Največji slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za v*e leto ... $6.00 1 i z n Za Ne* York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Lis£; slovenskih i delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 15. — ŠTEV. 15. NEW YORK, THURSDAY, JAN UARY 19, 1933. — ČETRTEK, 19. JANUARJA 1933 , ^TTzrzrn S the United State*. a Issued every day except Sundays a 8 and legal Holidays. 75.000 Readers. L TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XLL — LETNIK XLL JAPONCI SO NAPADU POSLOPJE AMER. PODJETJA DVESTO JAPONCEV JE STRAŠNO 0PUST0ŠIL0 PODRUŽNICO SINGER SEWING MACHINE CO. Napadalci so razbili vrata, okna, pohištvo in pisalne stroje. Pc?!icija ni hotel preprečiti napada, navzlic temu je pa pozneje aretirala 138 delavcev. — Povzročena škoda znaša osemdeset tisoč dolarjev. Japonci bombardirajo glavni stan kitajskih "upornikov". Nenapadalne pogodbe naj zajamčijo mir TOKIO, Jcponska, 1 8. januarja. — Japonski delavci v Jokahami so vdrli danes v poslopje tamošnje podružnice znane ameriške tvrdke za šivalne stroje, Singer Sewing Machine Co. Uničili so dragoceno lastnino in važne listine. Amerišici poslanik v Tokio, Joseph C. Drew, je pozval japonsko vlado, naj takoj uvede natančno preiskavo ter naj skrbi za varnost življenia in lastnine Amerikancev. V poslopje je vdrlo kakih dvesto razjarjenih Japoncev, ki so razbili vrata, okna, pisalne stroje, pohištvo, vdrli v blagajne ter uničili dragocene listine. Richard McCleary, tukajšnji zastopnik newyor-t-ke tvrdke, previ, da znaša povzročena škoda kakih osemdeset tisoč dolarjev. — Nikakor ne morem razumeti, — je dostavil, kako so more zbrati sredi Jokohame dvesto mož ter vdreti v poslopje, ne da bi jih zadržala policija. Uradnik W. L. Malone je izjavil: — Napadalci so bili oboroženi z lesenimi koli. Predno se je završil nrpad, se je ustavil p*-ed poslopjem s koli napolnjen truck. Delavci so pograbili kole in vdrli v poslopje. S tem je bil dosežen višek nemirov, ki so se začeli ze lansko poletje. Tedaj so namreč delavci zastav-kpli, ker jim je družba znižala plačo za deset odstotkov. Japonski zunanji minister grof Uchida je obljubil ameriškemu poslaniku, da bo takoj uvedel za-željeno preiskavo. Grew je opozoril zunanjega ministra, da je ameriško poslaništvo že zdavnaj opozorilo japonsko vlado na delavske nemire v japonski Singerjevi podružnici ter prosi lo za varnostne odredbe proti nasilju. Delavci so divjali po poslopju skoro dvajset minut, predno je dospela policija, ki je aretirala 1 38 oseb. Zcenkrat obratuje izmed Singerjevih podružnic na Japonskem le podružnici v Jokohami, kajti podružnici v Osaka in Kobe je bilo treba zapreti zaradi delavskih nemirov. WASHINGTON, D. C., 18. januarja. — Državni tajnik Stimson je dobil danes prošnjo Singer Sewing Machine Co., naj vlada Združenih držav naroči japonski vtadi, naj zaščiti tvrdkino lastnino v Jokohami. Družba zahteva tudi natančno preiskavo celegc« »lučaja. Poslanik Grew je sporočil državnemu departments da je o tem že obvestil japonsko vlado. Japonski poslanik Debuchi se je danes posvetoval z državnim podtajnikom Castle-om. Japonski poslanik je rekel, da mu je žal, ker se je zgodilo nekaj takega ter izjavil, da bodo krivci občutno kaznovani. PE1PING, Kitajska, 18. januarja. — Japonci bombardirajo glavni stan kitajske guerilla armade v bližini Kailu, severozapadno od provincije Jehol, Kitajci so napadli Japonce in so vstavili -njihovo prodiranje. Poročila v Peiping naznanjajo, da so aeroplani metali bombe na glavni stan kitajske vojske v Kailu. Kitajsko poročilo pravi, da je mesto na več kra-pričeio goreti, toda to ni oviralo kitajske kava- ROOSEVELT BO | TRIDESET URNI ZOPET OBISKAL ! DELOVNI TEDEN PREDSEDNIKA PRVI POGOJ Sedanji in bodoči pred-: Po mnenju predsednika sednlk se bosta posveto-1 Ameriške Delavske Fe-vala o problemih, ki so j deracije zamore le krajše pojavili na Daljnem> š i delovnik zmanjšati Iztoku. j število nezaposlenih. Ku .st* je včeraj odpeljal proti Jugu h<»d. ko je slavil papež zlato mašo in leta 192."». ko je bil tudi mino sveto leto. Ob .priliki obhajanja papeževe zlate maše je prišlo v Ivim ;Vm ro-m:sr>kili skupin, po številu 122.501* romarjev. Leta 1!>!?."» pa je prišlo v K i rti 434.SS2 romarjev. iv katerem številu pa ni vštetih vee tisi oseb. ki niso prišle z romarji. Mnogo škofov iz Združenih držav. Kanade in Južne Amerike bo romalo to leto v Rim. Mnogi Škofje pa bodo pri tem pot«»vanju tudi porabili priliko, tla obiščejo Jeruzalem, kraj Kristusovega trpljenja in smrti. Papeževa razglasitev svetega leta je (presenetila visoke cerkvene dostojanstvenike v Vatikanu. Papež se je 1 udi sed tj pokazal, (lil drži *voje namene zelo tajno. Presenečenje je bilo t eni večje, ker je seda j prvikrat, da je kak papež razglasil kako obletnico smrti ustanovitelja katoliške cerkve. TEŽKI OČITKI L. TR0CKEGA Stalina dolži, da je kriv samomora njegove hčere. — Sovjetska država je držala hčer v Rusiji, materi pa ni bil dovoljen povratek. Dunaj, Avstrija, 18. januarja. To smatra sovjetska vlada za odločno odklonitev, da bi Japonska hotela sldeniti z Rusijo nenapadalno pogodbo. Pri vsem tem pa da Rusija obžaluje, da Japonska noče skleniti pogodbe, bo raz-mišljevala o novi japonski pogodbi. Japonska vlada je odgovorila Rusiji: * — Japonska vlada je mnenja, da je boljše, da v zadetvi različnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav, odloči drugače, ker misli, da čas za tako pogodbo še ni zrel. V sedanjem času želi japonska vlada izmenjati svoje mišljenj* Izgnani ruski boljše viški voditelj -1,>a** mirne poravnave vseh za-Leon Trocki dolži sovjetskega I pletljajev. ki nastanejo ireled.spo-diktatorja Josipa V. Stalina, da ! Pa*la vojaštrra na obeh straneh je kriv samomoar njegove hčere i ^^ ustvarjanja japonsko-usko-Zinaide lironstein Volkove, ki si | mandžurske komisije katere na- 1 loga je preprečiti obmejne spo- je končala "». januarja svoje ; Ijenje z »gorljivim rplinom. | Pai',l» V svojem pismu, ki je naslov-1 Sovjetski poslanik Aleksander ljeno na Stalina, pravi Trocki. da j Trojanovski je na ta izjavo izra-je komunistična stranka oasledo-1 ^ mnenje sovjetske »vlade, da s vala neopravičeno gonjo proti j takim stališčem Japonska zavrže Troekemu in njegovi družini, ki5 Briaaid-KeUoggovo pogodbo. Po-se ni vmešavala v rusko politiko, i *»anik je rekel, da mora uajproj (lospa Volkova je imela v liti- blti členjena nenapadalna pošlji deset let setarega sina. toda ! f^Iba. potem pa boste obe državi »ji sovjetska vlada ni dovolila. «la I raotravljadi o drugih spornih toČ-J bi ga mogla obiskati. Xjen mož bil izgnan iv Sibirijo kah. — Japonska vlada očividno mi- Pariz, Francija, IS. januarja. T*o celi Francoski je razširjena in-fluciica. Zbolel je ludi prejšnji ne\\-vorški župan James J. Walker. Walker iti njegov spremljeval«*« James Selil Iv .se nahajata v po-1 |{;,vuatelj bolitišuie. stelji v Cap Ferrat. j Willian^ je rekel Loadon, Anglija, IS. januarja.! __ ^[rs. Snipes bomo držali v Po mnojrih krajih Anglije je zelo bolnišnici nekaj tednov in nato jo razširjena influenca. Poleg.t«rga b.nuo poslali nazaj v kaznilnico. Obhajanje svetega leta ne bo omejeno saimo na Rim. temveč f _ - . - . ij • wL-i^«;*; nAn., . ...... fill ^"J^pa Volkova j«* tudi zapusti-hs,l» tla mojroee skleniti nena- mora-policista je bila izpremenje-[ 1 ,1Ja ^ "♦ li v Berlinu deset let starega si- V^ahi* pogodbe med državami, 1 1 1 svoje iposebne obrede v ta namen. I povila na v dosmrtno ječo, je lieerko. k.-ir povzroča oblastim velike prc«r!aiviee. Soilnik 1 lav ward Urockington je rekel: j — Otrok seveda ni obsojen, v j«*eo. dr. C. Kr. i Vsled tega. kot pravi papež, ne bo tO leto ljudstvo govorilo samo o oboroževanju, razoroževanju. o vojni odškmlniiii in vojnih dolgovih, temveč .se bo tudi za-niiiuulo za Mvoje duše. Med driiiriiui sveč ail as tJn i v bolna Kaj bodo napravili z otrokom. iuriuenca pa je velik:ti množina živim na park I jih in smrčku. ! skrb sodni je ne pa naša. Vsled influence je mnogo ura-j 2!) let stara Mrs. Snipes je bila dov zaprtih in iv več krajih je bi- obsojena na smrt zaradi umora iti prepovedano vsako zborovanje policista Elliot Harris. C.overner in vsi sestanki v večji množini, j PJackwooil p:i jo je pomilostil v BoJezen na parkljih in smrčkih dosmrtno ječo, ker je sprejel pri goveji živini .se Še vedno širi troek krajcev dežele prošnjt po celi Angliji. pomilosečnje. na. Trocki v svojem pisiuu tia Stalina pravi, da j«' siJvjet-ska. vlada vsled svoje oilredbe proti Troeki-j javi družini pognala njegovo hčer v obup in smrt. Poleg tega pa so sovjetski kro- . . , . .. , . . fri delovali na to. da bi nemška svetem letu bo tudi razglasenje ... , .... » ... . .. ,*i-latla izgnala srn«siH> V olkovo sest in ali stxlnun novih svetnikov. ___ ! Nemčije. obup. iz za nje- lerije, da ne bi napadla Japoncev. Kitajci so napadli japonske prednje čete in vlake z zalogami v bližini Tahušan-Tunglia železnice. Mladi poveljnik kitajskih čet v okraju Peiping, maršal Cang Hsueh-liang, zanikuje japonsko trditev, da se je kitajska regularna armada spopadla s kitajskimi prostovoljci v bližini Kailu. Maršal Cang pravi, da v Kailu ni kitajske regularne armade. Poročilo iz Mukdena pravi, da Japonci bombardiranje Kailu opravičujejo s tem, ker je japonsko poveljstvo izvedelo, da Kitajci nameravajo napasti mesto Tunglao, onstran meje v Mandžuriji. Japonski letalci zatrjujejo, da je okoli Kailu zbranih okoli 50,000 kitajskih vojakov. Japonci pošiljajo kavalerijo in infanterijo v Tungliao, da vstavijo kitajsko ofenzivo. . - .1 r IGRALKA JE DOBILA NAZAJ SVOJE DRAGOCENOSTI a gospo \ olkovo iz kar jo je do vedlo v Trocki pravi, da je samomor njegove hčere rv resnici umor, ka- | terega so krivi sovjeti. i Trocki je naslovil pismo narav- _ „____ " _ ... . . ' nost na Stalina, in mu prerokuje. Hollywood, California, li. jan.: . . . .... . ... J ^ da bo za to dobil svoje plačilo. Filmska igralka Hetty Csoii je zopet »k-"-mi in »političnimi odnosi ji ne bi smele obstojati take razmere, posebno ne med dvema sosednjima državama. — je rekel Trojanovski. — Poleg tega ,pa pora\niava obstoječih sporov še ne jannči za bo-dooo spore. — je nadaljeval Trojanovski. — Sovjetska iviada ne najde nikake sporne točke, katere ne bi bilo mogoče mirnim p<>-tom poravnati med Rusijo in Japonsko. Dalje je poslanik Trojanovski opozarjal na japonsko zagotovilo, da priznava suverenske pravice o-beli držav, vsled česar ni mogoče, da bi prišlo do kakega spora med obema državama, »ko se Japon-Rka ti rži svojega zagotovila in ne j drži svojih čet preblizu ruske meje. Rusija, pa bo razpravljala o tem. ako bo stopila v komisijo * treh držav za rešitev zapietljajev na Dal ju jeni Iztoku. POŽAR V HINDENBURGOVEM GRAD« Berlin, Nemčija, 18. januarja. Grad pre0!;ied v poslovanje prejšnjega leta in na tej pola^i določiti siiHTiiire za bodočnost. Sredi uu-seca derembra uprava ''Glas Naroda" pregledala seznam naročnikov ter začela razpošiljati opomine ( ziroma račun«* vseui, ki dolgujejo za list. To je bilo avtoiuatičuo delo. pri katerem se ni moglo Y| »oštevat i vsakega naročnika posebej. Opomin je dobil vsak. ki je bil dolžan nad en dolar. Mt*d njimi je bilo seveda dosti takih, ki so dosedaj redno obnavljali naročnino, pa so iz tega ali onega vzroka za par mesecev zaostali. Nekateri so se pritožili, čes, zakaj me opominjate, saj te sam prav dobro zavedam svoje dolžnosti. Taki naročniki naj nam oproste, kajti kakor rečeno, pri tem nam ni šlo za nič drugega kot dognati, kateri imajo plačano naročnino in kateri je nimajo ter vsem dolžnikom brez izjeme poslati račun. To je bil povsem trgovski postopek, pri katerem smo vpoštevali samo gole številke in nismo delitfi razlike med dobrimi plačniki in onimi, 'ki zaostajajo s plačilom. Naročniki so pokazali dobro voljo. Seveda, dosti jih ni bilo, ki bi poravnali ves svoj dolu. pač so pa poslali par dolarjev na račun. Obenem so nam sporočili, da bodo ostanek v kratkem poravnali. Dosti je takili, ki so nas prosili, naj še nekaj časa po-trpimo, češ, da bodo poravnali, ko se !><> lo njihove razmere ":zboljšale. Takih, ki se niso oglasili na opomin, je le malo. Tem i>omo vkratkem času ustavili list. .Mi prav dobro vemo, da bodo naročniki držali svojo besedo, toda le predolgo odlašanje !hi nas preveč obremenilo. Naši stroški naraščajo v tisočake in n- tiso'-nke je treba pnu koinoliri. Ogromen oderiki program po na-ž rtu "R»«j ■ > t.T ,J j E§E G Ileda lišce-G Uasba-KiRO 5tS i KOMEDIJA ZMEŠNJAV. Slovensko Dekliško Marijino Društvo je priredilo v nedeljo pet dejansko "Komedijo zmešnjav''. Diletantvki oder pomnožen s člani dramskega društva "Bled", nam je nudil nekaj povsem nove-ga. "Komedija -zmešnjaiv" je farsa, šaloijrra radi navadnega ptdožaja. Vrvi latinski dramatik Plautus jo je napisal p<*l imenom "Me-nelnnr ne stimo kot svojega prvenca. temveč je to »prvo delo rim-Ijanski* literature preti dvi«roni klasičnega Kima. Neobičajen vse- zaveze. iproti jutranjim uram. pa j se je močno občutilo ozračje "visokih .sfer*\ Poprej ni bilo časa. zato se je s plesom pričelo šele ob pet i uri zjutraj. (Jostje so si innotro prizadevali obdržati ravnotežje* Malo je balansiralo na levo in desno, sicer pa valček brez tega nima življenja. Ob šestih zjutraj smo se razšli z eno samo kakor molitev pobožno želijo: Naj bo naklonjena mlademu-zakonskemu parn vsa srečn. ki jo obsije solnee najlepše Iju-, bežni in blagostanja! Svat. Chicago, m. Ne vem zakaj se tako malo dopisniki odlašajo iz našega- mestu, saj je ziniraj kaj novega. Čakala sem. da bo kateri poročal v javnost, kako wno praznovali tukaj v 1'hicagi 11. -decembra Tje-dirtjenje Jugoslavije. KJjub sda-bim čiu»om in vremenu, kajti sne^ j^ padal eeli dan. je bila udeležba velika. Dvorana liavliček Sokol na Lawndale Ave. je bila polna. Udeležilo se je(tudi dosti Slo-veneev, ki so tudi nastopili na odru. dasiravno »niso bili na programu. Ne vem. zatkaj niso prišli rta progam. Nastopili so v narodni noši moški in ženske in plesali naše narodne plese. Vsi ko želi burni aplavz. Naš rojak Mr. Ludvig Skala je zajpel "Mornarja" tako lepo. da je moral priti nazaj in še eno pesem ponqviti. Pevsko društvo "France Prešeren" je pelo iizredno krasno. Driifri so bili večinoma hrvatski in srhski pevci in govorniki. Govoril je za Slovence Dr. Frank Pavlic. Kada bi pa nekaj pripomnila k tej proslajvi. Tukajšnji lolfalni časopis "-lu-goslavija*. glasilo Srba. ITrvata-ftlovenaica. ki ?ra urejuje .John Pa-landech. poroča » uir, >.i Nf M prijeten kolo. ki spremenil ce-, ..... , , . . . . -i I'«. \ si sledovi so vodili Io zabaivo v prisrčno nacijoualnoi harmonij«*. Dobro je. da nas bratje Srbi in Hrvatje čestokrat ol»-iščejo. mi jim bomo vračali po-sete in tako m' hotno potom družabnega življenja najboljše .sjmj-znali vrednim br:rtskega imena. M. p; so obtoženci postajali vedno bolj predrzni in ivedno bolj pogosto Atlirali v razne kmetske hiše iu trgovine, so se končno sami i/tla- v posestnika« Boj ca v Dolenji vasi. Tam so orožniki izvršili preiskavo ter zares našli celo vrsto predmetov, ukradenih pri raznih vlomih v ribniški dolini. Orožniki so tudi d«»gnaii. da so vse te zločine izvršili Hojčevi sinovi, ki so bili v ostalem v domaei ivasi na ilo- iyrale« John Maček. Zasedba vlog je bila v zelo ,pasrrvenili rokali. vendar pa ni povsem odgovarjalo originalnemu humorju "Komedijo zmešnjav". Že prva slika je ustvarila nekoliko mučno razpoloženje med igralci samimi, ki ni zastopala naravnega in brezhibnega predvajanja. Vlojre so bile do-ro naučene opazilo «pa se tokrat ni velikih napak v rzgovarjaivi je-tzika. Le tu in tam zaide igralec v "domači krog", govori 7 naglasom običajne originalnosti, ki pa jše v (klasični ifrri — ne obnese. To je dokaz, da izpuhi if»ralee mo-mentano kontrolo nad seboj. Najmarkautjsa maska je bil John Maček v prispodobi Sv. Petra. Maček je dobra1 in zanesljiva ijrraKika moc4/ter izredno toč-iih rn čiste izgovorjave. Junaka- dvojčka. Holešek in Ovca v maski nista predstavljala posetone sličnosti, kar je »pred publiko krila deloma ulojra in ijrralska zmož-IKkSt. Žena M enehinusci — Z«ii"i Kerč. je bila v temperamentu nekoliko prešibka, kar ni odgovarjalo zaželjenenru efektu. Metka Za.bret je simpatičnega vendar p<« bojazljivega nastopa, ki ne krije .priležniee Erotike. Poln življenja je bil Krtača — Frank Vojska, ki je svojo »vlogo nad vse častno izvedel. Vojska je dober igralski talent, naraven v igrj, iu jeziku. Originalna! maska pa je pripomogla uveljaviti njegove -spo.sfkbno.sti. lstotako sta povprečno odgovarjala <'i!uidrus — Anton Črnko vič in zdravnik — Paul Ogrinc. Oba sta se »zkazala kot m>no<>o obetajoča. Dekla Erotike — Mary Kerč. pa je v svoji kratki vlogi popolnoma odgovarjala. "Komedija i&netoijav" je ne-kaik historijski moment iz rimske klasične dobe in je slična igra. ki ne .slika običajnega družabnega življenja, za naše odre kot "sprememba" zelo priporočljiva. Tudi publika je rv tem videla nekako noviteto in napredek na našem diletant.skeni odru in živo sledila vsakemu gibu. Igri je sledila .prosta zabava s RADIO CITY MUSIC HALL. 1*prava Radio City Music llall naznanja, da ho zanaprej program spremenjen vsnk ."fli-tek. Danes (.1) enajstih začno pretbeajati "The King's Vacation", najnovejše in najbolje delo George ArlLssa. Kadio City Music Hall služi svojemu namenu ter je res največji* zabava I i^če na svetu. Vsak dan je preti otvoritvijo silna množica zbrana pred vrati, in vrsta nestrpno čakajočih scjr;< I Hi celem block u prav do 5. Ave. Naval na blagajno je tako velik, da morajo veasi prekiniti prodaji* vstopnic. V gledališču je ti.2lM) sedežev, in vsak dan si ogleda predstave nad ti. ki kupuje! Pivovarne so odpuščale delavce. Salonerji >»» skušitli čimprej j razprodati svojo zalogo. Najbolj so hrem glasu. j korajžni rojaki so zakopali ste- Branee Boje se je prvi lotil zh»-jkJcnico žganja na jartln ili v kle-činskega posla. Se v avgustu lH'tO ti. da ho za najhujšo potrebo. Vse je v Dolenji vasi ukradel France-j ^ živelo v strahu ill obupu. Kaj tu Požaru kolo. vredno lOOO Din. j boKaj bo." A' letošnji pomladi pa sta mu za- I Tiste dni smo se hodili v l*p-eeli> [X una ga t i še oba brata Pa-1 tovmn -krepčat k Židu Oottesn.an-vel in Stefan. j nu. liil je res (Jottesmann (kar se Pratv tako so vsi trije pričeli iz-(pravi "Božji mož" po niše), po-vrševati celo roparske napade. V , šten ko zlata vaga. Kt» sva bila noči na 11. septembra so v Kotu I nekega popoldne sama iv salonu, vdrli v hišo sester Ane M mar j >- j m j jepomignil. naj stopim ž njim ve in Marij«- I.ovšinove ter za4ite-tv Vse je bil že dodobra po- ko so zanimivi «pisi od rojaka Rtfcpnika. posebno dogodba v Ži-beršah. Knavadno lep je pa spis rojaka Pr. Troha "Zgodba gozda rje ve žene". Priporočam gm frmn rojakom, da so ga naroče, dokler zaloga ne poide. Dobite ga lahko tudi pri meni. Pozdrav in veselo novo leto vsem skupaj, dasi je žc malo bolj kasno. Z^aigo vabim, naj pride v Chi eago na svetovno razstavo, ma-gari z aeroplanom. da si ga enkrat od Miza ogledam, kakšen je Frances [jnk—irt, - 2346 Blue Island Ave Iz Slovenije. Trije, ki so preživeli rudniško katastrofo. Kakor smo poročali, je bil mladi rudar Jožef Zaje. ki je s tovarišema Francem Višnerjem 111 Jernejem Kramarškom po srečnem naključju utekei smrti pri strašni katastrofi v ojtrskem rovu dne 2!>. novembra, poslan na očesni oddelek ljubljanske bolnice. Zaje je bil nekaj »"asa pri svojih soroojea na .1 leta in šest mesecev ječe ter na izgubo držav!j;ui-skih pravic za dobo "> -let. Pavla Boj ca na 2 leti ill 1 mesec ječe ter ne izgubo dr- spravil in razproda l. Pol ire .>0 bile prazne, le .sredi ki. ti sta stala dva soda, evropskega izdelka in evropske mere. Držati sta morala po petdeset galon. Iz žepa je pot ognil šop papirjev rekoč: — Tukaj so dokumenti da je vse fiošteno plačano, carina in vse druge pristojbine. V sodih je najfinejši francoski ko- ža vijanskih pravic za dobo :! let. Še deset dni imamo do pro- - in Pranea Bojca na 3 leta in A hibicije. Mene bodo preganjali, mesece ječe ter na izgubo čast- k<>r swn loner. Ti si privaten nd. državljanskih pravic *a dobo | ,'|nvok Kupi! V izgubo ti ga dam :> Iet- — po pet dol ar jo v galono. Ce ni- Falzifikati za 1000 mark v Mariboru. Pred par dn»vi .so se .pojavili v po pet doiarjov maš cash, mi lahko plačaš, sedaj malo in ?*edaj malo. Kako boš spravi! .pijačo iz moje kl*-ti. nie ne briga, to je tvoja stvar. Toda Mariboru falzifikati bankovcev Pml petnajstim januarjem mora po 1000 mark. Kakor domnevajo, je spravil te faizifikate v promet neki grafolog. ki je se«|aj bi**z sh-du izginil in je bila za njim izdana tiralica. Naiprvo je na|\ro-sil nekega ur.ulnika. naj mu zamenja 1000 mark za dinarje. Uradnik -mu je dal 14.500 Din. pozneje pa je bankovec zamenjal za lfi.000 Din. Naslednjega dne mu je d ti grafolog za zamenjavo še dva bankovca. Verjetno pa je. da biti vse pospravljeno. Premisli in povej, kako si odločil. Ves večer in vso no«*- mi je br-nebu zapeljiva ponudba po glavi in mi š«» danes brni. Saloner (i^it-tesmann je bil strahopeten človek. dočim sem bil jaz £e večji strahojietec. Boječ se. da hi me res ne zapeljal in spraivil v nesrečo, nisem več prestopil njegovega p nega. — Križ božji! — sem strahoma je med tem tndi grafolog s svojo pomislil —sto galon francoskega ženo sam zamenjal več takih ban-1 konjaka, kam naj ga spravim, k ovce v. Gre bankovce iz leta' Ce bi dobili sto galon pija«"*e pri 1018. ki že davno niso več veljavni. ki pa so zelo podobni sedaj zpIo veljavnim bankovcem no 1000 mark, tako da je zamenjava kaj lahko mogoča. K o vi grobovi. V 'ljubljanski bolnici je umrla Milena Praiuuseisova. — V Aleksincu je umrl Armin Strahovnik. — V Šoštanju je po dalšem ho-lehanju umrl trgovec Hub. Orel. star šele 35 let. DENARNA NAKAZILA IZVB&UJEMO BUTVO IN TOČNO KAKOR YAM 8T0PNI SEZNAM ZANE-NA ▼ JUQOflLAYUO V ITALIJO ▼ Izplačilo $ 54» morata pnrtatl 11.18 »t •a s> HOJO f _$1*80 •i $18J00 >* •» _ $UJ9 •• CM •a f , ff» 9T •• tiOJOB » •• — Miao •• $SOJOO •t *• _IBLS6 M v ataci m kraja tzpla£ llo v dolarjih, HJmm pm CABUB 1 .KI VB a mm prlftoJM« MSTEOFOLRAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAK8EM) MU WEST 18th 8TEM9T NEW IORK, N. 7. meni hi me zaprli najmanj za tie-set let v S»ing Sing. In čemu mi bo.' Sam hi ga ne mogel popiti, di« hi ga pa komu prodaja) bi bila .nevarnost čestokrat »večja, kajti pri izvrševanju »zločina ne Miieš zanpati niti najboljšem« pri jate- Iju. t Tn pri tem ostalo. Saloiierjn Oottesmanna sem videl pozneje samo še onkrat. Rilo je menda pet let kasneje. Potožil.mi je. da je bkznes tnl dne do dne slabši. — Toda s tistim konjakom, ki seni ga tebi ponujal. »*em imel srečo — se je pohvalil. — Pol leta sem ča-kaJ. nato sem ga pa prodal — galono po petdeset dolarjev. Tedaj mi je bilo in še danes mi je žal. da se nisem Jotil kupčije, ki je fiila najbolj dobi»*kanosna. kar jih pozna ameriška zgodovina. In ni sramotna, kajti ž njo se sedaj bavi skoro ves st odi vaj set-mil i jonski ameriški narod. Res je. da dandanes ta kupčija ne nosi toliko in se skoro ne izplača. Toda kdor se je začel pred trinajstimi leti pečati ž njo. je na konju. Ako bi bil takrat sprejel Got-tesmaraiovo ponudbo, bi danes najbrž ne pisal več te žaJostne kolone. V največji samoti oh jezeru Otsego v gorenjem delti države New York bi imel skromno hišico, na kateri hi se blestel ponosen napis "Villa Volstead", na east možu. ki mi je pomagal k bogastvu i GLAS NARODA* MEW YORK, THURSDAY, JANUARY 19, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. DOBRA J AMŠČ1NA Angleški svetovni imperij pr£- pak jih narekujejo zahteve mo-'da bi za počel in vodil vojno na haja po svetovni vojni v novo do- derne trgovske politike. V odJo-ltej ali oni strani, je pa ravno žabo svoje politike. Imperij Tii bil č-itvaji evropskih konfliktov zalo to njegova porvojna politika naj-n i kaka. tvorba globljih političnih ' Ixmdon ni več samostojen in s>vo-! trdnejša ttpora in garaneija za zasnov, ki bi bila vzra.stla i/, ge-i hoden, kakor je bil na pr. za časa nilano.sti tega ali onega angleške-' Napoleona ali celo še neposreolitičnega državnika. Tvorba' pr««d vojno, ko se je imperij v br i takega imperija je mnogo bolj svoji današnji strukturi šele tvo- veriga izredno dobro nsj>elih in z zdravo pametjo izrabljenih jdu-rajev, ki so se zdeli * politično logiko često celo v nasprotju, a so v nadaljnem razvoju vendarle obstali, ker so bili plod globokih gtispodarskHi interesov. Vsa o-Hnovna raznolikost angleških do-minijonov, poUlominijonov in ko- ril. V vseh evropskih političnih odločitvah sodeluje London danes s skrajno previdnostjo. Na evropskem kontinentu ne sme nikjer izbruhniti vojna, dokler Anglija ne najde pravilne rešitve odnosov novtralnih držav do vojskujočih se velesil. Le ta oblika an- mir med vsemi narodi. Vsi narodi. ki vodijo iskreno miroljubno politiko, so zato lahko sigurni, da štivo angleškega -zunanjega ministrstva in posebno admiralitete žive pod stalnim vtisom "pospešenega francoskega oboževanja", i ki se v Sredozemlju kosa z italijanskim. Neodvisnost angleške diplomacije napram francoski je zato. pravijo Nemci, silno obremenjena. in zato v vprašanju rešitve evropskih problemov, ki se postavljajo v Ženevi. Anglija ne jih'bo v njihovemu stremljenju po more tvegati ziuage one radikal-ohranitvi miru angleška diplo- | ne angleške teze. ki odgovarja mi-macija zmiraj podpirala. Žalibog ' roljubnim zahtevani evro;>skih in londonska diplomacije v tem te- \ izvenavropskih narodov. Nemci ženju nima še popolnoma svobod-'«4 v tem seveda motijo, ker nji-nih rok in je zato često evropska j bova evropska teza je na dnu vse kritika nad navideznimi nasprot- kaj dnigega nego miroljubna. Veji londonske politike rar«iimljiva. zanost Anglije na Francijo je v Xemci na primer mislijo, da An- resnici le nov doka*?, da Anglija gleskegi udeleževanja v evropski t glija zato ne podpira nemškega J baw iv sporazumu s Francijo vidi lonij se tli držala skupaj z dni-: l>olitiki je danes za ves angleški gini hotenjem, ko samo z zavestjo .skupne rasti, od katere *o vse veje in vejie> angleškega imperi-ja dobivale zadosti življenjskega stika. (.V je bila v svetovnih političnih okoliščinah pred vojno zavest skupne rasti dovolj močen raclog I za obstoj britskega imperija, pa f je po svetovni vojni/v novih oko-1 liščlnah nastopila za> Anglijo se o-' žirom na imperij nova naloga, i Težave -svetovnega gospodarstva ! *o londonski finančni trg zelo slabile. Gotovi deli britskega imperija. ki so bistjvo zveze z Anglijo čutili predvsem v moči angleške trgovine in angleških financ, J so v zadnjih letih pokazali povečano teženje po loč i t« v i od Londona, od katerega niso več toliko dobivaJi, kakor so želeli. Če pa inm London že v upravljanju imperija tolike težave pote« «ii čudno če kaiže čedalje bolj i .idenco. da se oprosti starih političnih tradicij in obveznosti, ki mu okviru imperijalne politike ne morejo nuditi nikake koristi in olajšave. Svojim imperijalnin članicam je zato Anglija, dolžna, da vodi napram Evropi .silno oprezno politiko. Kakšno.' — boste vprašali. Domini jo ni in kolonije žive z Anglijo v -zavesti zgolj interesne skupnosti. Razk rojeval ne težnje v imperiju more Anglija preniajra-ti s politiko hrambe interesov zgolj britskih imperijalnih narodov. IJrž, ko bi nastopil le en dogodek. kjer bi grozila vojna' in bi bila Anglija v ta dogodek le malo zapletena po obveznostih, ki nimajo nič skupnega z imperijem, bi to povzročilo silne pretresljajij konstrukcije imperijalne stavbe. Vsak član britskega imperija se izživlja danes v svojih naravnih j gospodarskih smereh, ki jih ne določuje iveč politika Londona, am- l j imperij edino možna in za vse čla-' nice imperija sprejemljiva. Naj-holjše pa je za Anglijo, ki se n«> sme zaplesti v nobeno vojno, da 110 pride v nevarnost konipakt-nost 'britskega imperija, če se vsaka vojska sploh prepreči. Seveda angleška politika v bi- 'miroljubja *. ker da vse uradni- najboljšo bodočnost za mir. STRUPENI PLINI V BODOČI KEMIČNI VOJNI Ameriški pisatelj Frank Thone 'ljudje sto pri i iz višjih nadstropij je napisal članek, o katerem go- ( v nižje, bi imeli 11a gladkih tleh J vori danes »vsa* Amerika. Ta čla- težje stališče nego na neravnem,1 stvu zato ni postala nič bolj mi- ] nek namreč zanikuje vse tiste stra-; luknjastem, ozemlju bojišč. Škro- 1 roljubna nego je bila poprej in j hotne vesti o uničevanju velemest nič manj bojevita kakor je bila in stotisoev njihovih prebivalcev za časa mogočnih angleških osva-' po strupenih plinih, kakor prero-jalvev »veta. Zgodovina namreč kuj«' 'ves svetovni tisk že nekaj še nikdar ni izboljšala človeške-j let sem za primer bodoče vojne, ga značaja ; le okoliščine nalagajo j angleški diplomaciji dolnost. da I je danes v vseli okoliščinah kar najbolj miroljubna. (V pa j«1 že angleška diplomacija miroljubna, zahteva .zato Anglija tudi od drugih narodov, da so miroljubni! Značaju angleškega puritanizma — a hkrati tudi angleškim interesom popolnoma odgovarja velika skrb angleških 'vodilnih kro-jrov, da se vse mirovne ustanove v svetu še bolj izpopolnijo. Ženevska Zveza narodov mora pravilno rešiti razorožit veni problem, haaško razsodišče in svetovna gospodarska konferenea morata vrniti svetu novo vero v možnost mirne rešitve nesrečnih gospodarskih in političnih zapletljajev. Angleški paciftzem tako ne temelji le na izvestnih idealih, ampak sloni v angleškem javnem mnenju na »vsem onem, kar angleškim interesom v danem trenutku najbolj prija. .z rsega tega izvira. da je angleška miroljubna politika v toliko iskrena, v kolikor je primorana. da v gotovi bodočnosti prepreči vse konflikte med državami, kjer bi lahko nastal požar, ki bi potegnil tudi Anglijo za seboj. v l t V 71a se britski svetovni imperij ne čuti več dovolj močnega, Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; č e želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau {FRANK SAKSER) 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. Vojaški in kemični strokovnjaki so dali s svojimi izjavami Thone u povod, da1 je napisal ta članek. Nobenemu sovražniku, naj bi bil še tako vražji, ne bo uspelo, da bi pomoril prebivalstvo kakšnega New Yorka ali San Fran-cisca. isto tako pa tudi Američanom ne bo us|>elo. da bi stično usodo pripraivil kakšni tuji prestolnici. General Gilchrist, vodja kemične vojne službe Združenih držav, in dr. Hoke. izdajatelj zelo ugodne strokovne revije, sta s treznimi metodami znanosti pretipala strahoto vojnih plinov iu jo razblinila v nič. Pred vsem ni nobenega takšnega plina, ki bi že rv najmanjših količinah povzročil smrt. ki bi šel skozi vsako plinsko masko ali prodrl do varnih zavetišč. Tudi ni plina, ki bi bkl dovolj poceni, da bi se mogel rabiti za iztrebljenje celih mest. ne da bi do konca izčrpal vso državno blagajno. Vse govorice o izumu novih "skrivnih plinov'* s strahotno močjo je prazno goljufanje javnosti. Današnji najmočnejši plini so isti. ki so jih uporabljali proti koncu i svetovne vojre: fasgen, goreični plin in Jewisit. A (lasi so zelo u-činkoviti. vendar se morejo skozi sestaiviiio sode, apna in oglja kakšne plinske maske ali že skozi razpoke normalnega okna. Dobra okna normalnega poslopja so dovolj-na zaščita zoper napade s plinom. A kaj če bi napad presenetil prebivalstvo brez maske na prostem Ali bi bil njegova posledica- sami kupi mrl i če v? Nato odgovarja general Gil- pilni vuzovi in gasilne brizgaIne, s katerimi razpolaga vsako m&jh-no mesto, bi v kratkem času raz-plinrli okuženo ozemlje. In končno še vprašanje, kakšen smisel bi imelo uničevanje civilnega prebivasltva. Tudi če bi ho-j tola kakšna vojskujoča se stranka uporabiti to sredstvo za. de-J moraliziranje zaledja, bi bile žr-, tjve za to sredstvo zanje preveli-I ke in preveč •zamudne, da bi se' izplačalo. V Londonu so Nemci med vojno z zračnimi napadi 11- J mrtHi na pr. 1413 civilistov iu jih ranili 3048. Ta uspeh pa so mo-1 rali plačati s ceno 29 uničenihf zrakoplovov in 41 .velikih vojnih ' letal, ne glede na porabljen ma-terijal (2(18 ton bomb) in izgube velikega števila smrtnih žrtev med lastnim moštvom. Vsaka človeška žrtev tneil londonskim prebivalstvom je Nemce stala naj-nrumj 27.00(1 dolarjev in pri tem je bil ''moralni" in vojaških 11-speh maJodane enak ničli. .Zato je domnevati, da se ho iv bodoči j vojni kemična akcija koneentri- j rala na fronto, kvečjemu če bi j kdo res izumil kakšen "skriven » plin*, kar pa ni verjetno. ITALIJA NAMENOMA IZZIVA Kakšnega mnenja ste Vi? --VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.-- PKSEM. — KOLKDAKSKl DEL — :i."»0 LET GRKG« »UM ANSKE-tiA KOLEDARJA. (Nastanek iu ves razvoj K .leda rja . — ** UEAL'-TlFCL OHIO". (V kakšni luči vidi FR.WK TROUA državo, v kateri prebiva.) — PRVI. KI .JE SKOČIL S PADALOM. Nekaka padala so poznali že v 17. stoletju.) — A1MSTIDE URI AND. (Pogreb slavnega francoskega državnika.) — Strupi v gospodinjst\ u. t Par na-vod I gospodinjam, t — SPOMINI NA VERMONT. (.1/. Rll'MK opisuje svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — 1'SODA 1JIVŠII1. 1'sod i carskega častnika pod boljševiki.) — DOHODKA V ŽIRERŠA1I. »Kako se je "zamaknila " Korenova Rezika.) — ZAGONETNA INDI-IA. (Dežela, katere zapadni sv«-t ne more pojmiti.) — SRAMEŽLJIV SNCBEC. (Ljubka po ve t o snubcu, ki je dosegel .»v«»j ideal. > — l)>-gklivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. Planinšek • je Izmed vseh Slovencev prinlrl najdalje na Sever. — 1'1'DNE NE- SREČE. (Zanimivo poročilo zavarovalniiLske družbe.) — Spi mini g«-zilarjeve žene. (Pretresi ji \ a zgodba matere, ki jo je napisal F. TROIIA. i — ZGODKA PECLA1MA. — (.1/. RI PMK je »borno orisal pečlarja Muharja). — PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahk > izve kaj zanimivega o sebi.» — PRIZORI IZ KODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis. dobi vpogled v strahote bodoče \ojne.) — VOlIl'NsTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se pnslužujejo vohun*.) — TRKPAN(5. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN I). ROOSEVELT. (Živ-Ijenjepih bodočega pr»dsetlnika Združenih držav.. — /.V ŠF CELA VRSTA Čl.A\KOV, PESMI / V SIJ h Ali ni to etivo vredno SOcza Vas? TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite še danes Slovenic Publishing Co. New York City 216 West 1 8th Street REDUCIRANI CESTNI POMETAČI Pariški litt "Sans FiP' objavlja dolgo razpravo o položaju v Srednji Evropi, politiki Male antante in o italijsmeskih načrtih ter piše pod naslovom "Italija namenoma izziva konflikte" meti dru-gim : — Dogodki s trogirskimi levi m«jo kam zateči. Kolonija s» imenuje Kuhle Vampe. Sredi leseiiiu ' ! hišic stoji velik kamen z isklcsanšm li!ap'is«>tn: "Tu so pokopane naše Ce hočeš v tem ali onem herlin- vahni ulici / Sukali so se in obrit-" nsl K«lta\- v;j, » |n na,[ t,.ni grobom, v priča-stek za podzemno železnico, skot i Iji.li. da bi nihče ne prezrl listkov kovanju slavnega vsta jenja o<| inrt-fc tebi v hipu. ko že stojiš pri bla-'na njihovih prsih. Šlo jim je vih. je preživelo l. tos s svojimi gajni. vsiljivo čIovtH^-e iu ti začne; v'tliu* za t«>. da 1»i ljudje prečitali. j, navdušeno čistit (;* j>r«'j vprašal, če si jih hoče tla«i evlje. Ne da bi kaj j«- na njih napisano. A napi-ano je bilo na enem: "Sem -- let' ^poselniiui p nlporami že ]M'to U'»lo poK-tje nad ljudi. očistiti, ti jih brž očisti, in dokaže star iaičen trgovski vjijenee. zna;n' k tem trdno vero v t v »jo velikoduš-'ustavljati rad ioa parate, znam tudi PAUL-BONCOUR V KNEŽJIH nost. Lahko si pa tudi misliš, da Šolirati. Govorim gladki nemško ir. so morali tudi zadnjemu slepcu čevlje kar iz ljubezni «lo angleško. Imam staro mater in d* a ehrist s številkami o izgubah Ame- ... ____, . . ' Itidija namt inkina isee lncidentm- nko med svetovno f\-ojno. Med * - . ..... t . . . , . .. -1'ič ■ - - L-. . ».r. 111 konfliktov, da bi tako našla ranjenci je bilo J4.24JI, .... . -i , , - --, - , I opravičilu za svoje ekspanzivne mrtvih. me«l "enn jdi je le 2(MI n- » . . , . 1 mrlo i:i 'zastrupitvijo. Zastruplje- nih pa je bilo 70.552 vojakov, ki so jih oddali v Jazarete. in od teh jih je umrlo 1221. drugi so ozdravili. Izgube ,po vojnih plinih so znašale komaj 1.73% in tako bi bilo po ivsej priliki tudi pri napadih na civilno prebvalstvo. tako da je iztrebitev celih mest s plini praktično neizvedljiv... Pri tem pa nudi povprečno ameriško velemesto več zaščite zoper napade s plinskimi bombami nego primerno »velik frontni odsek. Učinkoviti morejo biti namreč le precej težki plini in ti se držijo tal. Nad višino (i m nimajo nobene učinkovitosti, ta višina pa je v modernem velemestu neznatna. Zadostovalo bi torej ob napadu zlasti v višje nadstropje in celo pri odprtih oknih bi ne bilo nobe ne nevarnosti več. Potem je treba pomisliti, da bi vse bombe niti ne ■zadek- pravega eilja, namreč obljudenih cest, znaten de4 plina bi vsrkale opeke, nekaj bi se ga- ujelo na ograjenih strehah, od koder bi ga v neučinkovitost spravili zračni toki. A najbolj učinkovito zaščito daje velemestom njih nepravilna, oblika z mnogim cestami kakor ozkimi gorskimi soteskami in zrazliono visokimi hišami .kakor gorskimi vrhovi. V teh aoteskah se gibljejo stalni zračni toki. ki bi p.; normalnem vremenu" odvedli strupeni plin v najkrajšem času. Tudi plini, ki bi se ustavili na tleh in ^režali, d« bi odpreti oči. Oni le dokazujejo. t|a | bližn^epa. lahko ga sploh ne opa- ( nepreskrbljena sorodnika. Ze le?.. ziš ali pa se delaš, kakor da ga ne dni se brez službe in pr«*sim za !.::-vidiš. V I»erlinu gre zdaj mnogim kršnokoli mesto." Listek z enakim za tistih pet ali deset pfenikov. ki napisom je imel fant na hrbtu, jih zaslužijo s čiščenjem čevljev in pod obema napisoma je pa stalo ziito odhaja od kolodvorskih blagajn' njegovo ie in naslov: Kuhle Vam- težnje. ki jih ne more z ničemur drugim zagovarjati ali upravičiti. Na sme se namreč pozabiti, da so Italijani isto, kar je storilo v Trogiru par nerazsodnih nilade-ničev. delali po navodilih in z o-dobrenjem najvišjih fašističnih o-blasti v I tail i ji. Docela pozabljajo, kako so uničevali -ziares zgodovinske napise iz XIII. stoletja v zadržki katedrali, ker so imeli samo eno napako: spominki i in opozarjali so na to. da je tu vedno živel »lo-vauiski na-rod. ki je pel slovanske pelini in govoril slovanski jezik. Poškodovanje fanioznih trogir-skih levov, ki nimajo prav nikake umetniške me zgodovinske vrednosti, ker jih je najti prav tako n« zgradbah iz rimske doibe. kakor tudi na zgradbah yk dobe hrvatskih kraljev, je bilo fašistični Italiji samo zaželjen povod, da SOBANAH berlinske predmestne podzemne že leznice skoraj vsak človek z lepo nsnaženimi čevlii. malokdo pa z zahvalo revežev. ki jih je življenje pripravilo do tega. da morajo čistiti srečnejšim čevlje, čeprav brezplačno. To je pa še vedno bol.*e. kakor navadno beračenje, ki ga odklanja tudi največji siromak, če ima v sebi še kaj ponosa. Po Berlinu hodijo tudi množ:ee prepevajoeih beračev. Ni večje hiše. kamor hi jih ne prišlo na dvo-r šče vsaj deset. Prepevajo najrazličnejše pesmi, vse se pa konča ;o s stereotipnim refrenom "Arbeits-losigkeit. Arheitslosigkeit. du hast rs mit nns we i t gebracht!" Na Kitrfuerstend.-mmu. na glavni in nekoč najbo|i|te:ši berlinski ulici, je prepeval letos Tibor reduciran i h pometačev. (MeLsterchor der abge-započne svojo kampanjo proti .Tu- ] br.uten Strassenkehrer der Stadt gosLtfviji in da bi mogla uspešne- j licrlin.) Bilo jih je des-^t, stal: «« je zastrupljati mednarodne otbio- J lr-po drug za drugim v dveh vr-saje in v tako skaljeni vodi pri- ,stali, pred njimi je pa ležalo de-**t pomoči do uspeha revizionistom. j proseč i h čepic. Mimo so hodili ki smatrajo, da njihov čas že pri-j vpokojeni cesarski častniki in urad-haja. j l-iki v oguljenih eesarskih bluzah V Rimu pa naj nikar »ne poza -1 i'i s cesarsko počesanimi damam*, bi jo, da ne more biti nobena revi- Zda i pa zdaj je prišlo mimo tudi zija .mirovnih pogodb in držav-' nekaj tujcev, ki se niso mogli do- pev- pe. stanovanje št. 23. Kuhle Vampe? Kaj neki to po-Aieni .* Tako se je imenoval eden Novi francoski luinL-t i>»ki predsednik .loseph Paul-lJoncour je 11-»-s« gel po llerriotovem ( dstopu ča>t. po kateri je hrepenel vse življenje. Vedno je želel postati minister. I >oda mu je dolgo zapirala pot lo te stopnje na lestvici slave, a tlo- na j boljši h filmov, kar st> jih izde-] J° J' vendarle. Zat<» pa bo- nih meja Ttaliji v korist, ker se kljub vsem nasilju ne da nikakor izbrisati, da je za sedanjimi mejami Italiie nad milijon narod- volj načuditi originalnemu .vkemu zboru. Največjo pozornost po pa vzbn. jali zdravi kre|iki fantje, ki so pre- ]•■* ta film izdelala se je pa moral i j • ta Film izdelal se je 71a morala 1 ad dve let", boriti z berlinsko cenzuro. Film je namreč prikazoval obupne gospodarske razmere, ki v njih ž:ve nemški delavci že več let Da bi opozoril ljudi na gotove simptome krize in dosegel čim večji uspeh, je ravnal režiser zelo drastično in cenzura je film prepovedala. To je bilo leta 1030. Značilno pf« je. da je letos cenzura film bre^ najmanjšega ugovora dovolila. S tem pa št1 nismo povedali, zakaj se film tako imenuje in kaj pomeni Kuhle Vampe. Če se odp»-lješ od KoepenSeka malo proti vzhodu, prispeš v kratkem do jezera MneggeLsoe. ki je bilo spomladi v mnogih inozemskih letos,11 In-1 >v er »a.', svojega ministrskega pred-stdništva dobro izrabiti, kajti takšna prilika >e človeku redko 00-Pod;. Boneonr, ki ni le ministrski predsednik. ampak tudi zunanji minister Franci''1, je prelomil s tradicijo svojih prednikov v tem ministrstvu — s tradicijo Deleasseja, B(»urgeoi>a, Poineareja in Brian-da. Vsi ti so namreč delali v pro-• tr.rih i>oleg slovite 11 dvorane za ure" v pritlični palače 11a Quai d' Orsavu. Paul Boneour se ni zadovoljil z njimi. Prepustil jih je svo-jtmu tajniku Pierreu Cotu. sam pa *e je nastanil v prvem nadstropju j.alače ob Seini. kjer so bili prosto-rezervirani za obiske vladar-. V tem knežjem apartment u si racijah, ker je bil pristal na nj«*»n vmIi 1>aul Boneonr svoje posle k«»i slavni btdroplan DO-X. Kakor o- ministrski predsednik. Svojo delokrog vseh drugih berlinskih je- no so1>° si i? dal naravnost luksu-zer. rasto tudi na bregovih tega r:oTno opremiti. Namestili so v n?i sami bori. kajti tla so tu večinoma najizbranejše pohištvo in najde- nih manjšin, ki se jim bo mogla menirali z belimi listki na prsih. Italija v primeru kake revizije ho- j človek bi mislil, da so slepei. To- iw tinu aamai i j. u: l/wi:i: s: M oodei odreči. . .ifr--,- : ' . r da čemu bi hodili po najbolj ži- P'-š<"ena. Na enem kraju, kjer je posebno mnogo peska, je zgrajena plaža, ki nosi napis Stempel-Lido. j Stempel pomeni v berlinskem dia- j 'rktu dobivati brezposelno podporo; in tako bi vam ta napis olajšal u-gotovitev. kdo stanuje v lesenih hišicah takoj za Lidom. Tu je kolo-rija onih. ki ne morejo plačevati v Berlinu dragih stanovanj in se ni- gocenejse preproge. Samo oprem,1 te dvorane velja dvanajst milijonov frankov. ADVERTISE -n "GLAS NARODA i' ■ 1 'a L A S N 4 S OI>Ar" HEW YORK, THURRDJLY, JAHUAJLY 10, 1033 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Pri naročilih za več kot damo illnc' V SLUČAJU, DA NAM KAKE KNJIGE ZMANJKA, S PRIDRŽUJEMO PRAVICO, POSLATI DRUGE SLlCNE VSEBINE TffiiHiiCHii^iiiih^ iiiiiiiiiiiiiti^siiii^ POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE KNJIGARNA "GLAS NARODA n SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 2 i 6 West I 8th Street, New York ZEMLJEVIDI MOLITVENKI : IGRE : 3 3 MOLITVENIKI SVLTA I KA v ;>latno vex. .9« v fino usnje vez ----------1.50 v riajfiuej.se usnje vez l.»o w najfinejše usnje trda vez ....................................1J0 BKHBI ZA Dl'SO v platno vez. --------------99 v fino usnle vez ............1.51»' v najfinejše usnje vez 1.80 j RAJSKI GLASOVI v platno ve*. ......„....... 410 v usnje vez....................!."!• v fini> usnje vez.........1.5C v r.jjfinfjie usnje vest. l.cu EVllKU S!U \ v imitirano u-snje vez. .60 V usnje ve«......—........... v fino usnje ver.........1.— v najtlnejte usnje vez. 1.20 i najfinejše usnje 'rda m ....................................1.5» j v oel ceiiulold vez...... 1.20; NEKI S % NAS DOM v ponarejeno .......~...........i-— j v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................!•«• ! Obrtno knjigovodstvo » IVmtiiiiiarMvn. tiro&irano ......—...l-uO Pravila ra olik« ................... ......-iS Psihične motnje na alkoholskl poo- lagi ...........................~..........— -75 Praktični rabina r ...............................Ti IV a v® in revolucija tPitamie) .........30 Predhodniki in idejni utemelji ro- skrca idejalizma .................... lJO Katlin. osnovni pojmi iz Radio tehnike, tesano ........................2.— hriAiruiiu ....................................I.T3 Kartinar v kronski in dinarski veljavi . ..................................... Komi s!ov. italijanski in itali- jan^UisI .»venski slovar ............JO Iftiriii Mffi^tvnih vsakovrstnih |ii-<-in ................... Holtieriij** ....................... Slovenska narodna mladina (obse;;:i I.VJ siriijii ............... IJ*0 S{>rt-t11II kiili.irin. inl>j vciau« —1.45 Svetu l'i-into *tare in iu«e zaveie. I«-!M tl l'l VCi'lHH ........................ ...........2.50! Iz modernega »veta, trdo r«. ....1.60 Praški judek Izbrani spisi dr. Ivan Menringer: 2 zvezka -----------------------------------1J0 Igralke. hmšlrano ..............................80 Iprater ................................................15 Ja^nje...................................................JO Janko in Metka (za or roke* _______.....30 Jernar Zma<;ova^, Med plazovi___--...50 Jutri iSiroK) trdo vez ......................15 »Iroš_______________________________________________tki •liH-firevi spisi: I'o[Kiln:i izdaja vseli 141 zvezkov, |ojm» vezanih .........................10.— 6. zv<'w!i : lir. ZhIht — Tugomer liro^iraiiii _________________________________.75 Prisega 11 urenskega glavarja ..25 -30 j Juan i.Ms**rija I Povest I iz španskega iivIjtMijtf _______________________ _____.50 ........JU Kako se sem ju/ lika) ( Al«-šov«*i-» 1. zvezek ....... K;it>» >-iii >«- '5(it«->'( m. zrezek .G« .M ■IA..IJA VAKHINJA fino ver ............................1-20 v fino usnje .........-........1.5« j v najfinejše usnje trda ! t«? ............................. 1.60 Sadim vino ................................... Sati je v K«>i|icMlinJioalll-qifur. Kleiielulje. Nata^arca, Tnihovnlk. Ittl.............................-«• Ia»v na ieno (romani ___________________80 Si raoot e vojne .... Sliri smrti. I. zv. Smrt pred liišo .. Stanley v Afriki ...................JO ...................J3 ....................03 ..................JO Spomin znanega potovalen ___________1 JO _ i Stritarjeva Aiitliolog.ja. bro3 ' S i sto Šesto, |a»vest 1z Al«n<-ev l.ticifer ........... Marjrtica ....... .Materina žrtev I Moj« ži\ljenje .30 POVESTI in ROMANI! Mali l,,nl 1.10 ....30 .. J5 2 lini ven: ■ • veni no ....... v4-7.it UO .. .. 1 ■,inejie u.-oje .......................MS _____________________70 vezano ........1.20 Agitator f Kersnik) IimJ. Andrej I Infer ................... lteueška vrtlezevalka ..... II*-lcraj^ki bi<-e» ............. Iti-li iim i-esen .................. .80 Miljonar brez denarja zutiikernežov lastni topi« .............................. ...........l.-v .............JO .............j»o __________75 .............JO .............75 I/iba-..............25 iivo- Sin medtedjega lovca. Potopisni • roman ....................................... t Student naj bo. V. sv. _______________ Sveta Nolburga ............................. Spisjr. malo i»ovestI _______________________ : Stezosledec___________________________ | Šopek Samot arke ___________________ Sveta not .................................. 1 Svetlobe in aence .......__________...... Slike lc i-1 Vt*7'l'lo ........... v «-<•!<.;.I na.lffix*jil vez v fino naaje vezano — fatbo! > 1'oiket ^lamtal* v lino umi je rezano ................1.30 Ave Maria: v fino usnje vera no ___ ......1 JO ......i.r>ti ......1.50 1.40 i Maron. krščanski drček Iz SA j nona ....................... 35 Mladih -35 j <40 i , . ... , Mlinarjev Janez ...............................JO .Skrivnost najdenke ......... I tele noei, mati junak .......................SO %m ,. ' „ ... . . t Musolino...........................................—.40' itoi.»euo tbravi ...................................3ai . .. . .... M Mrtvi konta« Kožja pot na Bletln .............................20 ^ K|Mtrf Ituzja |H>t na Šmarni gori ................20 j ....J5 ...-J0 ...JO ....Jtj ...90 ...70 -70 .„70 ..JO Z!T7o! Splošna Knjižnica .....JO POUČNE KNJIGE Ang!eško hbnetisko lierilo ............2.— Ang e>Uo-»lov. in *lov. angl. slovar .90 Amerika in Amerikancl (Trunk) 5.— Angelca služba ali nauk kako n.ij strelo k sv. mn&i .................10 Ikij nalezljivim boleznim ...................75 ('ert.nisUo je«»ro ................................1.20 : Uon*aei živ iu udravnik brn&iruiio Ikmia^i zdravnik po Knaipn: brmirano ................... -- -ri1ll 1.25 Domači vrt ....................................1.20' Oovrdon ja ...................................„.1.50 j Gospodinjstvo ............................1 JO j Hitri računur ....................................751 lJOj LN: .JO ..JO Jhttgos^avija (Meliki 1. zveaek 2. zvezek. 1—- snopi« Kletarstva ) ___________ tirat Ua arbaka gramatika .......... Kratita zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov _______________ (Nadaljevanja J Kako m postane državljan Z- D. .25 Kako *e postane amertftkl državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenja -------50 Kubična Računiča ___________________-7» UberaUaem ------------------------------M IJubavaa In imbilm piama ........Ji Cankar: (■rejnik l.enard. l»roR. ... . Mimo /ivljinja .........—..... Moje življenje ............... Uoaianlicue du^e ........... Italkanslto-Turšk;* vojaka ...............-80 Ifclkanstt* s pllkniat .......-25 Itoj in zmaga, pvive-jt .......................-20 Blagajna Velikega vojvodo -...........00 ISelfegor .............................................JO Uoy, (roman) ...................................J5 ISnrska vojska .............................—40 Iteatm dnevnik ................................60 Čarovnica .........................................J5 Cvetina Borograjska .......................05 Cvetke ....................-.......................-—25 febetira ...............................................-2» trtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Mitčlunki -.....................60 Oarovana. zgodovinska is»ve«t ........JO Izlile Eliza ...........................-......-....40 Dalmatinske povesti ........................Jft Dolga roka.................................-......JO Do Otu-ida in I tU olja ....................70 Doli z orožjem ............................-...JO Dve slilii: — Njiva; Starta ........(Meško) ..................................JO Devica Orleanska -------------------------50 Duhovni boj _______________________________50 Dedek je pravil; Marinka in !fcr»- tcljekl _________________________________.40 Elizabeta —............................—----215 Fabijola ali eekev v Kataksmbab.....45 Fran Baron Trenk...............................JU Filozofska zgodba ...............——.......JO Fm Diavolo ...............................M floispodarlca sveta —........................-40 Gostilno v stari Ljabljanl --------------JO i Malenkosti (Ivan Altirecbt) ..... .70 j Mladim sreetn. Zl»irka i^rve^ti za jj^ ; slovenska mladino _________________________ .j^ j Misterija. roman ............................ 1.— .60 ! J* ............................................... 1 JO Na razlif-nih potih ______________________-40 : Sr. St. 26. (L. Andrejev) Črn ske, j »oslov. Josip Vidmar. 82 str. br<>«......................................1.............35 St. 27. (Kron F. rja vec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. SO str_ broft ............35 St 21>. Tarzan sin opic. trdo vez....1.2« St. 31. Roka roko .............................25 št. Živeti ....................................,25 Sr. :;."». t<:«j salustij Krlspi Vojna z .liigurto. |*oslov. Ant. I>ok- ler. ti'! s* ran i. t>ros. ..............50 Št. (Ksjivor 144 strani ....... Mesko i I Jstki. .65 St. TIT. Domače živali _________________30 šr. Tur/itn in svet ..................1.— Arer. ai. I-u ICoheme ....................JM) Sr. 4T. Mislerij duše _______________1.— Stev. 4S. Tarzanove živali ............,00 Stev. 41». Tarzanov sin. trd vez ....1.50 Št. ".n. Siika De (iraje ______________1J0 St. 51. Slov. balade in romance ...80 V metežu ............................1.— Namišljeni bolnik .............Ji0 To in onkraj Sotle...............30 Glad tllamsunt ..................JO ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .......^5 2. zv. Hudo brezdno ..........................jj 3. z v. Vesrslo povesti _________________________.35 4. av. Povesti in sliko __________ ________J5 5. zv. Student naj bo. — NaS vsak-kruh ___________________________jj RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foester) ......................40 Izdala (ilastiena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero ln petero raznili glasov ........45 Jaz bi rad rudečih rož, moSkl zbor z bariton solom in priredbo za dvospev ......................................H V pepelnični noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor lo orkester Izdala Glasbena Matica______75 Dve pesmi (Prelovec), sa ipofikl sbor ln bariton solo _______-.^.JO Kupleti (Grum). Učeni Mihec. — Kranjske šfge in navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skopaj L- PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil II u bad ____ZM 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršle» 12.. ln 3. av. skuuaj ...........................-....1.— .^0 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......................... 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...................................................... 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .........50 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ................................................ IGRE Beneški trgovec, Igrokne v 5. riejnnj .60 MALE PESMARICE; St. 1. St. la. Srbske narodne himne _______13 Sto eutiš. Srbino tužni „...13 Sr. 10. Na planine __________________________18 Št. 11. Zvečer ................................15 Sr. 12. Vasovalec ............................15 Št. 13. 1'odoknira ...............15 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) ......................................21 Lira, srednješolska, 1. In 2. zvezek po JO Trogtasni mladinski zbor primeren za tr<»glasen £;*nski ali inožki zlx>r. 1,1 pesmi«*. (Pregel) ...... Mešani in moški zbori (AljaS) —? • i. zvea-k: Psulm 11^: Ti veselo •poj: Xa dau; i»iviia uo^ ____ Oran de Bergrrar. Herlftia komedija v polih dejanjib. Trdo vezano ................................................1.70 0. zvežok : < >i»omlu k ju : Sveta noč; Stražniki: Hvalite Go- sjvotlu ; Otičiitki ; Cesto ................ 40 .40 St. r»4. St. Kii. St. rs;. St. ,kS. 41 St. r>'.i. (Dostojevski^ Zapiski iz mrtvega doma. I- det ....................1.— Sr. 60. (Dostojevski) Zapiski Iz .mrlvega doma. 11- dol ..................1.— Sr. 01. St. «2. St. 152. Sr. tu. St. «r,. Vsi (Colar) Bratje In sestre—7.1 Idi jot. I. del (Dostojevkl .90 Idijot, II del .......................f0 Idi jet. 111. del -----------------JO Tdijot. IV. del 4 deli ............. ...00 3.25 §t. CP. Kamela, skozi uho sivan- ke, veseloigra ..................................® Slovenski pisatelji II. zi.: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero I Perica, črtice ______________________________________ Tigrovi zobje----------------------------------1.— Tik za u onto ...................................*70 Tatič, (Bevk), trd. ves------------------75 Tri indijanske povesti ------------------30 Tunel. soc. roman ..........................1.20 Trenutki oddiha ---------------------------JO Turki pred Dunajem .......................JO Tri legende o razpelu, trd. ves. .....65 7. zvezek: Slavf-ek: Zaostali ptiC; I >»morodu:t i--kri«-a : l'ri svadbi ; 1'ri mrtvaškem sprevoda; Geslo •S. zvezek: Ti osreriti ju Iiotl (me- Kdela. drama v 4. dej........................(JQ, Jsin zl>or > ; Prijatelji iu sen- Gospa z morja. a. dej........................75! «-a (mešau zbori : Stoji. solnČiee Lokalna železnici. 3. dej..................50! »<"j: Kmetski hiši ..................... Marta. Semenj v lJklimonr ..................................1.« : 12. Tantum Krso (Premrl) ............,50 .601 Plašne pe>mi za mešan zbor —* j (Sattner» ........................................JO 12 Pangc iLngtia Tantum Ergo Go- nitori. i Foerster 1 .......................—50 .iu 12 Pange Lingua Tantum Ergo Go- nitori itierlač« ...............................^54 Tončkove sajne r.a Miklavšev večer. Mladinska i^ra s fietjem v 3. dejanjih ..................................... 45 K. U. R. Drama v 3. dejanjib s predigro, (Capeki. vez.............. Kevizor, 5. dejanj, trtla vezana ... Za krii in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjib ...........................................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. X dejanj .. 5. zv. l*o 12 letih. 4. dejanja .60 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi ua čast svetnikom (Preu-rli .........................-......40 i 10 obhajilnih in 2 v častpresv. Sr- ..........31 Materia in milja ----------------L25 Ev. Kreka .75 Grika »ytol^ija Gusarji ----------------------- II w j|! Gusar v obiskih -----------— 'Oba skupaj P»^ centov)....... Hodil Murni (Tolstoj) ...... HČI papeža, ves. Mlekarstvo .......—-----------------L— Nemsks-angldUtl tolmač ------------1.40 Nasveti za hlSo ln dom------------L— NojboljAa rtov lepo ta (KailaOek) Hektarjev Hedvika __________________ Hudi časi. Blage da (Kmetova) (1L Groteska vezano . broAlraao Izlet g. ..75 JO ...40 __________________50 ________________40 veseloigra .75 Notarjev nos. humoreska __________________35 Narod, ki izmira .................................40 Naša v». H. del. 9 povesti ..............JO Nova Erotika, trdo vez ........—......—70 Naša leta. trda vez ---------------------------.70 brvtširaua ......................................JO Na Indijskih otokih ..........................JO Naši ljudje.........................................40 Nekaj iz ruske zgodovina---------------35 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z Imjnih pohodov blvSe-Kn slovenskejra (stika --------------------1-50 Ob 50 letnici Dr. Janeza EL Kreka .-25 Onkraj pragozda ...........................-JO Odkritje AaMrike, trdo vezano--------JO mehko veziw»» ------------------------J# Praprečanovo zgodbe----------------------J5 Pasti in zanki ...................—-----------.25 Pater Kajetan----....-------------------L— Pingvinski otok ------------------------60 Povest o sedmih obefenih ................JO Pravica kladiva -------------------- Pabirki iz Koža < Al U recti t) . Pariški zlatar ______________________________S® Prihajat, povest ----------------------------JO 'ozigalec............—.....—-------------------—25 Papeiinja Fausta ..1---------------- 1.00 Povesti, {tesnil ▼ prozi (Baudelaire) trdo vezano ________^------------L— Po strani klobuk _________________________50 Pri stricu --------------------------tO Prst božji ---------------------M Pat rta, povest is Irske junaihe do- Piva ljubezen Pa porah in Pol Ilira vipavea ------ Poslednji 5lekikanec .. Pravljica H. Mnjar Predlriani, Pnfinm In niki r St. St. 5. St. St. Sr. o „.J0 ..-30 Prigodbe čebelice Maje, trda ves Pttee selivke, trda ves-------------75 Pred nevihto ... _*L 1. (Ivan Albretbt) Ranjena gruda. Izvirua povest. 104 str.. brišuano ___________________.Jft St. 2. (Bedo M urnik 1 Na Bledu. Ivvirns povest. 1S1 str.. liroA. JO St. {lviin ltozuian i ..Testament ljudska draiua v 4 dej., broš. ItCi strani ..................................35 4. (Cvetko dolar) ..Poletne klasje, izbrane iiesini, 184 str., broO'rauo ..................-..............JO (Fran Mdčtnskl) Gospod Frtdolin Žolna in njegove drnia fina, veselomodre črtiee I.. 72 strani, broširano ______________........25 «1. (Novak) 7. Andersonove Za slovensko mladino priredila I'tvo. 111 strani, liro«. -------------J5 81 Akt štev. 113 ------------------75 Stev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi ■■dahne fJ' zofije, 347 strti nU hroš. .............70 St. 10. t Ivan Albrehti. ..Andrej Terooue. relijefna karikatura ln minulosti. 55 str- brui. —_____25 Št. 11. (Pavel Coliai Peterčkeve poslednje sanje. Itoiična imvest Št. 12. (Dr. Kari Enjtllš) Denar narodnogospodarski spis, imslo venII dr. Albin Ogris, 236 str., St. 12. (Fran M i Krnski) Mogočni prstan, narndua pravi ji« a v 4. dejanjib. »1 si*-- broS ----------- St. 14. (Dr. Kart EogliSi Denar. narodno-gos|MNlarskl spis fioslu-venll dr. Albin Ogris. 23« str. broS. ___________________— St. 15. Fdmend In J ales court, Itenee Mau|ierin -------------- fit. 16. (Janka 8ao>?e) Življenje, pesmi, 112 str- liroft. ----------- St. 17. (Prosper Marimee) Venm dnšo v vieah. povest, prevel Mlr- Ko Pretnar. Sn stra. ---------------- fit. 1». ((lertiart Hauptman) Potopljeni zven, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 strani, brofi-------- fit. 20. (Jul. Xeyer) Gompači in Ifanmiaanhl. japonski roman, la čeSčlne prevel dr. Fran Brada«. 154 strani, broA fit. 21. (FrUolia 2oUm» 11» 73 str. 25 it 22. (TotstoJ) Tisoč in ena noč (Raise) vez. mala ietlaja ------- L grabi jeni milijonar ------ V krempljih inkvizicije — V robetvu (Matičiči --------- V gorskem zakotju -------- V oklepnjaku okrog sveta: 1. del -------------------------- 2. del.............................. OBA SKITPAJ---------- 1.20 „.1J0 ...1.25 _____J5 .JO .1.60 ..JO Zbirka ljudslcih irer: n. snopič-. Mlin pod zemljo, Sv. Neža. Sanje •....................................60 1.'!. snopi«?. Vestalka, Smrt ALi rije Device, Marijin otrok ....................30 14. snopič. Sv. Boštjan. Junaška deklica. Materin blacoslov .............30 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža.......-......................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega o?roka..............-............30 PESMI in POEZIJE Akropolis in Piramide .......................80 broširano —....................... ..........SO Azazel. trdo vez...............................1.— Balado in romance, trda vez ........1.25 Bob za mladi zob, trda vez ..............40 ........I cu Jezusovemu (Gritmi ______ I Missa in lionorem St. J o se phi — I (Popra«-lini k 1 ............................ ■ Kyrie ............................................ K svetemu llešujctuu telesu — .4% .61 «Foerster» .. Sv. Nikolaj ______________ ________________ NOTE ZA CITRE Koželjski: Poduk v igranju na eitrah. 4 zvezki ................... Buri pride io. i:oračuloa................ NOTE za TAMBURICE .3 jo ..-20 Kraguljčki (Utva) .......... trdo vezano ............. ..65 .je Veliki inkvizitor ----------------—------ (V7aldova), broS. —-----....------35 Vojska na Salkanu. s slikami --------J5 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano -75 broširano -----------—..........-.—.JO Moje obzorje. (Gangl) ....................1J55 Narcis (Gruden), braš. .....................30 Primorske pesmi, < Gruden 1, ves......35 Slutne (Albreht), bro«. ...........-.......JO Pohorske po»; iClaser). broš...........JO : Oton Zr . Sto ugank........................................JO Volk spekornlk in trdo vezano ... povesti___1.— _____________1.25 Vojni, mir ali posrsnstvo, 1. sv.___.35 V pustiv je šla. III. zv.________________J3 Valentin Vi Vodnikova pcatika L 1927 Vodnikova pratika L 102S Vodniki ia pnpsiskl ______ Zasisel smrti —---------- Zadnje dnevi nesretoega kralja--00 Za kruhom, povest ______________________35 Zadnja kmečka vojaka _________________75 Zadnja pravda, ves. —___________—-—70 Zgodovina a nevidnem človeka Zmaj te Bosne —-----------—7§ Življenje slov. AleSovec, 3. sv. skupaj Zlatohapl ......... Ženini aaio & in Zbiifcn I. del ™ II. dri Znamenje štirih (Doyle) ... Zgodovinsko Z ognjem In Zločin in kasen: L ln ZL vezana .. ,1.25 Vijolica. Pesmi za mladost .............00 Zvončki. Zbirka pesnlj za slovensko mladino. Trdo vezano ............JO Zlatorog, pravljloe. trda vez —......60 PESMI Z NOTAMI KOTE ZA KLAVIR (PavčIC) Slovenska koračnicc: IO zvezkov. Vnuk zvezek po ..—....30 10 zvezkov skupaj ____________________2J0 S mladinskih pesmi (Adamič) JO NO VE. PESMI S SPREM LJE V AN JEM KLAVIRJA Album slor. narodnih pesmi ( Prelovec) ______________________________80 Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenakl akordi (Adamič): L zvezek............——------------75 11. zveaek _______________________.75 PsmMmskl odmevi. IL av........45 Ameriškn slovenska lira(Holmar) 1— Orlovske himne ( V ^topivec) --------1 JO 10 meifcih In aaešanih zborov — (Adamič)_____________.45 40 ____35 ____45 Slovenske narodne pesmi sa raški zbor in petje tllnjuk) ....1.31 Bom šel na planince. Po«)puri slov. narodnih |>o .......................... ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije ns moč nim papirju s platnenimi pregibi ------------------------------------...........7.50 Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina .........................JO Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje —.........................——30 Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje. Kozjak _____________—. Prekmurje in Medumnrje _ Canada M0SKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) —. Izdala Glasbena Matlea Narodfem nagrobnim (Pavčič) . Gorski e*aevi (Laharear 2. sv DVOGLASNO: Nafti hI «Ma>u*«i .40 Nova Evropa Zemljevidi: Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky In Tennessee. Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po — Illinois. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York — Virginia, Ohio, New Ink h vsaki po ___________________________40 Naročilom je priioilti denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Č0 pošljete gotovino, rekomandlrajto pismo. Ne naročajte knjig, katerih nft 0 ceniku. Knjige podiDama poOtnlne "GLAS NARODA*/ iU W. IS Street ^ ---1----- 'O T. A 8 NARODA" HEW YORK, THURSDAY, JANUARY Id, 1033 MIKLAVEO CM RIL: PRVI SPOPAD TE2KE HAVBlCNE BATERIJE Z RUSI Postaj« "Saniibor" je klical sprt vinlnik z chripelim glasom. Iz v«» vov so jcli stopati vojaki, častniki iti podčastniki. Častniki so dajali razna povelja in odredbe, vojaki IM puške in drdrale strojnice pehote nepretrgano in oglušujoče. I.zza obronkov je udarjal v presledkih i u uho bodreči krik obeh vojaka k pa so jeli molče in žurno tirati i/, naskoku. Po kratkem povelju smo > .igonov konje, topove in tr^n. Vse pričeli pomikati nizdol po cesti to gibanje in delo je hi|-v točno in v malo kotlino jhhI gričem. Mostv. oosledno. prav vojaško, saj je bilo navzlic zavesti krvavega in nepri-/hrano skoro samo aktivno most\o. zanesljivega deleža, ni kazalo niti krepko, dobro i/ve/ha no in čil o. — niti trohice bojazni. Fkazi višjih. Baterija je bila iz divne slovenske povsem flegmatični, delo in kretnje dežfle. Lij krasne vinorodne Vipa- moštva, hladnokrvne in dosledne. e. ko par ukazov nadzirajoči h in Sflj smo *e entili pod zaščito naših baterija je bila pripravljena v naj- mogočnih havbic nekako varne, lepšem redu na idlmd. Konji, km- (iorje hitjn in žit ju. proti pod peine in težke živali, pred topovi iu l očjem, oblastimi r. iglastim drev-rvo/.ovi, obloženimi s težko muuieijo.1 m, mala senožet. To točko si >e pobrskava!) in .st resa I i svoje do!- J i»»is| il oči v idilo poveljnik *n uajl>olj ter nemirno grebli > kopi-' |»rikladuo. kj<«r naj pripravimo to-^li po vlažni zeuilii. Častniki in pod-) pove. Itil je dt>eiplinar »hI pet da ' »»tniki. ki so dajali v»e križem i;-j temena ta naš stotnik. Neizprosen kaze, so jedili šibkejie konjiče. Še in strog v .službi, a dol>er in blag za zadnje izrazito povelje in baierija I skrb podrejenega m <štva. Zato smo »»e prične pomikati z me-ta. Proti j v« imeli radi. Po poteku nekoliko 'poldne je bilo, gosta megla je za-. minut >mo začeli streliati. Z demon- ■h in pred njimi pa so ropotale Trpka zavest. Toda rešitev je bila bliže nego sino mislili. Š hrupom, pomešanim od udarcev nožnic oh i onjska hedra. so privihrali, kakor i.i padli iz neha. nepričakovano, čvrsti. živo uniformirani dragom-i. Vedeli .smo. da smo rešeni! Za dra-gonet pa so prilomastili še stasiti. mrkoglodi. že po naravi zelo bojeviti hnzarji. Kozaki so zatulili *n mahoma zakolofrarili svoje male. /< lo žilave in vztrajne konjič > ter od r vel i nazaj. Tab-u-išče nam je dal dežja napiti travnik, kritje pa tem. na noč. Trudne oči so zadremale; ie poljska straža je budna opre/ovala, če ne preti kaka nevarnost. Rezek veter j«- pa tuž.no evil i I v Madno m«' po galiških planjav&h. KAJ NAM JE LETOS USOJENO? Londonski "Sunday Dispatch"(njega zapada. V liusiji pride do ji- objavil v svoji novoletni številki gladovne vstaje, nastopil bo nov uvodnik s prerokbami "treh mo-'režim pod vodstvom srednjih slo drill", ki jih sporočamo našim či- iev in dijaštva. V Nemčiji bodo fi-tateljem deloma po |»oročevalski nančne afere vznemirjale javnost tirala zasv-lja in cwlevalri polja. — Kmalu je pričelo nalahno. toda V.lrajno pršiti. Tako smo postajali i dno bolj mokri. Naš eilj je bil o-i\id no Prem vsi, firodek. Lemberg; •a tem m«*stom Zloezow. Tam se je diiral sovražnik. Nimam namena, da bi p«wlrohneje »pisal vse muke in težave, saj bi |»reveč prostora zavzel v listu. — »menim saino, da je bila to v pri-fe|ku drug-* polovice meseca a\igu--ti lf!14. leta. torej brž po mobilizaciji. Veliko ravko in oviro nam delalo silno i»«ato; kamor si sto-11 i I sama voda in blato. Se hujši -kitu hihetom. v dolgih lokih so sika te granate proti .sovražnim če- Iz Jugoslavije. Mož in žena pod vlakom. V Bara n ji st je te dni pripetila Mi jo Co- > topništvo je začelo z nami|»* vse zgodaj zjutraj ob zelezn,- ^^ ^ |edjVa teJ) w \avzli, besnemu streljanju sk, prog, Za njima je P™»1 L, ^^ izseljevanje lihče naših ranjen. Rusi soj vlak. Iz do sedaj se neznanega . tam. Sovražnik je za hip umolknil. |na nezgoda toda kmalu si je zopet opomogel inj*'«" Stana sta sUi njegovo tekmo. I«! b«l nih pošiljali granate in šrapuele daleč! vzroka se je zona na lev , od naše strelne črte v n'*ko! -5|a 1>0ki "poz.r" in "ustavite o- »>" v zolnjem hipu potegniti tz-nj " nagega stotnika je zazvenel ! I*'"' vlaka pa je vlak podrl še nje-kot napov->d ne ke izrednosti — sti-i 111 mu Prizadejal težje poškod- dt lžnosti, deloma tzaradi njiliove nesporne zanimivosti. Prvi prorok je znani augleški asirolog tir. Fraueis Rolt-\Vhi*eler. ravnatelj astrološkega instituta v Kai-tagini (Tunis). Dr. Wheeler j'4 0 astrologiji napisal že več kot *><> ziianstvenih tlel in je prvak sodob nt a.-trt»logije. P mnogih .>pazova-njih in primerjavah političnih dogodkov preteklih let je dr. Wheeler postavil naslednje liapovt di za lek«M*e leto l!»-'i:J. Anglija si lx> gospotlar^ko opo-ni -gla. Kontrola svetovnega tlenar-fctva se bo iz New Yorka zo|>et vrnila v London. Francija bo gospodarsko mnogo trpela, in 1k» prisiljena poveriti vlado sociali>tom. Izfrubihi pa l>o mn^-denarja v trgovini z Rusijo. 4>-sohito močna l»o kriza v l'raneseni vin« srrjulništMi. Nemčija bo silno povečala svojo iTtvozno t rgovino. Predict" 11 niku Hin-denburgu >n dnevi šteti; najbrž bo umrl ž.' polet i. Vendar pa Ilohen-zollernei š«* ne pridejo letos na 1 irestoi. Italija bo močno trpela zaradi p« -loge voditeljev fašizma. Mussolini bo prisiljen k mnogim kompromisom ter bo moral svojo moč e moštvo ptiike vi be. ri Karlovcii .lih krsmičih je padala b.-la pena kami tja gor. Zgolj en mož. i»r» i so si a riši ]ULstili 4->letno Slivko d njih radi napenjanja sil. Nič \oznik. naj ostane pri poedinih Konjič samo doma v kuhinji. \ hi.lj-e ni bilo pri moštvu. Poriuati nstovpreg^h. Nevarnost preti. Ko- kuhinji je gorelo v štedilniku, ka- i moralo tojM»ve. tla *o pokale na- zeki v Sloviti premoči nas kanijo teremu se je otrt>k preveč pribli- Uiekle mišice. "Samo naprej, čim obkoliti, ltrž. le brž. junaki moji! žal. tako da se mu je vnela oble- urneje napr»*j". .m* je glasilo pove- Radi bližine nam topovi ne inoreio ka. Ko so .».ta.rši prišli domov, je lie, iz česa r smo sklepali, da preti l.:ti več nt^beiia obramba." Dirnlji-, bila deklica ena sama goreča by k - nevarnost. \tt zavod. Hum pr^tl nami so. ka- Ija. Rrž s.e je. fJrozUno sliko so uprizarjali ognjeni zublji v polo-1 broMi natfkr<>g. Še bolj pa je trapilj ..... . , - živce hrup iu zavijanj** sovražnih Ilolmie. n«-t»osreduo od lias. 1 . , i i- . laiinad v dahavi. te omenim k te- i • imelo zaM'th'iio i»olisko topnnar- . . ..... .. ,. 1 mu s« nepres-tano srsanje granat m stvo. Itnihalo je na neprijatHia t , ... . , '* ... . . ,, , ' ,, ; ! ekniMoztjo srapnelov, dobi >lika st- svoj "Seli ne life Uer t brzt,strelb.i^ . i , _ ' . . . . . . ... 4 hujwe lice. rezko je popisati vse to. pravcati pekl«'ii.-ki oeenj. < >b stra-1 ... .... . :»j kdor ni bil sčiui uavzoe. ne more ______ _________ , I razumeti teh prizorov. 1'kaz stotnika je bil izvršen hi lotila in energii'nti. Moštvo, s častniki i«i čelu. je hušknilo navkreber. Kritje, še precej prilagood njivo. Puške in I karahinke oiljeknile v raztnir 1 kano n<»«"". sre)iio. Te dni star»-šilia apatinskega okrajnega sotlišča pske dežele bodo vžirale blago-drjen mir. •Jugoslavija - bo izvedla popolno kon.-oli«lacijo. k«*r njene težko<"-e že prekoračile vjšek in so na odlo*-- m m upadkn. Uumunijo ht» nemilo zadela smrt vplivne osebnosti, ki bo umrla poti zagonetni mi okolnosl n.* Rusija bo skl -nila ugodne trgt.v-ske pogodb.' raznimi državami, toda po prisiljena k reviziji mandžurske pogodi h*, vendar bo ta izpremeinha le navidezna. V Tihem oeeanu Ihi zvenelo Itojno orožje. Zed i ti j-me države bodo hitth» tr-j ♦ le. trobit o kmeti >.>tvo Ik> težko j rizadetti. ISrez|K>se|ilost bo še ua-rastla. Dolar bo padel in uved«*n.i bo inflacija, zaradi pretežkega tlela l'< prts|s! >g:;m govori uumerologi Klilliaaie (»eeknith Kirk. Nuuwo-logija je nauk o številkah, ki je bil visrko razvit ž* v starem Kgiptu. Habih nu in Kitaju. Po teh naukiii imajo številke pt^dien vibratoini vpliv na življenje človeštva. N"u-itierologija deli leto na ptisameziie; _ skupine mesecev in Kirk je na t»'j v začetku marca. V splošnem bo svet utrpel velrke izgul^e .zaradi mnogih požarov. <>«1 lu^ja tlo julija gospodarsko stanje sveta se bo znatno zboljšalo, čeprav bo mnogo znamenitih ljudi umrlo. Maja iu v začetku junija bo mrzlo in deževno vreme. Xa pari ški. londonski in newyorski borzi nr.stopi kratka doba špekulacij. tltl julii.i th» m1]) tem bra bo sver prevzela divja špekulacija z vrednostnimi papirji. Kdor ne bo hotel izgubiti, bo moral prodati papirje pred 21. avgustom. Nekoliko odličnih oseb bo umrlo med 21. in 2o.) .■pustom, tudi neki odlični bančnik lio med njimi. Avgust in september bostji v z.naiiK'uiu kriz«*. Od oktobrsi «lo tlečem bra se bo gospodarstvo spet zbo|jš;iio in ho 1 rajalo 'lo kmea leta. Hrezposel-p.ost bo pojemala. V Ktisiji bo prišlo do krvavih prevratov, ki lio«|«> zlasti v I^eniiigratlii in Ploskvi do->s irli svoj \ iš«*k. lx njih bo izšel nov režim. Tretjo prerokbo je oznanila gospa Down ova. ki pa je po lastnih izjavah samo zapisovala napovedi nekega dijaka staroa'leksaiidrijsk«' šole filozofa -loaiinesa. Njene pro-r< k be >o stare preko 20(10 let. Alek -ai.drijski »lijak je gospe Downovi zitiipal naslednje: "I.. 19.13. bodo glavne nesreče za->'-!e Ameriko. Praneija in Zedinje-držiive l.fjtlo v napetih t.d noša-jih. Anglija je storila prav. da je plačala sv >j dolg Ameriki. Splošno stanje v Evropi se bo izboljša' >. t«»da zel i počasi. Xa \.>ak naein ]«o-I« žaj n«* bo Mabši n»*g<» je ib»n *s. Pač so na ohzorju razni nemiri, totla vojne Evropi ne ho za'bližnjo bodočnost. Človeštvo ,se ho otreslo l.iaterializma in vrnila s»* mu bo vera v nadzeinske vrednote. 1 j,1* 'p^miii * " 't VHS LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. 8. A. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle — 11 se zaupno obrnite na nas, in postreže- llll ni boste točno in pošteno, kakor ste lili bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna HI] skušnja Vam to jamči. I Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na METROPOLITAN TRAVEL BUREAU New YorK, N. Y. FRANK 216 West 18th Street SAKSER ZRAČNA BITKA V MIRNI DOBI SAMOMOR "REVUSKEGA KRALJA" 1'. (Vrnovic poročajo o zračni bitki, ki se je te t»ljsk '-ruskiin obrnehih.i ezineljem in kat«*re >o udeleže-v;:la tri poljsk;i in -štiri ru-slia voj -na letala. RUSKE EKSPEDICIJE V zgodnjih pt:pr.!dau>kih urah ><• poljske obmejne si raže opazile nad ^ voj i m tizt'inii'in ttžko rusko bomb-i«o letal t. ki so v začetku menili o nji m. da j«* pomotoma zašlo. Trije poljski letalci so se nemudoma -i tlviarnili v zračne višji ve ler zas! 'dovati ruskega "jitlča'*. Ru.-ki pilot je napel \>e inoči. da bi ilši i. :i polj>ka letala so tako krožila o-krog u't-ga. da s » ga naposled ju*:-! silila o-tati nad skromno tiso zvm ! ie. kjer >e trimejii lJu.si.; 1'olj-k • iu Romunije. Tam prs Š!i ruskemu ptiču" na pomoč tri ie tovariši, ki mi spoznali njegov > zadrego. 1/ Stockhoima |» »ročajo «» tragičnem koncu ondotnega **n*vi' vki g« kralja" Erne.-ta llolt'a. 1 Jii-> ji- na .-veli v* -er. ko je Koli spri svojo četrto /. no Ti'.tlo i»crul:«eunvn. ki >pada meti vodilne •gralk«1 švedskega filma. Tut ta se je namreč hotela ločiti od njega. tVniur s,- je on upiral. Po prep:r.i je Koli* 1. kjer ie -iini \v čerjal. imto je vzel p t. č;t>i delujoe .-»rrup in naročil svoje mu sluiri. »iaj ]>ritle ponj z avtoiue-hiioin. Ki> je bilo vozilo pripravlja-n ■. je vel«*| zapeljati v vas Litiju goe v okoliei |»restolniee. Tam j>* | planil i', avta uaravimst \ vodo. —-Sluga je skočil za njim ;n ga res d {i/, hladnega groba. Poklicali so j zdravnik i. ki pa ui mogel več rešiti -; in »moril.-a. Strup je ž» tako raz krojil Kolfa. tla .-o ga umrall pr.-p. ljati v bolnišnico, kjer je i'.di!t- il v strašnih b«>|ečiuah. ZVESTA MAČKA Spodaj je opaž >vah> te nenavadne prizore na stotim* ljudi, večioo-ix.a kmetov, ki s;: gledali v zrak in -akali. kaj se bo razvilo i/. zapl*r> -j nt ga položaja. In res. nad glavami* uledaleev se je začel divji lov s »popadom. ki je trajal skoro dve uri. Letalci .-o vrgli drug n*? izvajali najdrznejš • v o ji > na l- !-:oe. Prizori pa - > bili vse prej kakor nedolžni. Med preganjanj-m i.asprotnikov so namreč poka h* -nojnice. ki so regljale /. neizpit -■viio zgov -rimstjo. Šlo ;e torej zu t' . kdo bo zmaga! iu kdo bo p->-mrran spu-titi >e na tla. (»fografska karta Sovjetske R;i-sije ima še dokajšnjo število belih lis. to je. malo znanih ali sploh i.epreiskanih krajev. Največ takih I drugega in belih lis imajo polarni kraji; ven-j manevre, da I i pokarali dai s** zadnje čase zmerom bolj u-mikajo točnim označbam. zakaj mnogoštevilne polarne ekspedicijc marljivo preiskujejo neznane kraji in potem vpisujejo svoje izsledke v bele lise sovjetske karte. Razen .severa ima Sovjetska R i-> ija največ neraziskanih krajev v *1 u r ke> t an u. ki je sedma sovjetska r« publika. Tam leži nekaj tisočev kvadratnih kilometrov zemlje, ki je ; pojuiluoma uedotaknjena. šele leta l!«2K je s*»vjet.sko-neuiška ekspetlt-».'ija. ki je v znan>4vene namene »b'skala Pamir in okolico ledenika Felčeuka. preglctlala nekatere neznane {»okraiilie. TrNla to je bil začetek nadaljnjega dela. Sovjetska Rusija ptvlaga pre^lvseiu veliko važ-nojst v sirovine Tiwkestaiia. speci NASTOP S TRAGIČNIM KONCEM Ril-i so s«* v tem I »o ju poslužili težkih mitral jez. a ni>o dosegli r -peha. K«h n izmed ruskih ap:i-ratov je p« d leg *l in oiht se je mo- V" .Jo.»efstadskem gh-dalLšču n i Dunaju j.* te dni prvič nastopiti mlada gojenka iz K-unhardtovega t seminarja Ii^rt* Letldihnova. l>e-j hulirala je srečno z vlogo, ki jo j-(Inslej predMavljala n.-ka igralk« iz Hursrtheatra. PretLsta vi je prisostvoval tu« I i oehutaiitkiii o<-e. dr. Krik Ku»*h-Kclt-Ledtlihan. Spremljal je pozor, no \siiko kretnjo hčere na otlru. i -«-d predstavo >o >jra iieiuoloma u<"-padli srčni krči. da so ga morali cdve>ti iz avilitorija ter pozvati 1.1 i al spustiti na zemlj ». Sestrelili - ^'edališkega zdravnika. Ta j * ge ,i«.|jski zah-ovalt-i L.talo je i -i spozna! re^mtst položaja i u tr» : 'ilo na tla s >trahovito eksplo-( le! odoeljat! bolnika v splošno bo«-i nico. š«' prej pa mu je dal tl\ .* zim in je končalo r velikih plan"- j l:.SIllfoBlvi iujt kciji. Ves trud pa je rili. Ljudje, ki so prihiteli na krajjj^i , ,iveč. kajti debutankiii oče je k; ta-arof *. so videli le zaključni kanalu po prevozu v Itoluieo umrl. a i no v Pa in i r ju. Darvazu in Hisair-lin l*odčastnik. ki zatega -.-mo nekaj železnega ogrodja. vs.» drugo pa jt* uničil r.irenj. l»o Vzrok stiir'i je bilo razburjenje, ki ej? oče ni m >gel obvladati, ko jr videl svo jo hčer prvič na otlru. TEŽAVNA RUBEZEN VODNIKOVE KNJIGE S za leto 1933J SO DOSPELE V Vršovieah pri Pragi je bila te dni obveščena policijska stražnica, da je slišati iz nekega poslopja strahovito mačje mijavkanje. Sta novanja, iz katerega so prihajali glas-ovi. ni mogel nihče odpreti. Slednjič je policija vrgla vrata s tečajev in vdrla v »obe. Našla je najemnika, nekega trgovca, obešenega na križu pri oknu. Mačka, ki je bila edina priča tega prizora, je pobesnela in ho jo vjeli šele pp na-: pormh mukah. 4 KRASNE KNJIGE: Z.erjavi , »»T* i - •• 1 ulipan "Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika" za SAMO «1.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA" ! i Ta ekspedieija je po svojem šte-J vilnem vsestranskem znanstvenem j aparatu edinstvena v zgodovini. —j Delala je od junija ilo novembra. | Dva oddelka pa sta še nadalje o-J stala y Turkestan u. kjer zbirala podatke. Rezultati ekspedicije so veliki. Predvsem je zanimiva ugotovitev. tja je Turkestan boga t v iii nogi h minerali jali. kakor v zlatu. grafitu itd. V predelih južnega Tnrkestana pa so najdena ležišči soli. premoga, bakra, .zlata itd. Kar se tiče industrijskega razvo-ia. je za Sovjetsko Rusijo najvažnejši južni hrbet Hisarskega gorovja in centralni del Stalinbada. kjer lože najbogatejše rezerve rud. V tem kraju so dana tla za razvoj velike kemične industriie. Saj 216 W. lath Street New York I' gastva fosforita, ki ima izreden pomen za narodno ekonomijo vse 4 srednje Juaijc. Poziv! Izdajanje lista je v sveži s velikimi stroški, lino go jib je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava V kraju Reehbergu na avstrijskem Štajerskem bi bil moral sodni eksekutor llubmann izvršiti dražbo .pri posestniku Kerseh-ba timer j u. ki je dolgoval poljedelski bolniški blagajni večji znesek. Ko je prispel iv dužbi župana Rechbergerja. sta dobila pred Kerschbaumerjevo hišo veliko množico kmetov in hlapcev, ki so začeli vpiti proti njima in so ju tudi dejansko napadli s palicami in i»estmi. Zaprli so ju v hišo in so jima grozili celo s smrtjo. Šele čez kakšne tri ure se je posrečilo Kerschbaiunerju. da jim je izposlova-1 svoboden odhod, ki pa tudi ni minil brez brc in udarcev s. palicomi. Župan je bil težje poškodovan. Ilubnumn se je rešil razjarjenih ljudi »oie. ko je potegnil samokres. Seveda so orožniki aretirali celo vrsto razgrajačev. Tekmeca v ljubezni ubil. t V Ranatskem Monoštoru sta se ; spoprijela fanta Pavel Mesaroš in Imre Kovač, zaljubljena v iste dekle. Mesaroš je počakal Kovača. ko se je ivračal domov in ga je zaklal z nožem. m j.."'1 < ■ .. ■ iH , . ' . ■ ' i-. . . - fejkii. Z"- t GLAS NARODA* WŽW YOEK, THURSDAY, JANUARY 19, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Tri lepe sestre. i ii I IT ROMAN 12 ŽIVLJENJA Za Glas Naroda priredil I. H. 27 »Nadaljevanje.) — Samo glejte, gospo«! Frit.z. tla h«vste mogli priti. Pokazala vam bom par dve leti statrih konj. katere boste z veseljem . Ali vas to tiir ne mika ' — pravi lle.Lnia in pri tem ga poretbio po-gleda postrani. — £al mi je. da ne mor«-tu, gospiea Suderleith. obljubil sem drugam — — i'o nedelji nisem več doma, — pravi liclina. — kajti za tri tetine grem v llarzburg — - Med žetvijo? — vpraša Fritz začuden. Helnw skomigne r. rami en i, ko stopi na voz. — S. j nu* zato ni treba doma. — Ln ko .so je voz že odpeljal, ne zakliče: — Izgovori pri ineni ne veljajo. Morate priti — in s tem je končano! Kiessling in njegova žeija gresta iv hišo. za njimi pa Fritz žejo tJa.be volje. Kievding m prižge cigaro in ponudi tudi Fritzu. — Tudi ti pokadi eno. Fritz w mu zahvali in odpre okno. tla s.e razkadi dim. S pre-križani m i rokami obstoji r red oJmioiu. — Kako ti kaj ugaja Ilelma I — ga vpraša mati, ki se ni mogla ve«" premagovati. — Saj se že dolgo nista videla — Fritz .skomigne z ramo. — Nikdar mi ni bitu iposcbuo po godu, odkar jo poznani. — Zelo lepo dekle, — pravi ore, kateremu se je videlo, da ga je a te *.iu- in jo poljubi na. ribiče ustnice. Saj him! Tedaj jo Fritz objame. — <>h, ti — na jdražja ! In hočeš postati moja žena * — A ko lie da ješ prednosti ilelmi Suderleithovi. -— Tega uiti saina ne verjameš. — Toda tvoji sta riši. Fritz — — Seveda so za to -zvezo zel« zavzeti, posebno še mama. :iiti najina ji j ne slutijo, da .sva midva---. Pritisne jo k sebi in jo vroče*.poljubi. — Toda sinoči .sem jim jasno povedal, da .se ne poročim s Ilelmo Sutlerleith. Poglavitna stvar je. da midva drživa skupaj, vse drugo bo .samo prišlo. Izustiti morava, da se moja mati nekoliko pomiri iu da .se sprijazni papirja j gre skozi roke ptisamezinca č love- • ka in kako .se ta papir zavrže. na-biPstu. da bi se izkoristil s pridom.: Celo odrahljene škatlje za Kigali-1 c« . eele in razbite steklenice, ko š«"ki pliH-evine. razbito posod je iiani ; lahko rabi v življenju. Na >ten,-;ii r: zstuve visijo tablice z jak » p'un*- ,nmi na f>isi. „. ,„ x, ' i i DIREKTNA SLUŽBA V TRST stani, iiarnmnie h. |h«Iv«." V na I1!kosm, parnikoma konkretni obliki pa kaže*o ra'.sta v- _________ . ' jalei. kako se di vsaka r,,"- por..-j SATURNIA......21. jail. l iti. Pri vsakem predmetu stoji ra- SATURNIA.....4. marca i'*t;n prihrankov v dobi j»ovprečnega! ICS RAKETA S POSADKO Vodja berlinskega aerodroma /a l.ljirhujej«» temperaturi do 2000 raketne polete inženjer Nebel na- Mopinj. Kaketni motor je iz alutm-ni'iava letos spomladi izvesti start nija .s hladilnikom na alkohol, ki s»- I človeškega življenja, Hazstava jr nlo instrakti vna. krt- kaže pot ca i o ne le pri kadilcih, marveč tudi iiri takšnih, ki ne umejo dovolj šr>-liti s svinčniki. peresi, rezili za 'iritje itrl. Razstava je veil no polna i je nihče ne zapusti brez odobravanja. rakete .s posadko, Gotovina, ki je [X)trebila za ta podvig, je že za»i-guratia. Omogočila so ji razna in-»liist rijska podjetja, javne zbirke tisoč dobi takoj — no. in pozneje je eelo posestvo njeno, lioljše pri-1 ■ , . ,, , . . 1 1 ,, . r i m ftodpore mesta Magdeburg . like ni! Ima mnogo .snubcev, zalo se ne sme odlazati. vi f v* r, . , . ...... . , , . , . ," .Nedavno je imel izumitelj \e- rrttz trdovratno molei, da.si pa ore lieprestauo gleda, čakajoč , , . ..... - m . " i b ' j l>*'I pred povabljenimi gosti v Magna njegov odgovor. i . , 1 , , . ... . . deburgu predavanje o konstrukciji Oče pa prijazno sitne pod rebra m pravi: • i . » - -, - , „,.,.,..,.. 4 ... , , . . r, . . • ; svoje rakete. Izjavil je, da se .'r — Zakaj hi hodili kot marka okoli vrele kase? Saj je vse J^-i ,,.lujij no. Odvisno je samo od tebe — llelnii ugajaš, zelo ji ugajal Ako hočeš, bomo ta>koj po ml a I v i napravili zaroko. — S tem slonom? — Kaj? Kaj je to.' Začudeno se pogledajo stariši. Xarlic jezi se mora .smejati. Xata pa stopi k mizi. da je svetloba svetilke jasno obsevala njegov lepi obrne, in pravi: r-v ■ . ... , ... ! ma je v tem da nadomešča snuxln-kft l>rapi starim, iiLste me vprašali, pre tin o ste spletli to stvari,- * po te proceduri lahko uporablja tudi za gori\o. Raketa inž. Xrbla bo imela aevo dinamično krmila, t. j. motor se ho oitračal na v.>e .>tra.ni iu pilot bo l.iliko usmerjal iapnhtevajoče jilir.«-kamor bo hotel. Nevarnost ognja je s tem znatno omejena. V primeri /. raketo na snu dnik !x> raketa s mnogo let. -preden je dos«-- trkoeiin kisikom naravnost idealna i tr« l sedanjo stjpnjo raketne popol- naprava, kajti medtem ko .^e pr\u nositi. Čeprav so si vse rakete v sunkovito dviga v zrak, pospešuj:* nekem poghslu podobne, se vendar druga stopn;ema svojo brzino, ki I razlikuje konstruke'ra Xeblovem znaša 10 do "JO m na sekundo. Prav i izuma znatno od iznajdb svoje xr-|t;i okoliščina je omogočila rcaliza 'ste. (Ilavna novast Xehlovega i/.P-Jeijo starta rakete s posadko, kaj-! človeško trlo ne prenose previso- ekspresna služba iz NEW vorka do slovenije preko genove v 7 dneh Conte di SAVOIA . 4. feb. ILEX............18. fell. H —V SHIPPING t NEWS W fc=r i»i:n: v • >i»im.i tj \ AUGUSTUS......11. feb. AUGUSTUS ____ 25 Clierbourjf 1 lavre MRTVA ZEMLJA Metlnarcdna skupina geologov, i:! tekom zadnjih 10 meeccv raz- Krasni Prostori lokalne \ |traš;»jt» mar. Izborna Kuhinja -nI.- ali !<• ill iižlii. !*;_ript in Angl ja (Sudan . ki urita na pušravo, bi se zanimala za 'j- iskovala Saharo in zauitual-t' Ia na«"rt.. Iu prav ta nieduan dn;» s Sud<=rleithovimi. drugače bi «va.m bil tej»a ne maram ne poročim nikdar, pa takoj povedal: roke pr«>č Z Ilelmo Suderleith ki se je doslej uporabljal pri tovrstnih podvig.h. tekoče pogonsk » •e je njeno posestvo dvagart tak.« veliko. Zato polagoma to prekinite, p redno bo za obe stranki še bolj muc-J no, kot pa je že dunes po .prvem obisku. j In tudi sedaj pona-vljam. .>uur,.n.u , , . • - , ...... , sredstvo, in sirot* t.'Kot-i kt>ik r r alkohol. Trk.». i ki.vik eminent no pr«pešit:e pritisk v tankih za uo- rivo. alkohol pa regulira hladilne C »os pa KnvssJinjj-ova molče se«li. kot ne bi razumela, kar govori i naprave. Raketa je vločne vrste, i- n.,en sin. Maje z glavo, nato pa prične — prosi ga, roti in slednjič : ma mo*or «'*ist«i spredaj na če i. giivori jezno. Očitala mu da je sa.mo z malo besedami podrl vse, | težišče tankov s pogonsko tekočino kar jo pletla tako dolgo č:i:sa. ptwlrl je načrt, po katerem bi mojrel j pa leži pod kabino za pilotiran.i". S tem j<* d^-ežena luiungn boljedan;wi raketah, čeprav si inž. Xebel ne *• • »-miši »a. da je prišel rešitvi t«'ir.i ]><»stati največji p^stMiiik dalrT- okrog. Toda Fritz obstane pri svojem "ne**. — Potem pa vrni, kdo je za tem. — za kliče Kiesslingova n burjena. Veni. v katero si ,>e zagledal. Njegovo srce utripi je. to«la. kar je pričakoval — njeno ime i problema že pojmlnoma do dna. ni bilo izgovorjeno. l'a<"- pa je niati omenila drugo ime, vsled česar j Raketa je visoka os«-m metrov, se j(. moral Krit/, jriasno zasmejal i. > } strojna naprava meri samo v vi- To«| i. mati — MahlcrNm-a Francka in jaz.' XezmLsel! Toda | št 110 I m, v premeru pa samo i>(i ?-e vedno rajši Francko, «*e bi me hotela, kot pa Ilelmo! Xe. tegale. Začetna teža rakete s pilot« m ne! Ta kamela! ln. mati. |»ovej po praviri, ali je t«» prav, da ravno j vred ho :100 kar pri napolnjenin seilaj .>h žetvi in mlatvi igre od doma* In ali vama je prav, kako ; lank'h. Stroj bo pretvarjal en r-Suderleith vse določil, kaj mora biti in kako se mora iapremeni- j gijo iz goriva dirfcetno v gibanje. 1' ■ Kakor da mi nimamo nobene besede ve<"-! In vedno je grajal I kar bo tudi popolnoma novo. G». povsod, čet url i znate gospodariti r»\no tako on. Takega obnaša-1 rivo bn sigurno pred eksplozijo, nja pri svoji zrni ne bi mogel nikdar prenašati. | Motor rakete predstavlja v n»- —Tega ibi jo že .polagoma mLvadil; .saj iveš, UeLma je raz vaje- i kem pogledu svojevrstno peč. v na. — rwb.-rne mati. ki polagoma utihne, kajti tudi njej ni ugaja-} kateri zgoreva tekočina in se sproti 'o, kar so Suderleithovi govorili. Zaradi njenega namena, ki ga je pretvarja v »ilo pri vročini 200-1 gojila, je prenašala njih besede, toda zavzela sr je, da jim bo ob Mopinj. Xaprava ima električno priliki pla«-a!a. ' vžigalo. Med gorenjem lahko r;«<- — Xo, da. Fritz, pri tem imaš prav. Vendar pa veš. da Suder- ^ vije stroj do 1."».000 k. s. brzina i leith ni privoščil o«"etu. da je bil izvoljen za predsednika gospoda r puhtevaiva plinov pa znaša ."»bo') skega društva. Toda to je postranska stjvar. ko je Ilelma vendar m na sekund Z eksplozijo niotor-t ko bogata. I ia je seveda trelwi kljub varnostnim — Toda n.ien značaj ni dober. Poročiti se pa ne maram, da bi napravam računati, nevarnost te se moral prepirati. Da bi se pa ženil zaradi denarja, mi ni treba, vrste pa je pri večji rakVti prav Poročiti hočem dekle, katero bom imel rad. i miivmalna. ker je pri večjih k«>ti- trnei:ali mnogo lažje mogoče d«>- l.ega pr.tiska. Gorivo za raketo s posadko je i o'irano v posebnih posodah. Pri startu bo raketa m o«"-no hnčala, k» i o dosegla zaželjeno višino pa v !•.» obrnila in z letalom vrnila na z. ndjo. Pilot bo takisto v največ;i \ šini or j«' zadnje dni vrnila v Rim z«-io tn ugodnimi zaključki. Vsa razo«, k-žl-iva podtalna, voda kaže .slej ko prej nagnjenje, da bo izginila \ globini. S tem je zapečatena usa>dn vsi-h doslej obvarovauih raz in s«; postavljene na laž vse m-utemri je i.c nade na vstajenje Sahare. X;:-»protno ne bo imelo v se drago dc!«» :'.(i namakanje, ki ga \otlijo evropski kolonisti, pra\ 11 ob« nih koristnih posletiic. Sahara sr i«epre.stnu.> »rsi. Za kakih sto l«'t >e bo .-*pi'<--inenila doliesedno v mrtvo zemljo Inez rast i i rot va in živalstva. Sahara je dno nekdanjega morja. Posamezne planote kot Ilogar. Emi- V lisi in druge >0 morale nek »r hiti bnjno zeleni otoki sredi trga m■»«.•- ">a. Ohranjene, .»laho rjiziskane ri> l-r kažejo, tla s«> bivali tu bogati i v 1 ii4-zaupiiost j«* preprečila iuar.-i-katere velike načrte. GOBAVCI PO SVETU porota LEVICARSTVO PRI OTROCIH Lrvičarstvo ni posledica kakšne napačne vzgojne metode in zato ne da "«nkvaditi'\ Ta po- >:la kulturni rodo\i. Ko s«» je pri i"clo morje umikati, so morali Ijti-♦ Ije zaseliti tudi p sušeno dno. Sahara ni bila v začetku naše dobe prav nič podobna sedanji «l«'ž«'ii mrtvega peska. Še leta "iT. p. Kr. ri jstvu sta prehodila rimska ki li- st1 jav je prirojen in ga j«' treba ob- j z*=la Pavlinii in Maternij na « e!t.| ravna vat i na poseben način. |-svojih legij 2.0 iveč nego med deklicami j let ju >, moramo priti pač do pre-(li.ti^-r >. Poleg otrok z lejvičar-1 pričan;a. da so korakali ti Rimskimi rokami je opazovala tudi j'j*"" sko/i sania oliljndena ter otroke z levičarstvom v nogah (ti | v« do in prehrano založena člov.škaj dajejt> pri skakanju, žoganju itd. bivališča. Sicer ne bi nikoli zmogli [ »urnaI tir Shanghai** t» kitaj-kih gobavcih sledeče: Število 11 •srečnikov. ki jih 'je zadela ta strašna bolezen. r«nijo na več ko en milijon. Pt» statistika!], ki jih j«' preskrbela družba za p. -moč gobavcem, je na Kitajskem l:» posrbn h bolnišnic za zdravi en j«' gobavih bolnikov. Te i> tlnišni«*" -pri-jema j«> letno ♦ »k rt »g :>imo go i-avcev. Onih n srečnežev pa. ki sr izogibajo /.dravniškenm pregbt:::. pa cenijo na H70.000. Okuženje t«»rej vrši vrtino hitreje in K:t.ij-;e. pretlvs m v južnih predeli!:, prvem mestu v številu te strahoto ' bolezni. K it aj.sk i .sledi Indija s bOO.OOO goltavci — Afrika je s fiOO.IMM) g.» bave« na tretjem m'.stu, .lap>n.sk.i na četrtrni s .~i0.(MN). .Južna Amerik.1 je na šestem > 3T>.IM)(). Severna Am.e. rika na >eduiem /. 2S.IMNI in sovj« t. ska Rusija na osmem s 1700. Dolgo J^ že tega, kar kato- liški mi.si-oiiarji lotili drla. ki» s-otiprli zavetišča za gobavec; na I\ -ti.jskem jih imajo >»edaj «levet. Za vetišr-r v Sheklungu. m' daleč « t! Kantona, so Ustanovili in ga v -tlijo **Missinns Ktrargeres de Pa ris"; ta zavod neguje stalno 7i<- \ Oh«-rlHiure 2t. Januarja: n.r.-uie'i \ ltr.-m«T» SatuiuL« Trsi l^aris \ lla\if Vt^-dam v lluuli.^-ne »ur M«.i 25. januarja: .Mutiliulan v Havre N.-w v..i k » Cherbonr« 26. januarja: 14. rensariu 28. januarja: I-afay.lt«; \ 31. Januarja: l-aiii.p.t v I'ri-nmi 1. februarja: Ali ■«ri 1 :.i I! i rt v t*l.«"il.. *iii ^ 3. februarja: A.|iiil;inia v ChrrlHiurc ». februarja: «*..fit»> ali Savula v OiHia T. februarja: Kr.-in.ii v l:r^m«*n ?. februarja: I v 1.11 |i:in v I'ticrlNiurg II.' inl.iii n » < 'li^rlH.tiris 10 februarja: ♦ »Ivnij.i,- i Oli^rtM.urK 1 "aris v lian« 5. fehruirla: tu-j. tmat 1 1 \ i*h»-rt>"iirK '6. ftbrtiaria: Jk. Hl-. li ali.l v t'hrrb, nrg 17. februarja: Kiir«.|ia \ lOt-ni^n 18. febrt.arja: ehiiiti|>';iin V Mavra ftf-t v i>n»a 22. februarja: Itr«-iii. n v I'-ri-mi-n 25. febru^t ia; 'J< >r;t»- - v riirrbt.ii'C V JUGOSLAVIJO! Preko Hjvrt Na Hitrem Ekspresnern Parnticu ; PARIS Sli. J A M A /;./ i //). Fihrne brani. — Jezi me samo. ker fant noče vzeti bogate no veste. Tetlaj pa I" ril/a mino potrpežljivost in gre iz sobe ter za seboj trdo zaloputne vrata. Trinajsto poglavje. KoLnce je ravno zašlo. Tanka, žareča erta je na obzorju «e kazala »e*to, od koder je poslalo zadnje pozdrave. Z lahno roko > večerni veter božal polja, tla se je dozoreva joče k lasje priklanjalo, in šiunelo. (H> poti so nvTrali murni in cvr eki. v ptitoku pa so regljale žabe. Skozi nočno tišino «e jP razlegalo petje fantov in deklet, ki so hodili roko v roki proti domu. Mah le novi >0 sedeli na vrtu in ko uživali lepi nečer. dekleti p.f sta hodili med gredami in trgali jagode. \ato pa se primež, za ro ko in počasi gresta po vaški eesti, sem med potoni vataivita pret' kako hi&o in se pog bili v zadregi. Francka gre naprej po ozki fitexi. ki .h* vodila v Kiesslingov pozd. Zelo se ji je mudilo, da bi prišla v gozd. tako da Ana in Fritz (»staneta daleč iza njo. Fritz *e ojunari. Ano prime awroko. Vendar enkrat morwa sama govoriti. Tako sem vam hvaležen, da ste -i d* «i kaj ne. saj ^uiem tako reči? Krita čuti. kako mu v potrdilo mehko stisne roko. — I hi *i j prišla, v Seesburg. kar siuctram za dobro znamenje. Niai nve mi pozabila m me ima« že vedno rekoliko rada — iiu mao it rese gjjivo. ' » _j**. vajati gorivo kakor pri majhnih »•nketab. Xajte/.je vprašanje je bil prob-V111 materiala za raketni plašč, — Treba je bilo napraviti nešteto poskusov. tla s«* je dosegla zmes prednost levi i nogi. in sit-er jih je bilo za ^f/r. T'gotovila je nadalje neko določeno zvezo med haviearstvoni in motnjami v govorjenju. Polovica otrok s takšnimi motnjami se je izkazala za levičarsko. Iz tega razloga svari dr. Sehillerjeva vzgojitelje, da bi skušali lovičar-stvo odpraviti s silo. ker bi lahki povečali motnje v govorjenju. Tsotako svari pred vzgojo V "oberočnosti"', to je k enakomerni rabi obeh rok. Zanimiva je u k-nji in mule tako dolge poti. I ^"Srapurski anglečki dnevniki j A Čim bolj se je umikalo morje.| t^roT-ajo. da ozdravijo -adn e čase trm hitreje so ve sušila Vzrra odst »tkov «goba\cev. 1 Jobavost. reke. Jezero ali moč\irje ("ad (Ts DR. KERNOVECa BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Serilc (ENGLISH SLOVENE REA*»K-i> bfdt woi iz j gotovitev. tla je le vir-;-1 vo veči-i4nezgorljivih** sestavin, ki lahko noma podedovano. nnr. :::::nr: air::;gyr ?.....ims~:3a rnansr iaw : "Hiliiififfntlhlliim -""•^•»"'''TO i*Tf"»p'in("ii iinniiniBnHi ..!" .. tf1:.!.:1 t'nffljffl — Mali Oglasi imajo velik uspeh dri, kjer se sreča vajo žira IV s fi;i iningi in drugimi nešteviln:ini p«.-vodnim ptieami. ima stokrat ve«*-.! > oevršino knkt»r naše največje Bohinjsko jezero iu prke ar-fr/ijske studence, da bi prišli do vode. A višina vode se bo vedno li/ala. Naposled bo moral nipočiii 'tenotek. ko ne bodi mogli še taki napori priklicati sadu iz zemlje. T-judje bodo morali zapustiti Saharo. C*e bi hoteli rešiti severno polovico Afrike, bi morali pač rabiti vredna sredstva. V ta namen bi morali zgraditi ve-'ikanske kanale za namakan:e po-H-ave. Njih razsežno omrežje bi po tem spremenilo Saharo v no\ i >lars. Nekateri .strokovnjaki tmli menijo, da so kanali na Marsu do-kaz smotrenega boja prebivaIsH 1 s sušo. A namakanje Sahare je rt Ž-!:•> uresničiti. Povzročilo bi ravn tekaj milijard izdatkov tudi r*vne 'nednarodne zaple.tljaje. F rane as Vi e do zda i največ storila za predi-•nne " puščavo, ki meji na njen ^ vetaoče koloni ;e ob severno-afri.šk-•bal:. A Uazen Francoske rwtrebn novo podroeie tndi Ttali:a. gospodari v Tripolitaniji. Tudi -i .sino j«► smatrali za neozdravljiv •«* potemtakem preniag:i»iii in p-, velikih napttrih umaknila $2, Naročit« fa prt KNJIGARNI GI.AS NARODA' H« West 1Kb llmt n«« Ink CKj Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. \8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN - V TEM LISTU VSAK! TEDEN 99