STANOVANJSKE SKUPNOSTI — POSTOPNO IZGRAJEVANJE DRUŽBENE TEHNIČNE BAZE 
DRUŽINE
»RazumJjivo jte, da z livajanjem stanovanjske skupnosti nismo hoteli ustvaiiti neke nove oblike organov oblasti. Stanovanjske skupnosti so dejansko samo ptimeina oblika, v ka-teii pnhaja do izraza družbena iunk-cija komune na poaročju vsakdanjih polreb nuših driavljanov. Stanovanj ske skupnosti so v nekem pomenu mzširjena družina. Dejausko pomeni-jo postopno izgrajevanje družbene tehnične baze družine v naših lazme-iah. Ustvarjanje stanovanjskih skup-nosti je velika družbena naloga, s kateio rešujemo eno izmed zelo važ-nih vprašanj lazvijanja socialisličmh odnosov. No, njsno uresničevanje je zcdeva vztrajnega dela skozi vrsto let, ki bo teklo vzporedno z razvojem vse naše ekonomike, vse naše druž-be. Zato se ne smemo lotevati obde-lave teh vprašanj in ustvarjanja sta-novanjskih skupnosti kompanjsko, niti ni potiebno, da povsod gmpiramo dr-
žavljane po stanovanjskih skupnostih ne glede na dejanske potiebe ...
... Obiikovanje stanovanjske skup-nosti mora bili proces, ki bo šej v ikladu z zazvojem pioizvajalnih sjl, z razvojem socialističnih ekonomskih odnosov pii nas sploh, z iazvojem naših meat in indust/ijskih naselij Slanovanjska skupnast ima svoje po-polno opiavičilo, popolno možnost ob-sloja, dela in razvoja samo^ tam, kjei-so določeni gospodaiski odnosi ze dani, to pomeni, v industrijskih kia-jih in mestih, v veliki kmetijski pio-izvodnji itd., skratka tam, kjet se po-javlja dejanska potreba po razaih družbenih servisih za delavce :n uslužbence, ziasti v zvezi 2 zapo-slitvijo žensk v proizvodnji, s potre-bo po večji skrbi družbe za otioke itd.«
(Iz govora podpredsednika E. Karde-lja na letni skupščini Staine konfe-rence mest v Zagrebu, dne 16. in 17. maja  1957.)