URADNE OBJAVE
Leto XXV	Murska Sobota, dne 20. aprila 1989	Št.: 9
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
63.	Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto — občina Gornja Radgona
64.	Odlok o dopolnitvi odloka o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona
65.	Odlok o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve v občini Gor. Radgona
66.	Spremembe in dopolnitve Statuta občine Gornja Radgona
67.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Bogo-
jina, naselje IVANCI
68.	Sklep o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče« na Kapeli
69.	Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gor. Radgona za leto 1989
70.	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Gor. Radgona za leto 1989
63
Na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85, 29/86) in 206. člena Statuta občine Gornja Radgona (Ur. objave, št. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK
O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA PROSTORSKO CELOTO
- OBČINA GORNJA RADGONA -
I.	UVODNA DOLOČILA
1.	člen
V skladu z dolgoročnim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986 — 2000 in družbenim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986— 1990 se za prostorsko celoto, ki obsega širše ureditveno območje radgonsko kapelskih goric in murskega polja sprejmejo prostorski pogoji:
Prostorske ureditvene pogoje je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota pod številko naloge 20-22/87-UP/GR v januarju 1989.
2.	člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
L	Meje območij
II	. Splošna merila in pogoje za posege v prostor
1.	Funkcijo ureditvenih območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor;
2.	Merila in pogoje za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor;
3.	Merila in pogoje za oblikovanje novogradenj in drugih posegov v prostor;
4.	Merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč;
5.	Merila in pogoje za prometno urejanje;
6.	Merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za urejanje sistemov zvez;
7.	Merila in pogoje za varstvo in razvoj naravne in kulturne dediščine;
8.	Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja;
9.	Merila in pogoje za urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
'— III. Posebna merila in pogoje za posege v prostor
IV. Končna določila
4.	člen
Določila prostorskih ureditvenih pogojev se nanašajo na območje urejanja in znotraj na ureditvene enote. Posegi v prostor so dopustni le, če so v skladu s splošnimi merili in pogoji in posebnimi merili in pogoji, določenimi za posamezna območja urejanja in ureditvene enote.
5.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva podrobno analizo prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
—	za ugotovitev in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo;
—	za ugotovitev morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje;
—	za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi ne omogočili racionalne izrabe prostora:
—	za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi kot strokovna podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Občinski upravni organ lahko v navedenih primerih lokacijsko dovoljenje za novi poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo ali opremo prostora.
1.	MEJE OBMOČIJ
6.	člen
Meje prostorske celote, območij urejanja in ureditvenih enot so razvidne iz grafičnih prikazov prostorskih ureditvenih pogojev v merilu 1:5000.
7.	člen
Meja ureditvenega območja poteka po mejah katastrskih občin oziroma mejah krajevnih skupnosti takrat, ko katastrska občina sega na območje dveh krajevnih skupnosti.
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor za naslednja ureditvena območja:
A — Območje: Radgonsko kapelske gorie in mursko polje
Oznaka	Naziv	Oznaka	Trajanje
ureditvenega	ureditvenega	območja	urejanja
območja	območja (k.o.)	Urejanja	s PUP
A.01.	KS Radgona	
A.01.01.	Gornja Radgona	
	PUP-01	
	PUP-02	
	PUP-03	
	PUP-04	
	PUP-05	
	PUP-06	
	Radgona-center	PIN/I-01	
	Avtoradgona	PIN/I-02	
	Pomurski sejem	PIN/I-03	
	Radgona-jug	PIN/I-04	
	Radgona-sever	PIN/I-05	
	Velclov vrt	PIN/I-06	
	Pokopališče	PIN/I-07	
	Ob Prešernovi cesti P1N/I-08	
	Pintaričevo naselje	PIN/I-09	
A.01.02	Hercegovščak	
A.01.03.	Mele	
A.02.	KS Črešnjevci	
A.02.01.	Črešnjevci	
	Črešnjevci	PIN/I-10	
A.02.02.	Orehovci	
A.02.03.	Orehovski vrh	
A.02.04.	Police	
A.02.05.	Zbigovci	
A.03.	KS Radenci	
A.03.01.	Radenci	
	PUP-01	PUP-01
	PUP-02	
	PUP-03	
	PUP-04	
	PUP-05	
	PUP-06	
	PUP-07	
Zdraviliški kompl.		PIN/I-11
	Kopališče Radenci	PIN/I-12
	Bungalovi-kamp	PIN/I-13
	čistilna naprava	PIN/I-14
	Radenci-jug	PIN/I-15
	Radenci-center	PIN/I-16
	Radenci-sever	PIN/I-I7
	Radenci-Jelovica	PIN/I-18
A.03.02.	Boračeva	
	Boračeva	PIN/I-19
A.03.03.	Hrastje Mota	
A.03.04.	Janžev vrh	
A.03.05.	Rihtarovci	
A.03.06	Šratovci	
A.04.	KS Kapela	
A.04.01.	Kapelski vrh	
	pokopališče	PIN/P-01 do sprejetja UN
A.04.02.	Hrašenski Rački vrh	
A.04.03.	Murski vrh	
A.04.04.	Murščak	
A.04.05.	Okoslavci	
A.04.06.	Dragotinci	
A.04.07.	Radenci	
B — Območje:	Apaško polje	
B.01.	KS Stogovci	
B.01.01.	Drobtinci	
B.01.02.	Konjišče	
	gromoznice	PIN-P-01 do sprejetja UN
B.01.03	Podgorje	
	gromoznice	PIN/P-01 do sprejetja UN
B.01.04.	Vratja vas	
B.01.05.	Vratji vrh	
B.01.06.	Žiberci	
B.01.07.	Grabe	
B.01.08.	Nasova	
B.01.09.	Stogovci	
B.02.	KS Apače	
B.02.01.	Apače	
	Apače	PIN/I-01
	Apače	PIN/P-02 do sprejetja ZN
B.02.02.	Črjtci	
B.02.03.	Lutverci	
B.02.04.	Nasova	
B.02.05.	Plitvica	
B.02.06.	Segovci Žepovci	
	Žepovci	P1N/P-03 do sprejetja ZN
C — Območje:	Ščavniška dolina	
C.01.	KS Ščavnica	
C.01.01.	Spodnja Ščavnica	
C.01.02.	Lastomerci	
C.01.03.	Lomanoši	
C.01.04.	Plitvički vrh	
C.02.	KS Negova	
C.02.01.	Negova	
	Negova-center	PIN/I-01
	Negova — CN	PIN/I-02
C.02.02.	Gornji Ivanjci	
C.02.03.	Ivanjševci	
C.02.04.	Kunova	
	Negovsko jezero	PIN/P-01
C.02.05.	Radvenci	
C.03.	KS Spodnji Ivanjci	
C.03.01.	Spodnji Ivanjci	
C.03.02.	Grabonoš	
C.03.03.	Očeslavci	
C.03.04.	Stavešinci	
C.04.	KS Videm	
C.04.01.	Jamna	
	Videm ob Ščavnici	PIN/I-03
C.04.02.	Blaguš	
	Blaguško jezero	PIN/I-04
C.04.03.	Dragotinci	
C.04.04.	Galušak	
C.04.05.	Kokolanjščak	
C.04.06.	Kraljevci	
C.04.07.	Rožički vrh	
C.04.08.	Selišči .	
C.04.09.	Slaptinci	
C.04.10.	Sovjak	
C.04.11.	Stanetinci	
C.04.12.	Terbegovci	
II.	SPLOŠNA MERILA IN POGOJI
1.	FUNKCIJE UREDITVENIH OBMOČIJ S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
8.	člen
Za vsa ureditvena območja znotraj prostorske celote Radgonsko
kapelske gorice in mursko polje so funkcije območij določene z Dolgoročnim planom občine Gornja Radgona za obdobje 1986—2000.
9.	člen
V dolgoročnem planu občine Gornja Radgona je za posamezna ureditvena območja določena pretežna namenska raba zemljišč:
1.1.	Območja urejanja namenjena poselitvi
S — Območja za stanovanja;
SK — Območja za stanovanja in kmetijstvo;
C — Območja za centralne dejavnosti: (oskrbne, storitvene, družbene);
P — območja za proizvodne in servisne dejavnosti;
T — območja za turizem;
V — območja sekundarnih počitniških bivališč;
R— območja za šport rekreacijo in parke.
1.2.	Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
k — območja kmetijskih zemljišč;
G — območja gozdnih zemljišč
1.3.	Rezervati in varstvena območja
—	rezervate za prometnice;
—	varovalne pasove prometnic;
—	varovalne pasove daljnovodov;
—	območja varstva podtalnice;
—	območja varstva mineralnih voda.
10. člen
Dolgoročni in srednjeročni plan občine Gornja Radgona določata za posamezna območja urejanja izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov (PIN):
—	zazidalnih načrtov;
—	ureditvenih načrtov;
—	lokacijskih načrtov.
2. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV V PROSTOR
2.1.	Splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera ne bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
2.1.1.	Območja urejanja namenjena poselitvi
11.	člen
2.1.1.1.	Območja za stanovanja (S)
Na območjih za stanovanja in njim spremljajoče dejavnosti so dopustne gradnje in ureditve:
—	stanovanjskih objektov, objektov centralnih dejavnosti, objektov uslužnostnih ter storitvenih dejavnosti in športno rekreacijskih objektov ter naprav in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve objektov;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav;
.	postavitve začasnih objektov za centralne, turistične in športno rekreacijske dejavnosti.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zvezo in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve, in graditve.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v stanovanja in njim spremljajoče dejavnosti.
Spremembe namembnosti garažnih objektov niso dopustne.
12.	člen
2.1.1.2.	Območja za'stanovanja in kmetijstvo (SK)
Na območjih za stanovanja in kmetijstvo so dopustne gradnje in ureditve:
—	stanovanjskih objektov, kmetijskih gospodarskih objektov, objektov centralnih dejavnosti, objektov uslužnostnih, storitvenih ter proizvodnih dejavnosti in športno rekreacijskih objektov ter naprav in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve objektov;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav;
.	postavitve začasnih objektov za centralne, turistične in športno rekreacijske dejavnosti.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve in graditve.
V	območjih za stanovanja in kmetijstvo je dovoljena gradnja kmetijskih gospodarskih objektov v okviru usmerjenih kmetij v prašičerejo in govedorejo in gradnja kmetijskih objektov za predelavo krme in mlečnih proizvodov pod pogojem predhodne preučitve vplivov na okolje.
13.	člen
2.1.1.3,	Območja za centralne dejavnosti (C)
V	območjih za centralne dejavnosti so dopustne gradnje in ureditve:
—	objektov in naprav za oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve objektov in naprav;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	- vodnogospodarske ureditve in sicer.
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve in graditve
14.	člen
2.1.1.4.	Območja za proizvodne in servisne dejavnosti (P)
V	območjih za proizvodne in servisne dejavnosti so dopustne gradnje in ureditve:
—	objektov in naprav za proizvodnje in servisne dejavnosti in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dozidave in nadzidave;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve ter postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dopolnilne" in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	ureditve in saditve;
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela;
.	rekonstrukcije;
.	ureditve in graditve.
15.	člen
2.1.1.5.	Območja za turizem (T)
V	območjih namenjenih turizmu so dopustne gradnje in ureditve:
—	- objektov in naprav za turizem in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
. rekonstrukcije (prenavljanje),
.	dozidave in nadzidave,;
.	dopolnilne in nadomestne gradnje,
.	odstranitve objektov in naprav,
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
.	dopolnilne in nadomestne gradnje,
.	odstranitve,
postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela,
.	ureditve in saditve,
.	odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela,
.	rekonstrukcije,
.	ureditve in graditve.
16.	člen
2.1.1.6.	Območja sekundarnih počitniških bivališč (V)
V	območjih namenjenih za gradnje sekundarnih počitniških bivališč (vikendov) so dopustne gradnje in ureditve:
—	. vikendov in spremljajočih objektov in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
.	rekonstrukcije (prenavljanje),
.	dopolnilne in nadomestne gradnje,
.	odstranitve objektov,
.	postavitev pomožnih objektov.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter omrežja, objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela in adaptacije;
.	rekonstrukcije (prenavljanje);
.	dopolnilne in nadomestne gradnje;
.	odstranitve;
.	postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela,
.	rekonstrukcije (prenavljanje),
.	ureditve in graditve.
Gradnja vikendov je možna izven strnjenih stanovanjskih območij pod pogojem splošne zazidljivosti parcele, pod pogoji in merili, ki izhajajo iz splošnih meril in pogojev za posege v prostoru.
V	območjih za gradnje sekundarnih počitniških bivališč niso dopustne večje etažnosti od K + P + M.
17.	člen
2.1.1.7.	Območja za šport in rekreacijo ter parki (R)
V	območjih za šport in rekreacijo so dopustne gradnje in ureditve:
—	športnih in rekreacijskih objektov ter naprav za potrebe prebivalstva in za turizem
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter omrežja^ objektov in naprav za zveze in sicer:
.	tekoča vzdrževalna dela, sanacije in rekonstrukcije,
.	dopolnilne gradnje,
.	postavitev pomožnih objektov in naprav.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. ureditve in graditve.
—	zelenih površin in drevoredov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. obnavljanje drevja.
18.	člen
V parkih so dopustna vzdrževalna dela in sanacije obstoječih stanovanjskih objektov, vzdrževanje in obnavljanje drevja, postavitev začasnih objektov ter opreme odprtega prostora za potrebe turizma in najnujnejši posegi, ki so vezani na komunalno urejanje.
2.1.2.	Območja urejanja, ki niso namenjena poselitvi
19.	člen
2.1.2.1.	Območja za kmetijstvo (K)
Na območjih na kmetijstvo so:
1.	na prvem območju kmetijskih zemljišč (1. območje) dopustne graditve in ureditve: 
—	prometnega omrežja, objektov in naprav ter vodnogospodarskih ureditev in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. novogradnje za potrebe kmetijstva.
—	- komunalnih in energetskih omrežij ter omrežij zvez in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in sanacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. novogradnje, če zaradi tega ni potrebna sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč.
—	- odstranitve drevja in živic, z obvezno nadomestitvijo
—	ureditve športno rekreacijskih in turističnih poti po obstoječih poljskih poteh
—	postavitev čebelnjakov brez prostorov za bivanje
—	odstranitve vseh vrst objektov.
V	vinorodnih območjih znotraj 1. območja kmetijskih zemljišč je možna gradnja vinogradniških objektov (vinskih kleti, zidanic in pomožnih objektov) po kriterijih, ki jih izoblikuje upravni organ za urejanje prostora.
2.	na drugem območju kmetijskih zemljišč (2. območje) dopustne graditve in ureditve::
—	kmetijskih (gospodarskih) objektov in sicer:
. dopolnilne gradnje,
. postavitve pomožnih objektov.
—	prometnih, komunalnih, in energetskih objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in omrežja zvez in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in sanacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. novogradnje,
. odstranitve.
—	javnih zelenih površin in drevoredov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. ureditve in saditve,
. odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje), . ureditve in graditve.
3.	V okvirju zazidalnih (stavbnih) zemljišč v območjih urejanja za kmetijstvo ne glede na območje kmetijskih zemljišč dopustne graditve in ureditve:
—	vseh objektov in sicer: . tekoča vzdrževalna dela, . rekonstrukcije (prenavljanje), . odstranitve objektov.
—	samostojnih kmetijskih objektov in objektov kmetij (stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij) in sicer, poleg dopustnih posegov iz prejšnje alineje še:
. dozidave in nadzidave,
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. postavitev pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter. objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	javnih zelenih površin ter drevoredov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. ureditve, in saditve,
. odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo.
—	vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča'vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije, . ureditve in graditve.
Dopustne so spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za potrebe kmetijstva.
20.	člen
2.1.2.	2. Območja gozdov (G)
1.	Na območjih lesno proizvodnih gozdov so dopustne gradnje in ureditve:
—	gozdarskih objektov in naprav in turistično rekreacijskih objektov in naprav in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcija (prenavljanje),
. dozidave in nadzidave,
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav ter objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje),
. dopolnilne in nadomestne gradnje,
. odstranitve,
. postavitve pomožnih objektov in naprav.
—	gozdno gospodarskih posegov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. odstranitve ter saditve dreves.
vodnogospodarske ureditve in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. rekonstrukcije (prenavljanje), , . ureditve in graditve.
2.	V gozdovih posebnega pomena so do zavarovanja dopustni posegi in ureditve: — gozdarskih objektov in naprav in turistično rekreacijskih objektov in naprav:
. tekoča vzdrževalna dela,
. adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje).
—	prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, objektov in naprav za zveze in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela in adaptacije,
. rekonstrukcije (prenavljanje).
—	gozdarskih posegov in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela,
. odstranitve dreves z obvezno nadomestitvijo,
. vodnogospodarskih ureditev in sicer:
. tekoča vzdrževalna dela.
3.	V trajno varovalnih gozdovih niso dopustni posegi.
2.1.3.	Rezervati in varstvena območja
21.	člen
V rezervatih še nezgrajenih prometnic in prometnic, ki so predvidene za rekonstrukcijo, ter varovalnih pasovih elektrovodov niso dopustni posegi, ki bi ovirali poznejše posege na omrežju in objektih.
Dopustna so le vzdrževalna dela.
22.	člen
V območjih varstva podtalnice in območjih varstva mineralnih voda niso dopustne graditve objektov in naprav, ki pomenijo nevarnost onesnaženja in sprememb namembnosti objektov, če se s tem poveča nevarnost onesnaženja.
V območjih varstva podtalnice in območjih varstva mineralnih voda je pri načrtovanju posegov potrebno upoštevati Odlok o določitvi varstvenih pasov vseh vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v občini Gornja Radgona (Ur. objave, št. 27/84).
2.2.	Splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera so izdelani prostorski izvedbeni načrti
 23. člen
Na območjih urejanja za katere so izdelani prostorski izvedbeni načrti so dopustni vsi posegi, ki ne spreminjajo gradbene strukture predvidene s sprejetim prostorskim izvedbenim načrtom, oziroma ne spreminjajo predvidenih funkcij.
2.3.	Splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti
24. člen
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN), niso dopustni posegi, ki bi kakorkoli ovirali ali onemogočali celovito izvedbo predvidenega načrta.
Dopustni so naslednji posegi:
—	nujna vzdrževanlna dela na obstoječih objektih in napravah do sprejetja prostorskega izvedbenega načrta,
—	- postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega načrta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem načrtu,
	— prometne, komunalne, energetske, vodnogospodarske ureditve, če so v skladu s programsko zasnovo za prostorske izvedbene načrte in ne ovirajo celovite izvedbe predvidenega načrta,
—	odstranitve obstoječih objektov in naprav.
3. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE NOVOGRADENJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
25. člen
Pri dopolnilnih in nadomestnih gradnjah, dozidavah in nadzidavah ter drugih posegih v prostorje treba upoštevati naslednje oblikovne prvine, značilne za posamezne ureditvene enote in sicer:
—	tlorisno zasnovo dela naselja (parcelacija in lega objektov na funkcionalnem zemljišču),
—	razporeditev stavbnih mas in njihovo medsebojno razmerje,
—	orientacijo objektov,
—	odmike od sosednjih objektov,
—	gradbene črte,
—	razmerja stavbne mase (tlorisna razmerja in višina),
—	arhitekturne elemente,
—	streho (naklon, smer slemena, oblika),
—	gradbene materiale, teksture, barve,
—	ureditev zemljišč (parcele) in javnih površin (tlaki, ograje, ozelenitve).
26.	člen
Pri gradnjah posamičnih objektov in drugih posegov v prostor v območjih urejanja oziroma v ureditvenih enotah, kjer prevladuje značaj odprtega prostora (kmetijska zemljišča, javne zelene površine), se morajo oblikovne prvine posegov podrejati:
—	osnovnim oblikovnim značilnostim naselja kot celote, predvsem gabaritu,
—	značilnostim naravne in grajene strukture sosednjih območij (npr. Arhitekturnim značilnostim objektov),
morfologiji odprtega prostora (reliefu, strukturi drevesne vegetacije).
27.	člen
Na območjih, ki so bila zgrajena na osnovi prostorskega izvedbe
nega načrta, morajo novi posegi v prostor upoštevati enotno funkcionalno in oblikovno zasnovo zazidave ter oblikovne prvine objektov in odprtega prostora.
28.	člen
V območjih urejanja oziroma v ureditvenih enotah z značilno vaško strukturo, se morajo predvideni posegi podrejati urbanističnim in arhitektonskim značilnostim območja.
29.	člen
Novi in dograjeni objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno vzdrževanje in raba objektov z lastnega funkcionalnega zemljišča, da ni zmanjšana osončenost parcel in da so upoštevani varstveni pogoji (predpisi).
30.	člen
Odmik od sosednjega objekta mora biti najmanj 800 metrov. Manjši odmiki so dopustni, če so zagotovljeni ustrezni požarno varstveni ukrepi in sanitarni pogoji oziroma če to narekuje konfiguracija terena.
3	L člen
Za oblikovanje objektov, ki se adaptirajo, rekonstruirajo ter do-zidujejo in nadzidujejo veljajo enaka merila in pogoji kot za novogradnje.
32.	člen
Ulična oprema v naseljih in oprema odprtega prostora, kot so kioski, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki in podobno, morata biti za zaokrožen grajen ali krajinski ambient oblikovani enotno. Objekti morajo biti razmeščeni tako, da so prilagojeni neposrednim sosednjim objektom in ureditvi odprtega prostora ter, da ne ovirajo prometa.
33.	člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana tako, da se z njo vsebinsko in oblikovno dopolnjuje javni prostor. Pri izbiri lokacije mora sodelovati pristojna strokovna služba za varstvo naravne in kulturne dediščine.
34.	člen
Pomožni objekti so dopustni kot prizidki k stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem ali kot samostojni objekti. Oblikovno morajo biti usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov.
35.	člen
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi za ljudi in živali ter pred neželenimi vplivi okolice in za preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij. Ograje ne smejo biti višje kot 1 10 cm, razen v primeru posebnih varstvenih zahtev.
36.	člen
Začasni objekti in naprave, predvsem večja reklamna znamenja in turistične ter druge oznake morajo biti postavljeni v prostoru združeno in tako, da niso motilni (pogledi) in ne ovirajo prometa ter vzdrževanja komunalnih naprav.
37.	člen
Posamični komunalni objekti in naprave (trafopostaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodohrami in pd.) morajo biti postavljeni nevpadljivo, praviloma v sklopu drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
38.	člen
Pri regulacijah in melioracijah je treba poleg hidrotehničnih zahtev in pogojev za kmetijsko pridelavo upoštevati tudi ohranjanje naravnih lastnosti prostora ter varovanje in razvoj naravne dediščine. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati prvotno strukturo vodotokov in ponovno vzpostaviti vegetacijo.
39.	člen
Ob vodotokih je potrebno zagotoviti take odmike objektov na vsako stran korita, daje možno vzdrževanje vodotoka z mehanizacijo in varovanje vodotoka.
4.	MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL OZIROMA FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
40.	člen
Funkcionalno zemljišče se določa glede na velikost objekta (tlorisni obsegi in višine), namembnost objekta, tip objekta (prostostoječ, vezan), lego sosednjih objektov (da se zagotovijo potrebni odmiki) in oblikovanost zemljišča.
Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami (dostop, dovoz, parkiranje, kmetijski, gospodarski in drugi objekti in pd.) razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
41.	člen
Za zasebne kmetije se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju lege in medsebojne razporeditve stanovanjskih in kmetijskih gospodarskih objektov, vrste in tehnologije kmetijske pridelave ter na to vezanega potrebnega manipulativnega prostora.
5.	MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
42.	člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškodujejo cesta oziroma cestni objekti. Uredijo se lahko s soglasjem upravljalca ceste.
43.	člen
Interni dovozi in dostopi morajo biti praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
44.	člen
Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih dvorišč. Sosednja dvorišča morajo imeti možnost prehoda.
45.	člen
Avtobusna postajališča morajo imeti označene prehode čez cesto.
6.	MERILA POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO OPREMLJANJE
t
46.	člen
Gradnje objektov, dozidave in rekonstrukcije ter adaptacije so možne na komunalno opremljenih zemljiščih.
47.	člen
Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječe oziroma kasneje na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje in naprave.
Območja urejanja namenjena poselitvi, morajo biti opremljena vsaj z minimalno komunalno opremo, ki obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, omrežje in naprave za oskrbo z električno energijo in urejeno zbiranje in odstranjevanje komunalnih objektov.
48.	člen
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza pogojem SLO in DS (varstvo pred požarom, oskrba v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti in pd.).
6.1.	Oskrba z vodo
49.	člen
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin vode (npr. hlevi), je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovi ustrezna vodooskrba.
50.	člen
V območjih urejanja, namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene oziroma zagotoviti dostope k površinskim vodotokom (če pretoki to dopuščajo), ob pogojih, ki jih določi pristojna občinska služba.
6.2.	Odvajanje odpadnih voda
51.	člen
Vse objekte, ki so priključeni na vodovod je potrebno priključiti na kanalizacijsko omrežje za odvodnjo odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
52.	člen
Do izgradnje kanalizacijskega omrežja se odvajanje odpadnih voda rešuje z ustreznimi individualnimi napravami, ki zagotavljajo okolju neškodljiv način končne dispozicije, z vodotesnimi greznicami.
53.	člen
Za urejanje gnojišč, gnojničnih jam in greznic je potrebno upoštevati ustrezne predpise.
6.3,	Oskrba z električno energijo
54.	člen
Graditev objektov, za katere je predvidena poraba večjih količin električne energije je dopustna le v primeru, da se predhodno zagotovijo ustrezni pogoji, ki jih predpiše pristojna strokovna služba.
55.	člen
Pri novogradnjah, prizidavah in nadzidavah je potrebno zagotoviti minimalne odmike od električnega omrežja.
6.4.	Javna razsvetljava
56.	člen
Prehodi čez cesto ob avtobusnih postajališčih v naseljih morajo biti osvetljeni.
6.5.	PTT
57.	člen
V območju pomembnejših vizur (posamični spomeniki kulturne dediščine, sekralni ob jekti) se PTT omrežje praviloma kablira.
V primeru zračne postavitve PTT linij je potrebno drogove locirati tako, da ne ovirajo pogledov na vizualno zanimive točke v prostoru.
6.6.	Odstanjevanje komunalnih odpadkov
58.	člen
Obvezno je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na centralne občinsko odlagališče komunalnih odpadkov v skladu z ustreznim občinskim odlokom.
Za zbiranje komunalnih odpadkov se uporabljajo odjemne posode.
Odjemna mesta morajo biti dostopna vozilom za odvoz odpadkov in čim bližje cestišču, vizualno zakrita ter morajo ustrezati higienskim in estetskim zahtevam.
Na odlagališče komunalnih odpadkov je prepovedano odlaganje posebnih odpadkov.	‘
59.	člen
Za odpadke, ki se lahko uporabljajo kot surovine (papir, steklo in pd.) je potrebno namestiti na posebnih odjemnih mestih tipske kontejnerje.
7.	MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN RAZVOJ NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA
60.	člen
Pri izvajanju vseh posegov v delih naselij, območjih ter objektih, ki so naravna in kulturna dediščina, je potrebno pridobiti potrebne pogoje in soglasja od pristojne strokovne službe.
61.	člen
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili dediščino niso dovoljeni.
Prestavitve spomenikov so možne ob sodelovanju pristojne strokovne službe.
62.	člen
Z novogradnjami in drugimi posegi ni dovoljeno spreminjati naselbinskih jeder, značilne zasnove naselij in zasnove delov naselij.
63,	člen
Območja značilnih pogledov na naselja oziroma dele naselij in dominantne objekte so nezazidljiva (izjemoma ob sodelovanju pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine).
Novogradnje in objekti, ki se nadzidujejo, ne smejo izstopati iz siluete naselja.
S posegi se ne sme zmanjšati vedutna izspostavljenost sakralnih objektov in kulturnih spomenikov.
8.	MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA OKOLJA
64.	člen
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja je potrebno:
______ zavarovati vire pitne vode, vode in vodotoke pred onesnaženjem,
______ organizirati odvoz komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin,
—	sanirati neurejena odlagališča odpadkov,
—	sanirati vse vrste prekomernih emisij, ki negativno vplivajo na okolje,
—	ekološko skladno posegati v prostor.
65.	člen
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne bodo posegali v stanovanjska območja s prekomernim hrupom, onesnaženjem zraka, površinskih voda in podtalnice ter z odvajanjem tekočih in trdnih odpadkov na neustrezen način in na neustrezne deponije.
8.1.	Varovanje zraka
66.	člen
Vsi viri onesnaženja morajo biti izvedeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Organizacije združenega dela in druge pravne osebe morajo stalno nadzorovati onesnaževanje, ki ga povzročajo vin onesnaževanja zraka v njihovih objektih, obratih ah napravah na način, kot ga pred
pišejo s svojim splošnim aktom, ki ga sprejemajo v soglasju z pristojno inšpekcijsko službo.
8.2.	Varstvo pred hrupom
67.	člen
Poseljena območja ob prometnicah je treba zavarovati pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je potrebno upoštevati pri lokacijskih postopkih v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih omejitev. Protihrupna zaščita (če je potrebna) mora biti postavljena sočasno z izgradnjo objekta.
V stanovanjskih območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa.
8.3.	Varstvo voda in obvodnih površin
68.	člen
Varstveni režimi in območja lokalnih vodnih virov so določena s predpisi, ki urejajo to področje.
Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadnih voda, je potrebno predhodno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih napravah.
9.	MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
69.	člen
Interesi in potrebe po zaklanjanju in zavarovanju prebivalstva in normative, ki so določeni skladno z veljavnimi predpisi za področje varstva pred požarom.
III.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR PO POSAMEZNIH OBMOČJIH UREJANJA IN UREDITVENIH ENOTAH
L POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA ZA KATERA NE BODO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI
71.	člen
Za območja, ki se trajno urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji veljajo splošna določila odloka.
2.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA ZA KATERA SO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI
2.1.	Območje: Radgonsko kapelske gorice in mursko polje
2.2.	Območje: Apaškp polje
2.3.	Območje: Ščavniška dolina
72.	člen
2.11.	PIN/1-15
Radenci — jug
a)	— vrste posegov v prostor
Razen splošnih meril in pogojev za posege v prostor so dopustne graditve in ureditve:
— na obstoječih kmetijah v območju Radenci vas so dopustne ureditve za potrebe posodobitve tehnologije v cilju izboljšanja življenjskega in bivalnega okolja.
b)	— oblikovanje novogradenj
Veljajo splošna merila in pogoji za posege v prostor.
Za ostale ureditvene enote veljajo splošna merila in pogoji za posege v območja, za katera so izdelani prostorski izvedbeni načrti.
3.	POSEBNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V OBMOČJA ZA KATERA BODO IZDELANI PROSTORSKI IZVEDBENI NAČR-
74.	člen
Za vse posege v območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, veljajo splosna določila odloka
IV. KONČNA DOLOČILA
75.	člen
Prostorski ureditveni pogoji so .na vpogled občanom, organizacijam m skupnostim pri upravnem organu za urejanje prostora Skup-seine občine G. Radgona.	J J	H
...	76. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo pristojne inšpekcije rasresž*	o—
z -	,• 	77. člen
, Ko začne veljati ta odlok preneha veljati Odlok o urbanističnem redu v občim G. Radgona (Ur. objave, št. 6/82).
78.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 350-7/88-10
Datum: 23-3/1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FR1DAU
64
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Ur. list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave Pomurja št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK o dopolnitvi odloka o turistični taksi na območju občine Gornja Radgona
1.	člen
V odloku o turistični taksi na območju občine G. Radgona (Ur. objave, št. 9/85, 26/86, 7/87 in 7/88) se besedilo drugega odstavka 2. člena dopolni tako, da se določi turistična taksa za leto 1990 in sicer:
Turistična taksa znaša za nočitev po osebi:	od 1. 1. 1990
—	v kraju Radenci in Radgona
za domače goste	2.500
za tuje goste	5.000
—	v drugih krajih in campingih
za domače goste	2.000
za tuje goste	4.000
2.	člen
Besedilo 3. člena se dopolni z besedilom:
Turistično takso zbrano od I. 1. 1990 je potrebno odvesti do 5. v mesecu za pretekli mesec in sicer:
—	po 600 din v Radencih in G. Radgoni in po 350 din v drugih krajih in campingih od dnevne turistične takse po gostu na ustrezen račun SO G. Radgona za financiranje dogovorjenih skupnih programov po družbenem dogovoru o namenski porabi turistične takse.
—	preostali del turistične takse na račun turističnih društev oz. krajevnih skupnosti kjer ni turističnega društva na.območju katere je turistični objekt.
3.	člen
4.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Z denarno kaznijo od 50.000 din od 1.000.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne obračuna ali če ne odvede oz. če pravočasno ne odvede turistične takse.
Z denarno kaznijo od 10.000 din do 250.000 din se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki je odgovorna za prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Zasebni gostinec ali oddajalec sob se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z denarno kaznijo od 50.000 din do 1.000.000 din.
4.	člen
Pooblašča se IS občinske skupščine G. Radgona, da višino turistične takse kvartalno valorizira v skladu s porastom cen, ki ga ugotovi Zavod SR Slovenije.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občine Pomurja.
Številka: 423-2/80-03.
Datum: 23/3-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
65
Na podlagi 1. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 34/83, 66/83, 17/84, 4/85, 11/86, 21/87, 10/88, 27/88 in 31/88) in 206. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o posebnem občinskem prometnem davku od plačil za storitve
.	1. člen
Na območju občine Gor. Radgona se plačuje posebni občinski prometni davek od plačil za storitve.
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se obračunava in plačuje po določbah zakona o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu, po zakonu o posebnem prometnem davku ter po tem odloku.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje po stopnjah določenih v tarifi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Posebni občinski prometni davek od plačil za storitve se plačuje v odstotku od zneska plačila za opravljeno storitev, v katerega je vštet davek.
4.	člen
Ta davek se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene pravne osebe in občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah navedenih v tarifi.
5.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne in druge storitve in plačujejo davek od teh storitev v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter cenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
6.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Gor. Radgona (Ur. objave, št. 19/79, 15/80, 18/81, 8/82, 3/83, 34/83, 9/85, 31/85, 1/88 in 22/88).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Štev.: 421-2/82-05
Datum: 23/3-1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
66
Na podlagi 205. in 324. člena statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23, 3. 1989 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE GORNJA RADGONA
1.	člen
V 274. členu Statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) se v zadnjem stavku tega člena črta besedilo »urbanizma, gradbeništva in komunalnih zadev«.
2.	člen
Zadnji stavek 277. člena Statuta se dopolni z besedilom »ter za področje varstva okolja in urejanje prostora.
V sestavi komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora je upravna organizacija za urbanistično načrtovanje«.
3.	člen
V tretjem odstavku 281. člena se za besedo »upravo« dodata besedi »in upravno organizacijo«.
4.	člen
Spremembe in dopolnitve Statuta začnejo veljati osmi dan po objavi .v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 011-2/80
Datum: 23. 3. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
67
Skupščina KS Bogojina je na podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS št. 35/85) in 42. člena Statuta krajevne skupnosti BOGOJINA na svoji seji, dne 6. 4. 1989 sprejela
SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja KS Bogojina, naselje IVANCI
I. člen
Po odločitvi delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 2. 4. 1989 se za del območja KS Bogojina, naselje Ivanci uvede samoprispevek za:
—	adaptacijo stare šole
—	sofinanciranje modernizacije ceste Ivanci do križišča s cesto Bogojina —Gančani
—	komunalno urejanje vasi
—	plačevanje električne energije in vzdrževanje ulične razsvetljave
—	dotacije društvom
—	in ostala komunalna dejavnost
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo 5 (petih) let, od 1. 5. 1989 do 30. 4. 1994.
3.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 145.000.000.— dinarjev.
4.	člen
Zavezanci samoprispevka so občani, ki imajo stalno prebivališče v naselju Ivanci.
Samoprispevek plačujejo:
a)	V DENARJU:
—	2 % od neto osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil
—	5 % od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
— 2 % od obrti
—	3 % od povprečnega OD SR Slovenije za zdomce
—	2 % upokojenci
b)	V DELOVNI OBVEZNOSTI:
—	vsako gospodinjstvo je dolžno dati 1 (enega) delavca letno do 5 ha zemlje še enega delavca in nad 5 ha še nadaljnjega delavca
—	vsak lastnik traktorja je dolžan dati en traktorski prevoz letno
Nadomestilo za neopravljeni delovni dan, ki traja 8 ur znaša 50.000,— dinarjev, prav tako tudi prevoz s traktorjem 50.000.— dinarjev, ki se vsako leto revalorizira na Skupščini KS.
5.	člen
Samoprispevka v denarju in delu so oproščeni zavezanci, ki jih določa 12. člen Zakona o samoprispevku.
6.	člen
S Samoprispevkom zbrana sredstva se zbirajo na posebnem računu v SDK Murska Sobota številka: 51900-842-035-82021 z oznako Krajevna skupnost Bogojina.
7.	člen
Samoprispevke od osebnega dohodka iz delovnega razmerja in nadomestil nakazujejo plačevalci OD, samoprispevke iz KD in obrtnikov obračunava uprava za družbene prihodke občine Murska Sobota, samoprispevek zaposlenih v tujini pa obračunava svet Krajevne skupnosti Bogojina.
8.	člen
Nadzor nad zbiranjem sredstev in uporabo opravlja svet Krajevne skupnosti, ki vsako leto poroča o tem Skupščini KS in Zboru občanov.
9.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 5. 1989 dalje.
Številka: 01-9/1989
Datum: 7. 4. 1989
Predsednik skupščine KS
Bogojina
Franc HORVAT, 1. r.
68
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. I. SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86) ter 254. člena Statuta občine G. Radgona (Ur. objave št. 41/81 in 7/88) je Izvršni svet skupščine občine Gornja Radgona na svoji seji dne 6. 4. 1989 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi ureditvenega načrta »Pokopališče« na Kapeli
1.
Izvršni svet ugotavlja, daje osnutek ureditvenega načrta »Pokopališče« na Kapeli v skladu z družbenim planom občine G. Radgona za srednjeročno plansko obdobje 1986—1990 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v-prostor (Ur. list SRS št. 18/84, 37/85 in 29/86).
2.
Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta »Pokopališče na Kapeli«, ki ga je izdelal SGP Konstruktor TOZD PTB Komunaprojekt Maribor pod štev. 205/42 z dne 27. 2. 1989 za dobo 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah pomurskih občin.
3.
Osnutek ureditvenega načrta se javno razgrne v prostorih KS Kapela in prostorih občine G. Radgona.
4.
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva delovni ljudje in občani lahko do poteka roka razgrnitve podajo pisne pripombe na kraju razgrnitve ali pa pošljejo na Upravno organizacijo za urbanistično načrtovanje občine G. Radgona.
5.
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Štev. 352-1/89
Datum: 6. 4. 1989	PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO GOR. RADGONA Janko SLAVIC, dipl. ing. agr.
69
Na podlagi 206. člena Statuta občine G. Radgona (Ur. objave, št. 41/81, 7/86 in 2/87) in 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lasti (Ur. list SRS, št. 5/80 in 30/87) je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Gornja Radgona za leto 1989
1.	člen
Ta odlok določa za območje občine G. Radgona povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini G. Radgona.
2.	člen
Povprečna gradbena cena in povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini G. Radgona, kot podlaga elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanje znaša:
1,	Povprečna gradbena cena za 1 m! uporabne stanovanjske površine III. kategorije znaša 2,014.476.— din.
2.	Povprečni stroški komunalnega urejanja gradnje opremljenih (III. kategorija) stavbnih zemljišč znaša 15 % gradbene vrednosti objekta in se delijo na: — komunalno opremljenost v kolektivni rabi 9 % — komunalno opremljenost v individualni rabi 6 %.
Povprečna gradbena cena določena v 1. točki 1. odstavka tega člena je dosežena cena v decembru leta 1988 in se mesečno valorizira skladno z rastjo cen »stanovanjske gradnje« v SR Sloveniji.«
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene in znaša:
—	za območje mesta G. Radgona in naselje Radenci brez vasi Radenci 1 % ali 20.145.— din
—	za območje industrijske cone G. Radgona in Boračeva ter naselja Radenci vas; Apače in Videm ob Ščavnici 0,8 % ali 16.116 din
—	za ostala območja občine G. Radgona, 6 % ali 12.087,— din.
4.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o povprečni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini G. Radgona za leto 1988 (Ur. objave, št. 11/88). Štev.: 385-3/89-10
Datum: 23. 3. 1989
PREDSEDNIK
Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU
70
Na podlagi 35. čl. zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. I. SRS. štev. 39/74 in 7/87) in po 206. čl. statuta občine Gor. Radgona (Ur. objave. Pomurja štev. 41/81,7/86 in 2/87) je skupščina občine G. Radgona na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 23. 3. 1989 sprejela
ODLOK
o zaključnem računu proračuna občine Gornja Radgona za leto 1989
1.	člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Gornja Radgona za leto 1988, katerega sestavni del je zaključni račun rezervnega sklada občine Gornja Radgona.
2.	člen
Po bilanci zaključnega računa proračuna so znašali v letu 1988 skupni prihodki 2.630.887.000 din, skupni odhodki pa 2.473.110.000 din.
Razlika med celotnimi prihodki in odhodki po bilanci zaključnega računa predstavlja presežek ustvarjen iz več odstopljenega republiškega prometnega davka od prometa proizvodov za leto 1988 in znaša 157.777.000 din.
Na računu rezervnega sklada skupščine občine G. Radgona je ugotovljen ob zaključnem računu za leto 1988 saldo 37,169.740 din.
3.	člen
Presežek na rednem računu proračuna v znesku 157.777.000 din se prenese kot odstopljeni del republiškega prometnega davka od prometa proizvodov med prihodke proračuna v letu 1989.
4.	člen
Saldo na računu rezervnega sklada skupščine občine v znesku 37.169.740 din se prenese kot prihodek istega računa v letu 1989.
5.	člen
Pregled doseženih prihodkov in njihova razporeditev sta sestavni del proračunske bilance za leto 1988.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 400-7/87-03
Datum: 23/3-1989
PREDSEDNIK Skupščine občine Gor. Radgona Peter FRIDAU