Ali me vidite? T:- e poglejte ga, Kosmačevega Tinka! To je dečko veselega srea, -L \ j( Kadost mu kar iskri iz živih oči in žari z vsega obraza. Pa kai fcSi^ bi mu tudi ne, saj mu ni nič hudega. Zdrav je kot riba v Bi- strici; ima dobre starše. ki iih rad uboga; ima bistro glavico, da se cele šole ne ustraši. Nič napačnega mu ni. Ako je pa Tinek vedno živahen in vesel, kai bi še danes ne bil, ko je prišel v družbo s prelepim pavovim peresom za klobukom! Pač si je — kot vsak drugi — dolgo. dolgo želel, da pride do take krasote. Tinek je videl*en par takili peres pri svoji stari teti. kadar so šli kaj iskat v svojo pisano pobarvano skrinjo. Znotraj na pokrovu sta bili pritrjeni in prelepo sta sc izpreminjali. ko sta zapahljali. kadar so teta privzdignili pokrov. Rad bi imel Tinek tisti dve lcpi peresi: toda. da bi rau teta hoteli katero dati, to mu ni prišfo niti na konec uma, zato tudi ni nikdar prosil zanji. Stara teta pa tudi niso nikdar uganili ali opa/ili dečkovih vroCili želja in so vsakokrat hladnokrvno zaprli skrinjn. kot bi pavovine niti videli ne bili. Z enakimi željarni je stal Tinek mnogokrat ob smolniškem gradu, kainor je tiodil k svojemu dedku. ki so bili na stara leta na Smolniku za paznika poljskih delavcev. Ondi se ie sukal in šopiril po dvorišču med kuretino ponosen pav. Kar oči je jemalo Tinku. ko je kolobaril ta bahač s svojim repom po solncu. in Tinek se skoro sam ni zavedel. da ie včasih Ali me vidite? kar celo uro stal ob grajski perutnini. Prav dostikrat ga je dedkov: »Ti postavač. ne greš domov!« vzbudil iz globokega zamaknenja. Naposled se ie pa Tinku le izpolnila vroča želja. Nekoč, ko je šel zopet k dedku v grad. najde na grajskem dvorišču pavovo pero. Pravijo, da si pav. ako si perje umaže. vse umazano sam poruje in odvrže. Ne vem, česa bi se bi! Tinek bolj razveseiil, kot se je pavovega peresa. Hitro ga je pobral in ga potisnil za srajco. Ko je pa stopal še po graiskem gozdu po znani stezi proti domu, tedaj šele je pogledal po peresu za srajco, vzel ga vunkaj in zasadil za klobuk. pa liaid domov. Seveda je večkrat snel klobuk in ogledaval svetlo pero. Ko se ie prismejal domov, se je pokazal najprej očetu. pokazat se niateri, pokazal vsem domačinoin, 110, še čuvain hektorin se ie rnoral po-kazati in rmiei ie dal celo pnduhati pero na klobuku. Toda doma vsi skupai, (tako se je zdelo). niso imeli prav srca za Tinkovo veselje. zato jo pa 'i'inek s peresom za klobukom udari tja, kjef je vedcl. da bodo boli cenili njegovo naidbo. Šel, kaj šel. kar drl je k svoii tovarišiii in že izdaleč je vpil: »Ali me vidite? Ali me vidite?« O to je bilo občudovanja pri tovariših in veselja v Tinkovem srcu; pa brez grde zavisti tudi ni biio v mali družbi. Kot sam pav, tako se je snkal Tinek okoli tovarišev, da se je lesketalo pero v vseh sedrnerih mavrlčnih barvah. No, pa kakor mavrica ne sije . dolgo »a nebu, tako je bilo tudi kaj kmalu po mavrici na Tinkovem klobuku. Vsak teden je dohajal Tinek do dedka na Smolnik. Dedek so dobi-vali od grajskih vsakovrstnih reči, bodisi za v usta ali za kam drugam. To so dedek za Kosmačke in Kosmačke radi priliranili, in to je vleklo Tinka do dedka. Brezskrbno io je tnaJial tudi ondaj po gozdni poti proti gradu. Kai, pavovo pero mu ni delalo težke vesti, saj ga je le tako pobral na pesku. Kar se začiije osoren glas: »Fant. kje si dobil pero?« Bil je graiski lovec, ki je stopil iz goščave. »V gradu.« — »Kie v gradu?« i •Na dvorišču, na tleh.« I »Fant, ti lažeš: poznamo take ptičke, izdrl si ga pavu.« I »Ne, nisem.« . I Kdor pozna graščinske lovce, se ne bo Cudil, da je tudi ta posegel I po peresu in po ušesu hkrati. Zasnkal je nlio — in Tinka proti domu in niu I poinagal še z nogo, da se je hitreje prestopil. I F^otrt je bil Tinek po tem dogodku. Peresa ni bilo vet. pa tudi k I dedku si ni upal več. Povrhu pa $o ga zavistni tovariši še dražili s svojim: I Tinek. pokaži pero!« ¦ ¦ Hudo je bilo to. toda ininulo ie le tudi. Pozabil je Tinek na tistoi pero in bil je zopet veseli Tinek. To rmi je pa ostalo. da ni pobral več nafl tujem nifiesar. nai je iinelo že kaj vrednosti ali nič. A. G. ¦