Vršnik. To je ena redkih domačij, kijih Nemci v svojem besu pozimi leta 1944 niso požgali. Zato je zanimiva tudi iz stavbarskega razloga. Saj so ohranjene vse stavbe, kakršne so bile nekoč v Solčavi in njeni okolici. No seveda, nas ni pripeljala v te strmine želja po razgledu. Na Vršnikovi kmetiji živi tudi Albin Prodnik, sicer invalid, vendar pa zelo razgledan in zgovoren človek. Najprej je potožil, da je kot otrok padel z drevesa in od takrat ima trdo nogo, to ga zelo ovira pri delu, zato največ časa prebije v svoji delavnici, kjer se. ukvarja z oblikovanjem lesa. Ni sicer Alojz Prodnik-Vršnik izučen mizar, vendar pa zna marsikaj popraviti, tako orodje, kot tudi druge pripomočke, ki so potrebni na domačiji. Star je 60 let in dela makete stanovanjskih hiš, kozolcev, kašč, mlinov, žag in pastirskih koč. Vse stavbe, ki jih v svojem življenju v hribih srečuje, si temeljito ogleda in nato v lesu izdela. Posebnost je v tem, da jih tudi znotraj opremi. Torej je mogoče iz njegovih stvaritev točno videti kako izgleda pastirska koča, kakšno je bilo v njej odprto ognjišče, pogradi in podobno. Tudi mlin se )vi Štifti kaj radi trdijo, a robu občine in da zato aj pogrešajo. Več o tepi edal predsednik sveta ael Kerznar, pa tudi ta; eta Jože Špeh je rekel i v skupnem razgovoru erah v Novi Štifti, nar — Vrbovčnik je se-tretje leto predsednik rajevne.skupnosti. Prav času se pripravljajo na i dokončnega letnega nalog krajevne samou-Vse pa nameravajo uskladiti s petletnim načrtom. Tako bodo nadaljevali z urejanjem pokopališča, tudi parkirne prostore okoli cerkve nameravajo asfaltirati, saj je sedaj tam zelo blatno. Čaka jih delo na avtobusni postaji pri Černevšku, to bi sicer morali že lani postoriti, pa je zmanjkalo denarja. Seveda pa je prednostna skrb še vedno razširitev telefonskega omrežja. Lani so pridobili 8 številk, seveda pa so potrebe znatno večje. Kot kaže, pa ni na voljo prostih številk, da bi se število naročnikov povečalo. Vsekakor pa so že sedaj vključene najoddaljenejše domačije, seveda še ne vse. Vsekakor bodo prizadevni, da bi uspeli pridobiti več številk. Ko smo načeli pogovor o delu društev v Novi Štifti, sta sogovornika poudarila, da je prosvetno zelo marljivo. Kljub težkim pogojem delajo, pred- veselo vrti, pa ne le mlinsko kolo, temveč ves stroj, natačno tako, kot se to dogaja v vodnih mlinih, ki jih ie še redko najdemo usposobljene za delo. Lahko bi rekli, da pomeni njegovo delo živo zapisovanje nekdanjih stavb v les, da tako ohranja podobo vsega tistega, kar že zdavnaj tone v pozabo. Gre torej za narodopisne vrednote in ne za igračke, kot mnogi v svojem nerazumevanju mislijo. Nazorno ohranja tudi nekatera kmečka orodja, ki so že pozabljena, vsaj pri mladih. Kje je dobil navdih za to zamudno in zahtevno delo? Nekoč pred letom je gledal v televiziji takšne izdelke, sklenil je, da bo preizskusil svoje sposobnosti. Vztrajno je poskušal in uspel. Na prvi razstavi v Lučah je neki tujec za vsako ceno hotel odkupiti njegovo vodno žago. Ni je rad dal, pa je vendarle šla s kupcem v tujino! Ko smo si ogledovali pastirsko kočo, ki resnično stoji tam za Strelovcem se nam je utrnila misel, da bi bilo prav, če bi Albin Prodnik nekaj značilnih stavb izdelal tudi za narodopisno zbirko naše občine. Tako bi ohranili nazorno podobo tistega kar tako hitro pobira čas. Kašča, ki jo posnel po stoječi Anžekovi v Koprivni je izredno redek primer domačega stvbarstva. Dolge ure prestoji Albin Prodnik v svoji delavnici, ko izdeluje svoje priljubljene izdelke. Za mlin je potreboval nad 90 ur dela, pa še ni povsem gotov. Potrebno je torej potrpljenje, pa tudi dosti znanja mora imeti človek, ki se posveti izdelovanju maket te vrste. Zelo pesti krajane slaba napetost elektrike. Oddaljeni kmetje sp(oh ne morejo uporabljati težjih električnih naprav. Načrtovan je bil nov elektrovod skozi naselje, žal pa do tega še ni prišlo, verjetno zaradi pomanjkanja denarja. Jože Špeh vsem mladi, kar je seveda še toliko bolj pomembno. Malo je popustilo v svoji vnemi športno društvo, čeprav je lani bilo dokaj dejavno. Posebno smučarji so se lani dobro izkazali, letos pa še vlečnica ni delala, čeprav je seveda tudi res, da so bile snežne razmere slabe. Gasilci so vseskozi uspešni, tudi s krajevno skupnostjo dobro sodelujejo, zato ni čudno, č^so poskrbeli za nove prostore, kjer bo v bodoče delal tajnik KS in sploh krajevna skupnost. Rafael Kerznar Razveseljivo je tudi dejstvo, da vsi krajevni dejavniki dobro sodelujejo med seboj, seveda v okviru krajevne skupnosti. Poudariti je treba, da je sedaj zelo dejavna tudi KO SZDL. Še vedno pa je dejstvo, da se preko polovice delavcev vozi na delo preko Černivca na Kranjsko. To seveda povzroča ne eni strani določeno odtujenost kraju, na drugi pa težave z udejstvovanjem krajanov v domačih društvih. Kmetijstvo se je zadnja leta dobro postavilo na noge. Ta trditev je bolj otipljiva, če vemo, da so lani oddali na območju KS Nova Štifta preko milijona litrov mleka. Morda bi vendarle kazalo nekaj več razmišljati o turizmu, menita oba sogovornika. Temu doslej še niso posvečali pozornosti, vendar pa bi glede na krajino imeli pogoje, pa tudi med kmeti bi se našel kdo, ki bi se ustrezno opremil. Cesta preko Černivca pripelje v kraj mnogo ljudi, ki pa nimajo možnosti zapraviti denarja v gostilni, ker je bife v zadružnem domu vse kaj drugega kot ustrezen prostor, kamor bi lahko povabili turiste. Čeprav so možnosti otipljive, pa se glede posodobitve zadružne gostilne le malo ve. Z lanskim delom krajevne skupnosti so krajani zadovoljni, narejeno je bilo veliko, ker so pač znali družbeni dinar ustrezno oplemenititi z lastnim delom, oziroma prispevkom. Uspeh mozirskih nogometašev Precej živčna igra je vendarle prinesla mozirskim nogometašem zmago. Šlo je za tekmo med NK Drava iz Ptuja in NK El kroj iz Mozirja. Na domačem igrišču je seveda bilo dokaj prednosti za nogometaše Ptuja. Zato so v prvem polčasu tudi povedli z 1:0. Vendar pa so v drugem polčasu bili mozirski nogometaši uspešnejši, kajti v 83. minuti igre so rezultat izenačili in že nekaj minut kasneje zabili drugi gol. Strelec prvega je bil Hren, v drugo je bil uspešen Žuntar. Lahko bi ocenili igro NK Elkr-oja predvsem v drugem polčasu kot zelo borbeno, zato uspeh ni izostal. Mladi moštvi obeh klubov sta se v predtekmi pomerili in odigrali neodločeno. Verjetno bi mozirski mladinci bili uspešnejši, če bi igrali v polni postavi, tako pa je manjkal igralec. K. M. Smernice za družbeni plan Pozor! Nevarnost gozdnih požarov. Ne kurite v bližini gozdov! Društvo ekonomistov Mozirje je izdalo smernice za družbeni plan občine Mozirje za obdobje 1985/90. Gradivo je dokaj obsežno in zajema poleg uvoda še poglavja: Globalni cilji in usmeritve, Kadrovska politika, Primarni sektor, Sekundarni sektor, Terciarni sektor, Kvartarni sektor, Krajevne skupnosti, Usmerjanje dejavnosti v prostoru in varstvo okolja, Informatika, Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita. Gradivo bodo obravnavali vsi dejavniki v družbenem načrtovanju. EE N OVICI V spomin Nedavno smo se v Gornjem gradu poslovili od Toneta Zagožena, zna- nega družbenopolitičnega delavca in zglednega komunista. Njegova življenjska pot je bila izpolnjena z delom za napredek in boljše življenje krajanov. Cilje svojih prizadevanj je vrsto let zastavil v razvoj kmetijstva, živinoreje in vzgoji kmečke mladine. Tovariš Tone je sodeloval pri vseh večjih delovnih akcijah, ki so bile po vojni širšega krajevnega pomena od gradnje objektov, elektrifikacije doline do modernizacije ceste II. grupe odredov,- Tako je osebno pripomogel, da so bili ustvarjeni pogoji za nadaljnji napredek našega kraja. Bil je dober tovariš, ki je našel stik z vsakim človekom, zlasti je znal prisluhniti mladim. Zanimal se je za delo vseh društev in povsod po svojih močeh pomhgal. V njegovih delih bo ostal spomin nanj še dolgo živ in nepozaben. Z njegovim odhodom bo ostala praznina, ki jo bomo skušali zapolniti z njegovimi idejami, ki so se porajale do zadnjega trenutka. OO ZKS Gornji grad Skromni in marljivi Zares, takšni smo gasilci iz gasilskega društva Gorica ob Dreti. Majhni v svojem okolju in mnogim izven naših občinskih meja večkrat nepoznani. Skromni zato, ker o svojem delu in uspehih le malokdaj kaj povemo in napišemo in se zadovoljimo s tem, da je dovolj, če o tem vemo le sami, ali pa morda ožji krog naših poznavalcev. Da pa smo močni in uspešni dokazujejo naši uspehi dela, ki jih želimo v tem sestavku obširneje pojasniti. Lansko leto smo praznovali 60-letnico obstoja društva. Teh 60 let v zgodovini ne predstavlja veliko, v življenju človeka oziroma društva pa je to že kar starost. In če je dejavnost potekala v težkih razmerah, prepletena s humanimi dejanji in uspehi, smo na prehojeno pot lahko toliko bolj ponosni. Poleg obilnega dela nismo nikoli pozabili na naše članstvo, saj se zavedamo, da brez njega društvo ne bi 'obstajalo, še zlasti ne brez mladih in naprednih gasilcev, ki so naše največje upanje za nadaljnji razvoj gasilstva. Društvo danes šteje: 84 aktivnih članov, 13 rezervnih članov, 52 mladincev in pionirjev in 161 podpornih članov. Skupaj 310 članov. Nismo pa tudi zanemarjali operativnega dela, nasprotno usposobili smo močno strokovno vodstvo ter okrepili in pomladili naše vrste. Zavedamo se, da bomo le s tako sposobnim vodstvom lahko dosegli dobre uspehe. Rezulta- Mozirski ribiči Letos stopa mozirska ribiška družina v trideseto leto obstoja. Leta 1955 seje izločila iz Ribiškega društva Celje. Od takrat do danes je v družini še 14 članov, sicer pa je v njej kar 19 takih, ki imajo nad 25 let ribiškega staža. Družina šteje 215 članov in vključuje ljudi z najrazličnejšimi poklici. 9 članov ima izpite za ribiške čuvaje. V številu članstva je vštetih tudi 45 članov mladinske sekcije. To pb pomeni, da mozirski ribiči dobro skrbijo za naraščaj. Značilno za naše ribiče je pogosto prostovoljno delo. Tako so v poročilu na letđšnjem občnem zboru povedali, da so skupaj opravili takšnega dela kar 1.518 ur. Seveda predstavlja to preračunano v dinarje kar pomembno delo! Ribiči posvečajo ribjemu zarodu vSt> pozornost, saj so lani vložili 72.000 potočnega zaroda, seveda pa' še tudi druge mladice. Vrednost vloženega zaroda ocenjujejo na 1,510.600 din. Govorili so tudi o sodelovanju s sosednjimi družinami in ga ocenili Pisatelj Tone Partljič med razgovorom z igralci Karavana Cankaijevega doma ti te ugotovitve so se kaj kmalu pokazali. V dokaz temu naj navedemo le nekaj podatkov: — na občinskih tekmovanjih smo 13 krat zasedli I. mesto — leta 1957 smo na okrajnem tekmovanju v Velenju dosegli II. mesto — leta 1979 smo v Velenju na rep. tekmovanju zasedli 5 mesto v B skup. — največji uspeh pa smo dosegli leta 1982 na republiškem tekmovanju, kjer smo dosegli dve L mesti pri moški in ženski članski desetini — sodelovali na mednarodnem tekmovanju v Avstriji itd. Pri svojem delu pa se nismo zaprli v lastne okvire, ampak smo navezali stike in sodelovanje preko meja naše občine in preko meja naše domovine ter navezali stike in prijateljske vezi z gasilci iz Kiirten-Biesfelda iz ZR Nemčije, ki so bili na obisku pri nas ob praznovanju 60-letnice in nam tako vrnili obisk. Za nami je 60 let trdega dela — pred nami nove naloge in obveznosti in ko ocenjujemo prehojeno pot, lahko s ponosom trdimo, da smo dosegli zavidljive uspehe še zlasti, ker smo delali v zelo težkih pogojih. Ni pa nam žal vloženega truda, dela in prostega časa, ker se zavedamo, da je bilo naše delo vloženo za splošno in človeško korist in nam daje še večji elan za prihodnost. MILAN KOPITAR Sončno nedeljsko popoldne v februarju. Vrhovi gora in gričevnati predeli pod njimi se-blešče v snežni preobleki, po cestah v, dolini pa luže in brozga načenjajo idilično zimsko podobo. V Gornji grad prispe ta dan ob pol dveh gledališka karavana — trije avtobusi potnikov, ki so se namenili, da použijejo »kulturni paket« iz Gornjega grada. Le-tega jim je v sodelovanju s krajevnim prosvetnim, turističnim društvom in šolo pripravil Cankarjev dorrv Ob prihodu jih na trgu najprej pozdravijo domači muzikantje, nato se med potjo do radmirske zakladnice okrepčajo z domačo kapljico iz »frakeljnov«. »Frakeljni pa za spomin, zares?« nejeverno sprašujejo in hvalijo medico gornjegrajskih čebelarjev. Vsak prejme lično pripravljeno gradivo, v katerem poleg številnih prospektov in razglednic dobi tudi gledališki list in vstopnico za predstavo Moj ata, socialistični kulak. V šolski telovadnici se jim nato predstavi šolsko kulturno društvo, obrazi se ob nenavadno moderni babici iz igrice o Rdeči kapici razlezejo v smeh. Ob diapozitivih prisluhnejo kulturnozgodovinski in gospodarskopolitični predstavitvi kraja, med malico na videokaseti spremljajo turistične zanimivosti Zgornje Savinjske doline. Velika cerkvena katedrala, pripoved o škofu Tomažu Hrenu in Ivanu Kacijanarju vzbudita v obiskovalcih neprikrito občudovanje. V avli prosvetnega doma se jim s fotografij predstavlja: dramska dejavnost domače gledališke skupine (pred petimi leti je slavila stoletnico), pestra zgodovina kraja, ki se je nekoč že ponašal z nazivom mesto, z umetniškimi fotografijami kraja se srečajo po zaslugi tov. Ugovšek Feliksa, z delčkom svojega ustvarjalnega opusa opozorita nase tudi domači slikarski amaterki — Alenka Novak in Andreja Kopriva. V leto 1948 se karavanovci v mislih preselijo za dve uri — na vrsti je namreč Partljičeva »žalostna komedija o agrarnem«« v izvedbi domače gledališke skupine. Glasen smeh pa solza v prenekaterem očesu si izmenjuje sledita, ko obiskovalci zavzeto vsrkavajo odrsko izpoved. Ob koncu se jim predstavi še avtor dela, tov. Tone Partljič. Med drugim pove, da mu je ob številnih izvedbah tega njegovega popularnega dela ta amaterska predstava zelo pri srcu. Pred odhodom jih pri Trobeju čakajo še prave domače koline, nazarski ženski nonet prijetno preseneti z občuteno zapetimi narodnimi pesmimi. Med stiski rok v slovo pa vzkliki: Hvala, bilo je lepo! Kako ste se potrudili! Vrnetpo se še! Pridemo si ogledat tudi kmečki turizem! VIDA CAJNER Priznanje človečnosti kot dobro, takšno pa je sodelovanje z zvezo. Kritično so obravnavali razme-'re v nedovoljenem lovu. Ta je kljub visokim kaznim v porastu, kar je zaskrbljujoče. Tako se namreč delajo velike škode. Predvsem so omenili v zvezi s tem pojavom porečje Drete. Menijo pa, da bo boljše, ker so tam pridobili nekaj novih članov. Ostri so bili do del, ki jih opravlja NIVO iz Celja. Gre za nepravilno izvedena vodna dela ob Savinji na področju Sentjaž—Var-polje—Sp. Rečica. Vsled tega je nastala občutna škoda tako na ribjem življu, kot tudi na flori. Zahtevali so odškodnino od imenovanega podjetja, pa niso uspeli. Tudi delo sodišča v Titovem Velenju so ocenili kot neustrezno, saj postopki teko v nedogled, čeprav so stvari dokaj jasne. Tako imajo v postopku dve zadevi, eno kazensko, drugo pa izterjevalno. Obe se vlečeta že leta, kar pomeni občutno škodo družini. Življenje je le eno in to je naša največja vrednota in bogastvo, zato’ nam ni vseeno kako narod živi. Želimo si, da bi nam bilo vsem dobro, vendar temu ni tako. Življenjski stroški vsak dan naraščajo, vse manj nam ostane za druge potrebe. Kljub tem težavam pa je v naših krajanih ostala velika mera dobrote in humanosti do ljudi,, ki jih je prizadela ta ali ona nesreča. Ob priliki zbiranja prostovoljnih prispevkov za pomoč prizadetih ob Konferenca šoferjev Kot že nekoliko let zapovrstjo je tudi v letošnjem letu v mesecu marcu bila redna letna konferenca ZŠAM Mozirja. Poleg šoferjev in'avtomehanikov, ki so člani društva, so se konfernce udeležili tudi predstavniki tovrstnega življenja iz Celja, T. Velenja, Sl. Konjic in Žalca. Iz poročil funkcionarjev društva, ki so analizirali delovanje v preteklem letu, je bilo mogoče v globalu zaključiti, da so doseženi rezultati na nivoju preteklih let. Res je, da se je manjšanje prometa na naših cestah ustavilo na neki točki, ko ne moremo več pričakovati, da se bodo ljudje še bistveno manj vozili, saj že sedaj sedemo za krmilo praviloma le takrat, kadar moramo pa še takrat dobro premislimo. V tej luči gledano je sedaj bistveno, da tudi v naslednjih letih dosežemo nadaljnje zmanjšanje števila nesreč in števila žrtev. To mora biti tudi v bodoče, je bilo poudarjeno na konferenci, ena izmed osrednjih nalog društva. Družbeno pomembno funk- cijo izobraževanja opravlja avto šola, ki deluje v sklopu društva že preko enega desetletja. Uspehi usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil so ohrabrujoči, poleg tega pa se je v preteklem letu znatno izboljšala tudi struktura voznega parka. Tako so podani objektivni pogoji za dosego še boljših rezultatov. Žal so nekaj časa že prisotne kadrovske težave pri opravljanju inštruktorskega dela, kajti le teh ni dovolj in kot posledica se pojavlja neprijetno čakanje kandidatov. Ob koncu konference so člani združenja sprejeli plan dela za naslednje leto. Poudarjeno je bilo, da je potrebno nivo izobraževanja zadržati, oziroma izboljšati ob preventivi v cestnem prometu, ki mora biti tudi v bodoče osrednja naloga. Dodatne napore bo v tem letu zahtevala izvedba regijske proslave ob dnevu šoferjev in avtomehanikov. Upamo in želimo, da bomo tudi o tej manifestaciji lahko zapisali kaj vzpodbudnega. Tone PRISLAN Rečički planinci Na občnem zboru Planinskega društva na Rečici je podal poročilo o delu predsednik Ciril Kunst. Iz njegovega prikaza dela povzemamo: »Akcijski program, katerega smo si. zadali v letu 1984, je bil v celoti izvršen, tako glede pohodov, prireditev kakor tudi glede prostovoljnega dela. V preteklem letu smo izvedli in .organizirali 10 skupnih pohodov s 145 člani društva, izvedene so bile 3 prireditve za pridobivanje finančnih sredstev društva in sicer Pustovanje, pogozdovanje in Vaška olimpiada. Opravili smo tudi nekaj udarniških ur, in sicer 380 ur, na katerih je sodelovalo okrog 45 članov. Od tega smo opravili 150 ur na delih pri Mozirski koči PD Mozirje, ostale ure pa so bile opravljene na raznih delih v sami krajevni skupnosti. Poleg navedenih del smo sodelovali še ob raznih proslavah v krajevni skupnosti kakor izven nje. Organizirali smo tudi zabavni večer za planince, ki so v teh akcijah resno sodelovali in tudi s svojim delom prispevali k skupnemu uspehu društva. Pridobili smo tudi nove člane planinskega društva, saj šteje sedaj društvo 141 članov. Stem pa seveda še ne smemo biti zadovoljni, temveč nam je dolžnost, da v prihodnje pridobimo, še čimveč noviK in obenem spodbudimo že včlanjene k boljšemu aktivnejšemu delu, v kolikor uspemo na tem področju, se nam ni treba bati, da začrtano za leto 1985 ne bi uresničili. Na 3. seji upravnega odbora smo si zadali, da pridobimo na videzu društva in si kupimo simbol društva t. j. Prapor in ga želimo v letu 1985 tudi razviti. Razvitje prapora bo v počastitev 500 letnice trških pravic v Rečici. Istočasno predvidevamo otvoritev novo trasirane poti Rečica, Poljane, Mozirska koča, na kateri je bilo opravljenega že precej dela in sicer smo obnovili do sedaj pripadajočo pot PD Ljubno prek Rebra do -Mozirske koče.« Zborovanje računovodij potresu na Kopaoniku se nihče ni odrekel prispevku. V ta sklad so prispevali zaposleni v Občinski skupščini, v SDK Mozirje, v Lekarni, v TOZD SZ Mozirje, v Trg. podj. Savinja, v ZKZ Mozirje, v DPO Mozirje in mnogi posamezniki. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je akcija tako dobro uspela se iskreno zahvaljujemo v imenu tistih, ki so pomoč prejeli. KO RK MOZIRJE Tudi v Mozirju deluje Društvo računovodskih in finančnih delavcev. Pred nedavnim so imeli občni zbor, na katerem so izvolili nov izvršni odbor in podali pregled dosedanjega dela. Društvena dejavnost računovodskih delavcev je stara več kot trideset let. Pred 21 leti so ustanovili takšno društvo tudi.v Mozirju. V letu 1983 se je članstvo povečalo za 54 ljudi, kar pomeni, da šteje društvo sedaj 319 članov. Kot glavna naloga društva velja dodatno izobraževanje članstva. Gre za sprotno strokovno izpopolnjevanje znanja. Sodelujejo tudi z društvi v Celju in Titovem Velenju. Članstvo se udeležuje tudi izobraževalnih tečajev, kijih prireja republiška zveza. Za svoje člane priredi društvo vsako leto strokovno ekskurzijo. Posvet ZRVS Dne 29. 3. 1985 je bil posvet predsednikov in sekretarjev krajevnih organizacij ZRVS občine Mozirje. Posveta so se udeležili tudi predsedniki komisij pri predsedstvu OK ZRVS. Namen posveta je bil poživeti delo in aktivnosti organizacij ZRVS v občini Mozirje. Na posvetu so se obravnavale aktualne zadeve s področja organizacijsko kadrovskih zadev, zadeve s podr- oziroma izlet. Lani so bili v Istri. Mozirsko društvo je priredilo ob 40-letnici Denarnega zavoda Slovenije razstavo v mozirski galeriji. Gre za eno redkih podobnih prireditev v naši republiki. Na občnem zboru so ugotovili, da z republiško zvezo dobro sodelujejo. Z njenim strokovnim delom so zadovoljni. Posebno ponosni so na podeljeno zlato, značko Zveze društev knjigovodskih ih finančnih delavcev Jugoslavije, ki so jim jo izročili na skupščini republiške zveze v Ljubljani. Občni zbor je ha pfedlog izvršnega odbora sklenil podeliti dvema zaslužnima članoma častno članstvo. Tega priznanja sta bila deležna Franjo Steiner in Anton Acman. Občni zbor je popestril še kulturni spored, ki so ga pripravile članice PD Jelka Nazarje. očja izobraževanja in vojaškega usposabljanja, zadeve s področja SLO in DS, zadeve s področja informativno propagandne dejavnosti, s poudarkom na širjenju obrambnega tiska, predvsem revije Naša obramba. Razpravljalo seje tudi o aktivih ZRVS v delovnih organizacijah in usmerjanju mladine v vojaške poklice. Lokostrelsko tekmovanje Gornjegrajski lokostrelski klub bo tudi letos prireditelj dvodnevnega' tekmovanja v lovsko-poljskih disciplinah. Takšno srečanje lokostrelcev v Gornjem gradu bo tretjič. Običajno se zbere kar lepo število ljubiteljev tega športa,.med njimi so tudi tujci. Tudi letošnje tekmovanje bo ha Počrevinovem hribu in to L3. in 14. aprila 1985 s pričetkom ob 9. uri. Gre v bistvu za izborno tekmovanje za državno prvenstvo. Marija Slatinšek pri urejanju grede pred Steklom v Gornjem gradu. To delo z veseljem opravlja, saj je tudi njen trud doprinesel k lepemu izgledu domačega kraja. Pravna pomoč za občane Odslej se bo spet nudila pravna pomoč občanom in sicer vsako sredo od 17. do 19. ure v prostorih sodnika za prekrške (2. nadstropje občinske stavbe). Pravna pomoč je za vse občane brezplačna. Obrtniki, ki ne dosegajo minimalni bruto osebni dohodek Po sklepu 12. seje zbora združenega dela in 13. seje družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Mozirje, objavljamo seznam davčnih zavezancev, ki v letu 1983 niso dosegli letnega minimalnega bruto osebnega dohodka v znesku 180.386 din. Za primerjavo smo navedli dosežen dohodek v letu 1984, ki ga je zavezanec napovedal v davčni napovedi. Minimalni bruto o-sebni dohodek za leto 1984 še ni znan, zato navajamo oceno v znesku 267.011 din. Čeprav bruto osebni dohodek ni dosežen, pa se vsi prispevki za financiranje družbenih dejavnosti obračunavajo od minimalne osnove v znesku 180.366 din. Opozarjamo pa, da so bili nekateri obrtniki v bolniškem staležu, da so nakateri med tem časom prenehali jz opravljanjem obrtne dejavnosti ali pa so se v letu 1984 preusmerili na pavšalno obdavčevanje. Obrtniki, ki so v seznamu in presegajo minimalni dohodek, pa imajo zaposlene delavce in tako za ovrednotenje lastnega dela ni ostalo nič. V odmerah smo ugotovili, da je najvišji doseženi bruto oseb- ni dohodek za leto 1983 pri: — avtoprevozništvu 518.700 din, povprečni 274.429 din — gostinstvu 567.714 din. povprečni 250.234 din — obrti 798.847 din, povprečni 349.813 din. Osnove za izračun osebnih dohodkov pri obrtnikih za leto 1984, ki jih določa družbeni dogovor, še niso znane. Za primerjavo navajamo osebni dohodek zaposlenih delavcev v gospodarstvu v občini ^Mozirje, ki znaša za leto 1983 272.692 din in za leto 1984 415.357 din. Podatki so sicer stari in v bistvu neaktualni, ampak le s takimi podatki razpolagamo, ker obrtniki finančno ovrednotenje poslovanja pri-kazuipin ra nazai. nnrava za družbene prihodke pa je dol žna med . letom te podatke preveriti in z izdajo odločbe zavezancu izračunati osebni dohodek ter obveznosti za davke in prispevke. Z navedenim na činom kasnimo s podatki skoraj za dve leti za realnim časom, kar stimulativno vpliva na obrtnike, ki plačujejo davčne obveznosti na osnovi zadnje odločbe, to je leta 1983 in destimulativno z vidika uprave, ki operira s starimi podatki in se bori z nelikvidnostjo v proračunu ‘splošne porabe. Uprava za druzDene prihodke SO Mozirje OBRTNIKI DOHODEK DOHODEK INDEKS OBRTNIKI leto 1983 leto 1984 DOHODEK DOHODEK INDEKS leto 1983_______let» 198H______________ 1 . ATELŠEK Jože - mizar Savina 71 - odjava 29.1.1985 153.305 pavšalist 2. BASTL Franc - drob.les.predm. Nazarje 62 I72.344 409.362 237 3. BIDER Marija - plastičarstvo Nizka 2 j 62.560 396.746 244 4. BLATNIK Anton - gradb.mehaniz. Kokarje 13 154.487 155.685 101 5. BORŠTNAR Jože - turistični camp Titova 25, Ljubljana 4.457 241.358 5415 6. CERAR Milan - lesna predelava Ljubno 146 140.361 155.351 111 7. CERAR Olga - plastičarstvo Ljubno.(1 zaposleni del.) 126.885 587.362 463 8. ERMENC Slavko ml.-izdel.palet Primož 10 (1 zaposlen 4 mesece) 127.603 >84.792) - 9. FRICELJ Anton - mizar Nazarje 108.(2,5 zaposlena) 89.876 879.916 979 10. FUŽIR Vojko - avtökleparstvo Loke 38/b 28.412 291.221 1025 11. JAMNIK Franc ml.-gradbena meh. Ter 10 (1 delavec 9 mesecev) 104.489 320.520 307 12. JURAK Mirko - kovač * Prihova 23 50.213 [18. «29! - 13. JURJEVEC Vida - plastičarstvo Juvanje 29 145.731 363.317 249 14. KLADNIK Vinko - kovinostrugar Ljubno 25 ( 6 dni bolniške! j 1.291 23I.I39 - 15. KLEPAČ Branko - avtokleparstvo Luče 46 ( 1 delavec 3 mesece) 159.545 334.469 . 210 16. KOKALJ Terezija - drob.kov. predmeti - Mozirje '299 174,540 418.214 239 17. MAR0VT Jožica - plastičarstvo Ter 7/b 1H0.508 442.142 315 18. MATJAŽ Vinko - frizer Mozirje 47 (2 delavca ♦ 1 delavec 5 mesecev) 140.077 685.929 489 19. MELAVC Milica - kovinarstvo Mozirje 207 (odjava 1.3.1985.) 98.740 ■ 2O.549 21 20. MATIJ0VC Jakob - žagar Luče 92 143.612 1.95.087 136 21. MLAČNIK Marjeta - svečarštvo Luče 50/a 1Ö0.855 576.070 571 22. MOLIČNIK Franc - vodoinstalater - Luče 117 9.566 navšali st 23. NAGOVNAK Alojz - električar Mozirje 179 (2 delavca + 1 delavec 10 mesecev) 168.852 1. OI6.47I 602 24-. PODBOJ Mihael - zidar Grušovlje 9 (9 dni bolniške) 139.000 209.988 151 25- PODLESNIK Franc. - prod. gramoza - Rečica 139 119.924 181.368 151 26. POLIČNIK Franc - mizar Sp. Rečica 49 46.208 183-959 398 27. POZNIČ Drago - sečnja lesa • Luče 30 (odjava 1.4.1984) 120.527 11.779 10 28. PREPADNIK Alojz - mizar Nazarje 107 97.014 444.667 458 29. PUNGARTNIK Alojz - mesar Luče 17 79.970 220.043 275 30. PRELESNIK Mirko - mizar Solčava 31 (1 delavec 3 mesece) 130.427 375.072 287 31. ROBNIK Janko - tesar Krnica 10 58.358 223.633 363 32. ROBNIK Ivan - mizar Raduha,, 2 (1 zaposleni del.) 102.960 522-358 507 33. BOBNIK Marija - izdel.kov. predmetov - Krnica 33 146.830 493.557 336 34. SKORNŠEK Jože - vrtnar Mozirje 202 (3,5 zaposleni delavci) 128.179 644.588 $03 39. SLATINŠEK Mirko - avtoklepar Gornji grad 93 (1 zapos.del.) 95.3^4 498.761 523 36 TORKAR Julij - vliv .aluminij. profilov - Žlabor 17 179.205 225.784 126 37' VALENTINČIČ Maša - turistični 4.458 241.359 5414 camp - Titova 25/b, Ljubljana (59 dni bolniške) OBVESTILO Po sklepu izvršnega odbora Turističnega društva Ljubno ob Savinji razpisujemo javno licitacijo za odprodajo naslednjega osnovnega sredstva: smučarska vlečnica tipa KSL 604, letnik 1964 Izklicna cena je 50.000,00 din. Licitacija bo dne 6. 5. ob 16. uri v prostorih Krajevne skupnosti Ljubno ob Savinji. Ogled osnovnega sredstva bo eno uro pred licitacijo. Osnovno sredstvo si je možno ogledati na terenu samem, v Savini pri Slatinšek Oskarju. Morebitne informacije se dobijo pri Jamnik Jožetu, Ljubno ob Savinji št. 139 ali po telefonu od 6.00 —14.00 št. 840-041. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV MOZIRJE Obveščamo vse udeležence v cestnem prometu, da bomo v mesecu MAJU vsak ČETRETEK in SOBOTO od.15. do 19. ure VRŠILI ANONIMNO TESTIRANJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV. Testiranje se bo vršilo v prostorih ZŠAM Mozirje (Gasilski dom). Obveščamo člane ZŠAM Mozirje, ki še hišo dvignili svoj članski material, da lahko to storijo vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v prostorih društva. Obenem lahko poravnajo tudi članske obveznosti. 38. ZAMERNIK Anton - zidar Podvolovljek 25 137.800 pavšalist 39. BOGDAN Ivan - tesar Savina 74 (2 zaposl.del.) 786.113 818.130 104 AVTOPREVOZNIKI 40. BRIC Alojz Volog '6 95.746 221.107 231 41 . COPAR. Karel Meliše 9 23.206 192.456 829 42. EISENHOWER Julij 68.600 310.153 ^ 452 Nizka V8 43. KORDIČ Džema 1 Mozirje 97.586 141.516 145 44. MATKO Ivan Dobrovlje 11 48.341 580 12 45. MIKLAVC Anton ml. Nizka 21 106.012 301.619 284 46. NADLUČNIK Albin Primož 84 45.613 176.752 387 47. NAGLIČ Jože Ljubno 144 165.571 256.681 155 48. PETEK Ludvig Podveža 14 55.687 '11.770 21 49. PESTAT0R Franc Šentjanž.62 132.749 552.841 416 50. PLANOVŠEK Stanko Šmartno ob Dreti 1 79.200 601.644 759 51. PRODNIK Rajko -Solčava 39 135.484 311.408 230 52. SKOK Srečko Mozirje 274 153.817 - - 53. SLAPNIK Jože Kokarje 7 107.351 226.683 211 54. STIFTER Anton Luče 12 - edjava 23.5.1984 120.658 38.675 32 55. TOSTOVRŠNIK Alojz Ter 33 (8 dni bolniške) 112.602 251.175 22 3 56. TOPLAK Miran Rečica 88 (1 zaposlenega del.) 166.367 822.961 494 57. ULAMEC Dušan Ljubija 58 - odjava 1.10.1984 87.553 89.185 102 58. JANŽ0VNIK Alojz Prihova 18 169.590 745.196 439 59. JEROUČNIK Vlado. Šentjanž 36 83.385 845.801 1014 60. KOREN Marija Kokarje 37 129.952 103.617 ‘ 80 ^GOSTILNE 61. PODBREGAR Elizabeta Podvolovljek 15 73-929 pavšalist 62. PEČOVNIK Fanika Luče 180.161 pavšalist 63. TIRŠEK Anica Poljane 28 150.386 pavšalist 64. JERAJ Milan * Okonina 2 (1 zaposleni del. 10 mesecev) 158.000 502.630 318 65. KREBS Vinko Luče (1 zaposl.delavec) 75.156 236.873 315 66. FIRŠT Marija Solčava 29 (1 zaposl.del.) .140.900 246.069 175 67. BREZNIK Franc Luče 31 (1 zaposl.del.) 283.643 424.679 150 68. ERMENC Alojz Primož 10 (1 zaposl.del.) 160.284 336.782 210 69. FRICELJ Frančiška . Bočna 57 (1 zaposl.del.) 398.809 400.133 100 70. MARKELJ Matilda 370.716 1.248.603 337 Sp. Rečica 63 (1,5 zaposl.delavca) OBVESTILO MOZIRSKIM UPOKOJENCEM Komisija za šport in rekreacijo pri DU Mozirje sporoča vsem zainteresiranim članom DU Mozirje, da bomo med drugim uvedli rekreativnost kot je peš hoja in kolesarjenje po naslednjem vrstnem redu: 11. maja peš hoja, 8. junija kolesarjenje, 13. julija peš hoja, 30. avgusta kolesarjenje, 14. septembra peš hoja in 12. oktobra kolesarjenje. Vedno se dobimo ob 14. uri pred gostilno Celinšek. Za smeri se bomo dogovorili na samem kraju. Vsem upokojencem priporočamo in vabimo k čimve-čji udeležbi! Odbor DU Mozirje in Komisija za šport in rekreacijo ljubljanska banka Temeljna banka Velenje n. sub. o. Vsem občanom in delovnim ljudem občine Velenje in Mozirje ČESTITAMO ob prazniku OF — 27. aprilu in za praznik dela —- 1. MAJ Gorenje — GLIN Lesna industrija Nazarje a*, izris snrkNDU ZA ŠOLSKO UTO 19H5/X6 Poklic število štipendij Zahtevnost l.esar ' 5 III. Lesar širokega profila 15 IV. Vzdrževalec strojev 2 IV. Llektrikar elektronik 2 IV. Jermenar 1 IV. Gradbinec tesar 2 IV. Lesarski tehnik 10 V. Strojni tehnik 3 V. (elektrotehnik elektronik 2 V. Računalniški tehnik 1 V. Gradbeni tehnik 2 v. dipl. inž. lesarstva 3 VIL dipl. inž. strojništva 2 VIL dipl. inž. elektrotehnike 2 VIL dipl. inž. računalništva ] VIL dipl. inž. gradbeništva ] VIL dipl. ekonomist 2 VIL dipl. pravnik 1 VIL dipl. inž. arhitekture — notranja oprema , • VIL dipl. organizator dela — kadrovsko izobraževalna smer 2 VIL Prijave / vso ustrezno dokumentacijo pošljite do 20. julija I985! MERCATOR Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje tozd Trgovina gostinstvo Mozirje Komisija za delovna razmerja objavlja tri prosta delovna mesta KUHARIC za svoje gostinske obrate Prednost pri izbiri imajo delavke z dokončano gostinsko šolo kuharske smeri, lahko se prijavijo tudi kandidatke, ki so priučene in so z delovnimi izkušnjami dokazale sposobnost za samostojno delo kuharice. Poskusno delo bo trajalo dva meseca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je potrebno dostaviti v roku 8 dni po objavi oglasa kadrovski službi na zgornji naslov. O izbiri bodo kandidatke pisno obveščene v roku l() dni po poteku roka za prijavo. V času od I. maja do I. septembra potrebujemo poulične prodajalce sladoleda za naselja: Mozirje trg. Mozirje gaj. Ljubno in Gornji grad. Pogodbeno delo je primerno za srednješolce, študente in upokojence. Potrebne informacije dobite pri vodji TOZD tov. Čoparju. kjer boste sklenili pogodbo o delu. ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje n. sol. o. TOZD Konfekcija Mozirje n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD Konfekcija Mozirje objavlja prosta dela in naloge konfekcionar (10 delavk) POGOJI: — končana osnovna šola — veselje do šivanja — psoskusno delo 2 meseca Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni od dneva objave v časopisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. GORENJE — '»GLIN« Lesna industrija Nazarje. Glede na potrebo po izpolnjevanju planskih nalog v TOZD Žagarstvo, I verna in Stavbno pohištvo bomo na novo zaposlili določeno število delavcev. Zato vabimo k sodelovanju 1. delavce s kočano II., III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe lesne smeri 2. delavce brez poklica za opravljanje različnih del v proizvodnem procesu. Delavcem zagotavljamo stimulativno nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. Nudimo tudi vse možnosti za pridobitev kvalifikacije z izobraževanjem ob delu in možnosti za napredovanje. Vloge sprejema splošno kadrovski sektor delovne organizacije GLIN Nazarje, kjer dobite tudi vsa podrobna pojasnila. Sprememba delovnega časa Žensko frizerstvo Marica Podpečan v Mozirju obvešča cenjene stranke, da uvaja v aprilu spremenjeni delovni čas. Vsak dan od 13. do 21. ure, ob sobotah pa od '7. do 14. ure. Uspešen nastop Letošnjega republiškega smučarskega tekmovanja gozdarjev, lesarjev in lovcev na Rogli so se udeležili tudi predstavniki naših kolektivov, ki pa so nastopili le v veleslalomu, ker je smučarski tek v naši dolini za enkrat še slabo razvit. Tekmovanje, katerega se je udeležilo preko 400 smučarjev, je v lepem vre/nenu poleg športnega srečanja starih znancev omogočilo tudi nova poznanstva med stanovskimi tovariši iz vse domovine. Razen nekaj izjem so se vsi naši predstavniki uvrstili med najboljše v svojih starostnih kategorijah. V kategoriji do 25 let je bil Krznar Marjan iz Smreke enajsti, Tratnik Metod iz GLINA pa trinajsti. V kategoriji 26 — 35 let so bile uvrstitve sledeče: 7. Fedran Ivan Smreka, 14. Pre-padnik Rajko GG Nazarje, 17. Urtelj Jože GLIN, 23. Pavlič David GG Nazarje, 25. Han-žekovič Alojz GLIN in 45. Bezovšek Ludvik. V kategoriji 36 — 45,let so se uvrstili takole: 8. Robnik Albin GG Nazarje, 17. Kramer Jože GG Nazarje, 23. Poličnik Ivko Smreka, 33. Marjanovič Nikolaj GLIN. Med veterani nad 45 let se je Podmeninšek Stanko iz GLINa uvrstil na enajsto mesto. Ekipno seje uvrstila le ekipa GLINa in sicer na 13. mesto. Le ekipe z Gorenjske in Pohorja so bile boljše, ostali predeli Slovenije so bili uvrščeni slabše od naših predstavnikov. Največ uspeha pa je dosegla med tekmovalkami predstavnica GLINa Poznič Cveta, ki je v svoji kategoriji osvojila 3. mesto in bronasto kolajno in s tem ponovila lanski uspeh s Soriške planine, koje bila celo druga. Naslednje leto bo to tradicionalno in priljubljeno tekmovanje organizirala »Lesna« iz Slovenj Gradca na terenih zahodnega Pohorja. M. N. Sindikalno prvenstvo v odbojki V osnovni šoli Gornji grad se je , v organizaciji OOZS Elkroj Mozirje odvijalo letošnje sindikalno prvenstvo v odbojki, na katerem je nastopilo kar sedem ženskih in 11 moških ekip. Tako se je tekmovanje, ki se je pričelo ob 15. uri, zavleklo pozno v noč, tja do pol polnoči. Tekmovanje je bilo zelo borbeno, vendar zaradi množice razdrobljenih ekip na nezadovoljivi kvalitetni ravni. Podobno kot preteklo leto sta tako v ženski kot moški konkurenci zasedli prvo mesto ekipi Kovinarstva z Ljubnega. Vsakoletno sindikalno prvenstvo vpije po menjavi pravil igre, saj vedno znova ugotavljamo, da z naraščanjem števila nastopajočih ekip (vsaka OOZS, torej vsaka TOZD in DSSS mora imeti svojo ekipo) ne pridobivamo, temveč zgubljamo na kvaliteti igre, tekmovanje pa zaradi razvlečenosti in slabe kvalitete ni privlačno. Zato bo vsekakor nujno zagotoviti enoten nastop posamezne DO, kar pa bi poleg večje kvalitete in s tem privlačnosti zagotovilo aktivnejše delo in s tem množičnost v posameznih delovnih sredinah pri izbiri selekcij za nastop. Le s takim delom pa bomo prispevali k razvoju posameznega športa. Nenazadnje velja tudi poudariti, da je namen takih in podobnih tekmovanj zbliževanje med ljudmi, zlasti v istih DO. Tako razdrobljen sistem tekmovanja pa nujno poglablja vrzeli med delavci posameznih TOZD, zlasti pa še med TOZD in DSSS oziroma onemogoča posameznikom udeležbo na takih tekmovanjih. Vrstni red nastopajočih ekip za leto 1985: Moški Kovinarstvo Ljubno Glin, tozd Žagarstvo Nazarje Vegrad, tozd Gradbenik Ljubno Glin, Tozd Iverna Nazarje Glin, Tozd Energetika Nazarje SO Mozirje ZKZ Mozirje, Tozd Trg. in gost. GG, Tozd Transport in gradnje Glin, DSSS Nazarje Elkroj, Tozd Konf. Mozirje MGA Nazarje ženske: Kovinarastvo Ljubno Glin DSSS Nazarje Elktroj, Tozd Konf. Mozirje ZKZ Mozirje, Tozd Trg. in gost. MGA Nazarje OŠ Gornji grad SO Mozirje Vili Krajnc Ribiči na Ljubnem Ribiška družina na Ljubnem združuje 156 članov. Na občnem zboru so pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili za naloge, ki jih bodo opravili v prihodnje. Predsednik Izvršnega odbora Franc Zamernik je v kritičnem poročilu seznanil člane o aktivnostih, problemih in težavah, s katerimi se je srečeval Izvršni odbor tekom leta pri svojem delu. Posebej je opozoril na problem vzdrževanja vodnih objektov (jezov). NIVO Celje, ki je v letu 1984 že pričel z obnovo Jer- manovega jezu v Radmirju, ki je bil močno poškodovan že v jeseni leta 1980, je menda na intervencijo investitorja dela ustavil potem, ko je bilo po oceni porabljeno že cca 2 milijona N. din. Takšen odnos do trošenja sredstev je ribičem nerazumljiv posebno še zaradi tega, ker je bila obnova tega jezu tudi v planih OVS Savinja — Sotla za leto 1984. Tako ugotavljamo, da je na območju RD Ljubno glavno delo NIVO-ja Celje v zadnjem času odriv gramoza v koritu Savinje z enega na drugi breg. Jutro pri Rogovilcu V ribogojnici v Podvolovljeku, s katero že od leta 1982 gospodari RD Ljubno po posebnem Sporazumu z Zvezo ribiških družin Celje, je bilo v letu 1984 vzrejeno 303.000 kom zaroda potočne postrvi in opravljena planirana vzdrževalna dela. Sprejetje bil še srednjeročni načrt gospodarjenja za obdobje 1986-90, ki je bil v osnutku že predložen v pregled in kontrolo Ribiški zvezi Slovenije, ki ga je z nekaj pripombami oziroma predlogi za dopolnitev tudi potrdila. Načrt bo predložen v dokončno potrditev še SO Mozirje. Načrt je pripravila posebna komisija RD Ljubno pod vodstvom Franca Budna. Jožefa Miklavc je bila zelo vesela cvetja, ki so ji ga izročili najmlajši Se na mnoga leta! Takšen napis je krasil dvorano prosvetnega doma, v kateri so povabljene starejše krajane prisrčno in lepo razveselili. Krajevni dejavniki na Rečici so namreč povabili na srečanje vse krajane starejše od 75 let. Qd 143 jih je prišlo le 70. To pa ni morda razumeti, kot da starejši krajani pobude in pozornosti s strani mlajših niso bili veseli. Bolj je slabo udeležbo pripisati visokim letom in vsem nevšečnostim v zvezi s tem. V slavnostnih besedah, namenjenim starejšim krajanom, je Zdravko Novak, sekretar OK SZDL poudaril človečno plat takšnega srečanja, saj naj bo predvsem dokaz, da starejših ljudi v naši družbi ne pozabljamo! Pod taktirko Franca Goljufa so godbeniki pripravili koncert, dočim je pevski zbor domačega prosvetnega društva pod vodstvom Darka Ateljška zapel nekaj prijetno zvenečih pesmi. Krajani iz Poljan pa so poskrbeli za smeh s svojim prizorom na odru. > Prav lepo so zapeli tudi šolski otroci pod vodstvom Anke Rakunove. Prijetno presenečenje je bila * plesna skupina osnovne šole. Tudi glasbeni trio mladincev seje predstavil z nekaj pesmimi. Verjetno pa spada med krajevne posebnosti družina Senica, ki kar kot celota nastopa v pevskih točkah, s harmoniko pa spremlja pevce poglavar družine. Posebno pozornost so prireditelji namenili najstarejšima krajanoma Ignacu Tiršku, ki žal ni bil navzoč, vendar so mu domov prinesli šopek cvetja. Na naši sliki pa je videti srečno krajanko, kateri so pionirji predali v dvorani cvetje v prijeten spomin. Prireditev je lepo uspela, starejši krajani so bili pozornosti veseli, tega niso skrivali niti v razpoloženju, niti v besedah. Mozirski upokojenci so zborovali Mozirski upokojenci so imeli 24. marca letos svoj prvi občni zbor. Kar lepo število — 170 — se jih je zbralo ob svojem štiriletnem obračunu dela. Zbor je bil vzorno pripravljen in tudi v vsesplošno zadovoljstvo nadvse dobro izveden. Predsednik izvršnega odbora društva upokojencev Mozirje tov. Franjo Steinerje izčrpno poročal o delu in uspehih ter težavah v pretekli 4-letni mandatni dobi. Poročilo je bilo zelo ugodno sprejeto. Zbor je v imenu ZB NOV, SZDL in gasilcev Mozirje pozdravil tov. Viktor Lukše, v imenu ZSMS pa tov. Alojz Vipave. Slednje je še tembolj razveseljivo, ker je prav, da se tudi mladi seznanijo z delom in problemi upokojencev. Po poročilih je sledila plodna razprava, v kateri so navzoči dobili podrobna pojasnila tako glede stanovanj, stanovanjskih posojil, varstvenega dodatka in letovanja up- okojencev. Nikakor pa se ne strinjajo, da velja pri povišanju pokojnin enak procent za vse pokojnine. Zaenkrat se v tem pogledu še ne da ničesar ukreniti. Sprejeli so program dela za leto 1985, ki pa je spričo pomanjkanja Finančnih sredstev bolj skromen. Zbor je počastil mozirski oktet, ki je zapel 4 slovenske narodne pesmi. Po končanem uradnem delu je sledila izvrstna zakuska, ki sojo res odlično pripravile naše vrle upokojenke. Nekdo je rekel, da tako dobrega »ajmohca« še nikoli ni jedel. Zakusko pa sta^popestri-la dva muzikanta. Če bo vse prav, bodo mozirski upokojenci kmalu formirali svoj mešani pevski zbor. Ker je dosedanji izvršni odbor dobro opravljal svoje delo, so ga potrdili še za naslednja štiri leta. • Tako se je v vedrem razpoloženju končal L občni zbor mozirskih upokojencev. Lojze Puncer Taborniki, združite se! Odred savinjskih partizanov tudi letos organizira v Taboru bratov Kraigher prvomajsko akcijo. Prireditev je posvečena dnevu tabornikov (22. april), -dnevu Osvobodilne fronte ter mednarodnemu prazniku dela. Prireditev bo razdeljena v dva dela: 30. 4. 1985 bomo med 19. in 22. uro zvečer ob tabornem ognju izvedli kulturni program z naslovom: Po sivem polju bramor gre. Naslednji dan, I. 5. 1985 pa se bo med 8. in 13. uro vršilo lokostrelsko tekmovanje za pokal Tabora bratov Kraigher. Kot rečeno, bosta obe prireditvi v našem taboru V Šentjanžu. Pokrovitelj akcije je delovna organizacija ELKROJ Mozirje. Želimo si, da bi se na obeh prireditvah zbralo kar največ tabornikov in krajanov. da bi skupno počastili spomin na velike dogodke v preteklosti, še posebej pa 40-letnico osvoboditve. Uprava Odreda savinjskih partizanov Obrtno združenje Mozirje —odbor za šport in rekreacijo obvešča vse samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavce, da se vrši rekreacijsko kegljanje vsako soboto od 19. ure do 21. ure v kegljišču ZKZ Mozirje. Obrtno združenje Vodju kegljanju: Jerorvnik Branko I. r. Smučarski klub deluje Gomjesavinjski smučarski klub povezuje smučarje vse doline, čeprav ima svoj sedež v Mozirju. Zaradi krajšega zastoja v delu je nastala vrzel, ki ni v prid razvoju smučarskega športa v dolini, je povedal novi predsednik kluba Grega Verbuč. Klub je bil ustanovljen leta 1970 z namenom, da bi pospeševal sodobno smučanje v naši občini. Morda zaradi gmotnega položaja, morda pa tudi zaradi premajhne zavzetosti, niso uspeli zastavljene cilje uresničiti. Prav gotovo je težko povezovati vse dejavnike v tem športu iz enega mesta, vendar pa trenutno ni drugačnih možnosti. Društvo združuje Zbor učiteljev, vaditeljev in trenerjev, ki naj skrbi za redno vadbo smučanja vseh vrst. Posebej deluje skakalni klub na Ljubnem, vendar pa je opaziti tudi tam dovolj zanimanja za razne druge smučarske discipline. Letošnji občni zbor kluba je pokazal, da je v dolini zanimanje za pospeševanje smučanja, da pa bo treba marsikaj prilagoditi prilikam. Seveda se v klubu zavedajo potrebe po vzgoji predvsem najmlajših, hkrati pa si zastavljajo naloge iz področja rekreativnega smučanja za vse starostne skupine. Torej poleg tekmovalnega, želijo doseči tudi množičen šport! Zato nameravajo pripraviti tečaje za vse skupine ljubiteljev belega športa. Že kmalu po izvolitvi novega odbpra so pričeli z delom. Pripravili so prvenstvo za šolsko mladino, pripravljajo tekmovanje cicibanov, slednje bo mogoče izvesti, če bo ustrezno vreme, tudi sindikalna prvenstva so uspešno organizirali. Zavedajo se, da bo posebno pozornost zahteval razvoj tekaškega smučanja, ta zvrst postaja vse bolj množična, zahteva pa veliko priprav, predvsem pa pripravo proge. V svojem delu se ne zapirajo v občinske meje, saj že sedaj s pridom sodelujejo s klubi v Titovem Velenju in v Celju. Takšno sodelovanje omogoča skupne priprave za večja tekmovanja in prireditve. V dolini bo treba misliti na vadbene skupine po večjih krajih. Tako bi zagotovili naraščaj na eni strani in povečali zanimanje za ta šport. Seveda bodo morali tekmovalci (najboljši) skupno vaditi, v te svrhe pa se povezujejo tudi z zunanjimi klubi, ki imajo za to boljše pogoje. Ne bi mogli trditi, da je delo upravnega odbora že steklo tako, kot bi želeli, meni Grega Verbuč. Morda po krajevnih skupnostih niso izbrali najprimernejših delegatov v upravni odbor, zato je udeležba še vedno slaba. Jasno je, da ne kaže kazati zaradi tega nestrpnosti, kajti vse rabi svoj čas. Grega Verbuč Vsekakor se v smučanju spet nekaj premika! Dobro sodelovanje v klubu bo ohranilo tiste prve napore, ki jih je v uvajanje sodobnega smučanja svoječasno vložil Milan Kojc. Pri tem želimo ljubiteljem smučarskih veščin veliko uspehov, saj gre za naš narodni šport, ki ima tudi v naši dolini velike možnosti razvoja. Kakovost privlači Naša zadru ga je v zadnjih letih veliko storila za posodobitev trogovin in gostinskih prostorov. Tako jetu-di v Gornjem gradu Menina zaživela kot penzion. Zaenkrat še ni vseh sob nared, vendar pa računajo, da bo prenova gotova do pričetka turistične sezone. Drugače pa je z restavracijskimi zmogljivostmi. Te so, kot zagotavlja poslovodkinja Stanka Štiglic, spo- Iz Bočne Upokojenci združeni v Društvo upokojencev v Bočni so sklenili nabaviti društveni prapor. V ta namen pobirajo prispevke med članstvom. Kot pravijo, bodo imeli razvitje Qb letošnjem občinskem prazniku. Krajani še vedno ne vedo kdaj bodo uspeli urediti športno igrišče sobne gostiti kakih 130 ljudi. Seveda gre za organizirane in v naprej najavljene skupine. Sicer pa dobro postrežejo vsakogar, ki se želi v Menini nahraniti. Gostinski prostorje prenovljen in prijetnega izgleda. Poskrbeli pa bodo še za ureditev zunanjega prostora pred domom, kjer je poleti prav prijetno posedeti. Pričakovati je torej, da bo Gornji grad tako spet pridobil dodatne turistične zmogljivosti. , na prostoru za kovačnico. Doslej je bilo veliko obljub, žal pa sestvar nikamor ne premakne. Predvsem mladi bi potrebovali prostor za razne športne dejavnosti, pa tudi kraju bi prišla prav kakšna športna prireditev. Morda pa bo tudi ta maratonsko dolga pot privedla do cilja? Elektrarne bodo V Solčavi je bilo, kot smo že poročali, kar precej zanimanja za gradnjo malih elektrarn. Na skupnem sestanku interesentov so se dogovorili za pričetek pridobivanja potrebnih listin. Kaj kmalu seje pokazalo, da sprva zagotovljeno enostavno reševanje teh zadev, dobiva vse drugačne oblike. Skupina bodočih graditeljev seje zato obrnila na NOVUM v Ljubljano s prošnjo, da poskrbijo za vso potrebno dokumentacijo. To je bilo tudi narejeno in sedaj so listine na občini. Torej so izgledi, da bodo kmalu pričeli z gradnjo, žal pa so se med tem pogoji za posojila zelo spremenili, kar bo najverjetneje zaviralo gradnjo novih elektrarn. Oprema se pripravlja in tisti najbolj odločni pravijo, da čakajo le na boljše vreme, ko bodo lahko z deli pričeli. Solčavski primer bo najbrž pritegnil še druge v dolini. Saj je glede naravnih danosti marsikje primerno in gospodarno izkoristiti vodno silo. Bencinska črpalka v Solčavi Kot vse kaže bodo še letos lahko pričeli točiti v Solčavi razna goriva za motorna vozila in stroje. Krajevna skupnost si že nekaj časa prizadeva, da bi v kraju dobili bencinsko črpalko. To bi radi zaradi turizma in pa seveda zaradi velikih potreb, ki jih imajo krajani. Znane so težave, s katerimi so se srečevali potrošniki, predvsem pa kmetje v oskrbi z gorivi. Morali so na Ljubno po gorivo, če ga tam niso dobili pa celo v Mozirje. Kaj pomeni takšno »poto- vanje« v stroških je kaj lahko izračunati. Črpalka bo stala v bližini večnamenske zgradbe, za naložbe in izvajanje del bo poskrbela krajevna skupnost ob gmotni pomoči GG Nazarje, Petrola, ZKZ Mozirje. Dokumentacijo za razna dovoljenja je pripravil Razvojni center Celje skupaj s Petrolom in občino. Seveda bodo svoj delež primaknili še krajani, največ v lesu. Gornji grad in njegov nemški župan Haudek (Sedaj pa priznava, da ljudstvo ne more kazati nobenega veselja! Op./ uredništva). Policija občuje s prebivalstvom malo, ker se že radi narečja z njim težko sporazumeva. (Kako se je potem prepričal o „veselju” prebivalstva? Op. uredništva). Napad na živilski transport pri Puščavi (Odenfeld) dne 13. 6.1.1. seje pripetil popolnoma brez moje vednosti in vednosti žandarmerije. Zadruga na Paki je transport odpravila, čeprav je vedela, da ni zavaro- van. Transportni voz tvrdke Scharb, ki ga je policijska četa pri Puščavi zadržala, je obležal ob cesti. To blago je ostalo od 13. 6. do 14. 6. popoldne nezastraženo v cestnem jarku. Pri tem je izginilo 1200 ko-irtadov mila in 9 vreč moke. Ker niti policija, niti vermani nista podvzela ničesar, da se blago reši in ker sem se bal, da bo pokradenega še več, ali da se bo moka pokvarila pod vremenskimi vplivi, sem bil prisiljen blago odpeljati s svojim vlačilcem. Prosil sem žandarmerijo, naj mi pri tem pomore. Istočasno sem name-raval naložiti še nekaj živil na Paki. Na vožnji na Pako sem naložil še nekaj vezi, praznih zabojev, ter pohištvo revirnega gozdarja Tušinskega. Načelnik zadruge je videl polno naložene priklopne vozove in si je mogel misliti, da niso prispeli nezastraženi iz Gornjega grada. Jaz sam sem ostal v Mozirju, da izvršim neke službene opravke, žandarmerija pa je zavarovala v Spodnjih Krašah. Nisem mogel predvidevati, da pod temi okolnostmi ne bo dovoljen transport živil z mojimi vlačilci, saj se do tega dneva za živilske transporte v Gornji grad ni nihče zanimal, oziroma jaz o tem nisem vedel ničesar. Pripominjam, da je vsekakor težko z nezadostnimi silami (bilo nas je troje civilistov in 7 ali 8 žandarjev) zavarovati transporte v Gornji grad, toda preostajalo nam ni ničesar drugega, ker policijske čete ,skoro nikoli ni na razpolago. Tudi sedaj bi zopet bilo treba pripeljati živila, toda policije ni. Na povratku sem prosil vermane v Mozirju, da mi dajo za spremstvo en vod do Spodnjih Kraš, kar sem tudi dosegel. Živila, ki so ležala že od prejšnjega dne na cesti, sem popisal in jih pripeljal v Gornji grad. Prosim, da se upoštevajo tudi razmere na mojem službenem mestu. Skoro tretji mesec sem že brez šolanega osebja. Štirje uslužbenci so ušli k banditom, eden pa je zaprt. Pisarno vzdržujem samo tako, da sam izvršujem vse pismene sestavke. Izvežbani moči sta samo uslužbenca Franc Remec in Emilija Veršnik. Sicer imam samo pomožne moči, ki za samostojno delo ne prihajajo v poštev. Nekatere delajo samo po nekaj ur. Daje ta način dela precejšnja preizkušnja za živce, mi ni treba onjenjati. Navzlic vsemu se mi delo ni nikoli upiralo in vedno sem storil, kar sem mogel za svojo službo, občino in prebivalstvo. Ako pa ste vi, gospod deželni svetnik, mišljenja, da jaz v Gornjem gradu nisem na mestu, tedaj prosim za razrešitev in za premestitev v kako drugo okrožje. (Tu mu gori pod nogami! Op. prev.) EPILOG Iz vojnega poročila Glavnega štaba NOV in PO Slovenije z dne 7. VIII. 1944. Štajerska: .„Brigade IV. operativne zone so v napadu na okupatorske postojanke v Zg. Savinjski dolini od 30. VIII. do 2. VIII. .1944 zavzele postojanke Ljubno, Luče, Šmartno in Gornji grad. Silnemu naletu naših borcev se posadke niso mogle upirati. V Gornjem gradu so trajale borbe eno noč in en dan, nakar se je pod silnim pritiskom naših edinic predalo 150 Nemcev in vermanov, ki so poleg tega imeli še več mrtvih in ranjenih. Od naših borcev je bil le eden ranjen. Zaplenjen je bil ogromen vojni plen v orožju in materialu. V Ljubnem je bilo mrtvih 5 okupatorskih vojakov, 80 pa se jih je moralo predati našim edini-cam. Zaplenjeno je bilo 90 pušk, 7 puškomitraljezev in številen drug material, med drugim tudi arhiv gestapovske službe.... Iz strahu pred močnim razmahom ofenzive naših edinic so bili Nemci prisiljeni zapustiti Mozirje, Rečico, Motnik in Špitalič v Zg. Savinjski dolini. Na ta način so hrabri štajerski borci osvobodili velik del slovnskega ozemlja, ki obsega vse Kamniške planine ves Okrešelj, vso Logarsko dolino in vso Zg. Savinjsko dolino do Šmartna”. Tako se je izpolnilo tisto, kar je župan Haudek slutil in s strahom pričakoval, čeprav se je še nekaj dni pred napadom ta znani gornjegrajski krvolok hvalil, da Gornji grad ne bo nikoli padel. S padcem Gornjega grada in z osvoboditvijo Zg. Savinjske doline je prenehalo „utrjevanje nemštva na tem delu slovenske zemlje, obenem pa je. bilo tudi konec nemških županov po slovenskih občinah, čeprav so uživali „posebno zaščito Ftihrerja.” Ta brošura je lahko nastala, ker so edinice XIV. divizije očiivale arhive, ki so jih .v Gornjem gradu zaplenile. Arhiv županstva je bil od OC poslan obveščevalnemu oddelku Glavnega štaba, ki ga je izkoristil po svoje in odstopil propagandnemu oddelku, da porabi, kar je’ vrednega za propagando. Propagandni oddelek bo arhiv vrnil in ga bodo mogle izkoristiti tudi druge institucije, zlasti komisija za ugotavljanje okupatorjevih zločinov in Znanstveni institut. Posnemajte vsi ta primer. Čuvajte arhive! Čuvajte dokumente, ki pričajo proti okupatorjem irr njegovim hlapcem. Vsak od švabobrancev in okupatorjev popisan in potiskan papir je tak dbkument. I Pošlji ga naprej! Propagandni oddelek Glavnega štaba NOV in PÖS Telefonske zdrahe v Lučah Krajevna skupnost Luče je že mnogokaj storila za dobro vseh krajanov. Spomnimo se samo obsežnih del na posodabljanju cest, seveda bi lahko še marsikaj naštevali. V zadnjem času pa je prišlo do neljubih nesporazumov, ki so jim v glavnem botrovali dejavniki zunaj krajevne skupnosti in morda tudi samovolja posameznikov. V čem so težave? Svet KS Luče je -tjjkpj na samem začetku del na novem telefonskem omrežju omö'noval posebno telo (odbor), kinaj bi usmerjalo dela, pripra-Vilo .sezname novih naročnikov in bdelo nad izvajalci. Ko so po nekajkratnih razpravah na sejah sveta ugotovili, da ne morejo uskladiti različnih interesov, so delo in odločanje v celoti prepustili imeriovanemu gradbenemu odbo- ru. Izvajalec del na omrežju je bil PAP iz Ljubljane, ki je kakih dve leti gradil nove telefonske veje in končno delo tudi opravil Sedaj, ko bi bilo treba opraviti poračun vseh del, je PAP predložil zahtevo po kar za 1.113.000 din višji vsoti, kot je bilo prvotno predvideno. Dela so namreč večkrat prekinili, ker da ni bilo na voljo ustreznega materiala, predvsem pa kablov. Tako so morali uporabiti uvožen kabel, ki je seveda veliko dražji, saj je razlika pri metru kar za 240 din glede na ceno domačega. Kratek pogled nazaj! Svet KS Luče je imenoval 13. 12. 1982 odbor za telefonijo. 2. 2. 1983 so na svetu obravnavali predlog novih naročnikov, z njim pa se niso strinjali, saj je takratni direktor PTT Titovo Velenje pridržal pravico sam podeliti 5 številk! Dejansko je eno teh dodelil nekemu lastniku počitniške hišice, za tri ostale pa je pooblastil nekega krajana iz Podvolovljeka. Kako je lahko tako ravnal seveda ni razumljivo. Takrat je bila postavljena tudi cena za priključek v višini 150.000 din, seveda po načelu solidarnosti, saj gre za zelo redko poseljeno območje in so daljave posameznih vej zelo velike. Naročniki pa se s predlogom sveta glede solidarnosti niso strinjali in zahtevali predračune za posamezne veje. To pa je pomenilo že prvo zavlačevanje pri izvajanju del. 16. 2. T983 je svet KS Luče zaradi nesporazumov med naročniki odklonil nadaljnje odločanje o telefoniji in prepustil vse naloge neposredno odboru. Tako je dokočna lista naročnikov nastala šele jeseni 1983. Po predračunu za celotno omrežje, je PAP z deli pričel. Ker pa je bilo treba obračunavati vsako vejo, je PAP postopno pošiljal obračune. Do 31. 12. 1983 je bilo nakazanih s st- rani KS Luče PAP-u 3.800.000 din. Potem je prišlo do prekinitve del, ker ni bilo kabla. Čeprav je ta bil obljubljen iz uvoza po zmerni ceni, se je izkazalo ob obračunu, da je toliko dražji od domačega. Treba je bilo sklicati vse naročnike, da bi se dogovorili o porazdelitvi bremen iz naslova končnega obračuna. Takšen sestanek je bil 29. 3. 1985, na njem so sodelovali tudj izvajalci del. Skupnega jezika niso našli, nasprotno prišlo je do besednega obračunavanja, v katerem so celo napadali delo KS Luče, ki naj bi nosila krivdo za nastali položaj. Žal pa niso imeli nobenih pripomb spričo navzočih predstavnikov izvajalcev, kot daje vse v redu, ko pa so ti odšli seje razprava razživela, žal pa v smeri medsebojnega očitanja. To pa je najbrž nepotrebno, saj so v Lučah doslej še vedno družno reševali nastala vprašanja. Zupančičev izlet iz Celja v Solčavo Z Janezom Antonom v Zupančičem smo pripotovali do Žalca in v tej številki bomo še ostali v Spodnji Savinjski dolini, kjer je sicer veliko gradov, ni pa tolikšnih naravnih znamenitosti, ki so romantičnega potopisca v začetku prejšnjega stoletja — kot bomo videli pozneje — popolnoma prevzele. Blizu Žalca leži stara župna cerkev Gotovlje (1). Naprej ob cesti leži šele pred ne-kai leti ustanovljena poštna postaja Šempeter (2) z istoimensko župno cerkvijo. Na gričevju desno od tod je Novi Klošter (3), ki ga je Friderik Celjski leta 1449 podaril dominikancem, cesar Jožef II. pa ga je (4) razpustil. Ta kraj je veliko trpel ob napadu Turkov leta 1480 in tudi ob kmečkem uporu leta 15T6, ko so nekateri njegovi prebivalci na najbolj grozovit način celo izgubili svoje življenje. Po stari, toda doslej še ne potrjeni pripovedki naj bi med Šempetrom in Novim Kloštrom nekoč stalo rimsko svetišče boginje Junone. Res se najdejo tu in tam še rahle sledi starih ostankov; tudi tlak in kovance so že našli. Izkopavanja bi lahko privedla do bistvenejših odkritij (5). Zahodno od Novega Kloštra se dviga lep grad Šenek (6). Od tod se da uživati izredno mikaven razgled po najlepših predelih Savinjske doline. V bližini leži Polzela (7), nekoč komenda _ malteškega viteškega reda (8). Se vedno pripovedujejo pravljice o zakladu, ki naj bi bil tu. zakopan! Od Šempetra vodi poštna cesta naprej čez dolg lesen most (9), ki (3. del) povezuje oba bregova Savinje. Z mostu se na levi vidi na griču župna cerkev sv. Pavla (Prebold) (10) in nekaj naprej graščina Prebold, ki je bila do današnjih časov (11) last grofovske družine Schrotten-bach. Med kmečkim prebivalstvom še živi pripovedka o mnogih z umetninami bogatih zgradbah, ki so nekoč obdajale ta grad in privlačevale radovedne popotnike. Malo naprej od mostu na Savinji zapusti popotnik veliko cesto in jo mahne na desno na tako imenovano gornjegrajsko cesto. Že mnogo prej lahko na predgorju visokega Dobrovlja (12), ki omejuje Savinjsko dolino proti zahodu, vidi utrdbo Žovnek (13), iz katere izvira rod v naši zgodovini tako pomembnih Celjskih grofov. Hrib, na vrhu katerega leži ta grad, je veliko višji, kot se zdi popotniku iz daljave. Pot navzgor je strma in utrudljiva, vendar vsem, ki se povzpnejo na vrh, povrne z enim od najlepših razgledov v lepi spodnji Štajerski, še zlasti proti večeru. V pogledu na to čudovito pokrajino, v kateri je materinska narava — tako se zdi — izpraznila svoj rog izobilja, sem užival nepozabne ure v najbolj blaženih užitkih svoje fantazije. In zaman bi poskušal orisati to, kar sem videl tukaj. Vsa lepa, prostrana in s hribi obkrožena Savinjska dolina, ki jo v ozadju postopoma zapirajo vse višje in višje gore in kjer se tako ljubko menjavajo gozdovi, njive in travniki, koče, gradovi in cerkve. Spodaj, v široko razprostirajoči se ravnini, je sto valujočih žitnih polj, med katerimi