Poštnina plačana v gotovini.
• 2' i! 1.11932 --	------pri’ca.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številk: Din Ul
TRGOVSKI CIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/* leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: Ž10 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlžtvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. - Telefon št. 3.0-89!
Leto XV.
V Ljubljani, v soboto, 12. marca 1932.
štev. 31.
Znižanje davčnih dajatev
V svoji deklaraciji je kraljevska ylada •i}čd drugimi nalogami, katere ima Narodna skupščina, navedla tudi revizijo našega davčnega sistema. Vprašanje te revirje postaja od dne do dne aktualnejše. Narodna skupščina je že spravila pod stre-hf) državni proračun v obliki, v kateri omogoča tudi znižanje javnih dajatev.
JJverjeni smo, da so znižaniu javnih dajatev postavljene gotove meje. preko noči se ne da zameniti, odnosno izdatnejše znižati raznih dajatev, ki globoko režejo v eaše gospodarstvo ravno v sedanjih kritičnih časih, ko je plačilna zmožnost gospodarstva po sili razmer dospela na nivo, '}a katerem dvojno občuti vsako trdoto. So Pa zopet dajatve, kojih olajšanje kljub ozko postavljenim mejam ne dopušča odlaganja.
Med dajatve te vrste spada v prvi vrsti oaša pridobnina, ki po sedanji izmeri ne vstreza načelom pravične razdelitve davčnih bremen. Pridobnina se po svojem ustroju precej tesno naslanja na dohodnino po prejšnjem zakonu o osebnih davkih, hi je bila pri nas tako osovražena in odpor proti nji tako enodušen, da je finančna uprava smatrala za umestno, da jo v novem izenačenju zakona izloči iz vrste »aših neposrednih davkov.
S svojo sorodnostjo z dohodnino pa j® pridobnina prevzela tudi slab glas, ki ga je imela dohodnina, posebno še, ker se ob uveljavljenju niso upoštevala načela, ki so splošno priznana v teoriji in v praksi.
V prvi vrsti pogrešamo pri pridobnini progresije v izdatnejši meri nego je uveljavljena v našem davčnem zakonu. Pri pridobnini se uveljavlja v pogledu osnovnega davka progresija samo v razvrstitvi davčnih objektov v skupine, ki vsekakor niso docela srečno izbrane. V okviru skupin pa je potem vsaka progresija izključena, v,sled česar je izmera davka pač premalo prilagodena plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. V tem pogledu imamo lepe vzglede v inozemski zghoJlpdgji, na kptere bi se mogli nasloniti, da bi bilo breme
znosnejše. Ako vzamemo praktičen vzgled, vidimo, da plača vsak trgovec 10% osnovni davek ne glede na to, koliko znaša njegov čisti dohodek, dasi pač nihče ne more tajiti, da je plačilna zmožnost malega trgovca, ki komaj ali večkrat niti toliko ne zasluži, da bi se skromno preživil, docela drugačna, kakor davkoplačevalca z milijonskim prometom in normalnim zaslužkom.
Za progresijo skrbi pri pridobnini dopolnilni davek, ki nadomešča prejšnjo dohodnino. Vepdar pa se je pri tem prezrlo bistvo, to je davčni .minimum.
Oba načela, to je načelo progresije in davčnega minimuma, izvirata iz enega in istega naravnega spoznanja, da more človek tem' manj plačati, čim manj ima. Gospodarsko in nravstveno sta oba načela splošno priznana in opravičena.
Naše želje in zahteve gredo za tem, da se oboje v najizdatnejši meri upošteva pri reviziji naše pridobnine, če ne naenkrat, pa vsaj postopoma, ker priznavamo, da se morejo dajatve znižati samo v okviru možnosti, da dobi država vendar ono, kar potrebuje za pokritje najnujnejših potreb. V. tem spoznanju bi nam bilo ustreženo, ako bi se v prvi etapi preuredila pridobnina tako, da bi se znižala vsaj za gospodarsko najšibkejše, to je one davkoplačevalce, ki vsako dajatev iiajtrše občutijo. Možno bi bilo to na ta način, da bi se osnovni davek za male trgovce in male obrtnike primerno znižal, obenem naj bi se še oprostili tudi dopolnilnega davka s tem, da bi se za pobiranje tega davka določil sedanjim razmeram primeren davčni minimum.
To je nekak minimalni program, minimalno, kar pričakujemo od napovedane davčne revizije. Trdno smo overjeni, da bodo merodajni krogi uvideli, da je ne le zemljiški davek, temveč tudi pridobnina potrebna nujnega znižanja, posebno tam, kjer zadene gospodarsko najšibkejšega, ki v današnjih časih še bolj kakor kmet živi iz rok v usta.
Težave naše industrije
Narodni poslanec g. Ivan Mohorič je v diskusiji, ki se je vršila o proračunu ministrstva za trgovino in industrijo med drugim izvajal:
Če gledamo naše gospodarstvo skozi prizmo zunanje trgovine, potem vidimo, da se nahajamo že dolgo vrsto let v položaju, v katerem moramo sklepati neprestano nove, vedno slabše kompromise in se boriti s sistemom potencirane zaščite uvoza v druge države, zlasti v one, ki dominirajo v našem izvozu. To politiko izvajajo predvsem srednjeevropske države, ki so udeležene na našem izvozu skoro z dvema tretjinama, osvojile pa so si jo tudi velike industrijske države, ki hočejo postati avtarkične in ščitijo ne samo svojo industrijo, marveč tudi svoje poljedelstvo. Mi se nahajamo v gospodarski politiki v defenzivi in se moramo boriti proti vsakemu nadaljnjemu povišanju carin s strani industrijskih držav. Opaža se, da smo v tem pogledu v vedno večji negotovosti in da bodo potrebni odločni koraki s strani ministrstva za trgovino in industrijo.
Govornik se je nato obširno bavil z našo uvozno in izvozno politiko ter dokazoval, da so ugovori proti industriji neupravičeni. Opozarjal je na katastrofalni padec naše lesne industrije. Izvoz lesa je nazadoval v teku enega leta za nftd eno milijardo. To nazadovanje se ne pozna tako zelo v Bosni in Hercegovini, kjer gre v glavnem za državne gozdove, kakor v dru-gjh krajih, kjer so mali gozdni posestniki in kjer je na tisoče prebivalstva vezano na prodajo lesa. Posebno hudo se občuti lesna kriza v Dravski banovini, kjer je že danes nad 20.000 ljudi brez posla samo
zaradi popolnega zastoja v lesni industriji in trgovini. V tem pogledu se dosedaj ni zgodilo še nič uspešnega in bo naloga vlade, da v tej smeri energično intervenira in prouči možnost, kako bi se dvignil izvoz lesa.
Enako obupen pa je tudi položaj ostale industrije v Dravski banovini, ki spada med pasivne pokrajine in ne pridela dovolj žita za svojo prehrano. Pasivne pokrajine so navezane predvsem, ako ne izključno na industrijo. Značilen primer je radovljiški srez, ki se bi brez industrije ne mogel preživljati.
Nato je posl. Mohorič orisal katastrofalno stanje na Jesenicah, kjer je bilo s
1. marcem odpovedano 2300 delavcem, katerim preti nevarnost, da ostanejo s 15. marcem brez dela in zaslužka. To ne pomenja samo katastrofe za jeseniško delavstvo, marveč tudi za vse rudnike železa in za premogovnike. Jeseniška podjetja so letno rabila 15.000 ton sirovega železa in nad 60.000 ton premoga. Če bo na Jesenicah ustavljen obrat, bodo sledile nove redukcije v premogovnikih in v rudnikih železa.
Prav tako katastrofalen je tudi položaj steklarske industrije, saj so vse tovarne stekla ustavile delo in je nad 2000 delavcev ostalo na cesti. Tudi položaj tekstilne industrije ni prav nič rožnat, kakor se splošno misli. V Leskovcu je bilo baš te dni odpuščenih 2000 delavcev.
Govornik je zaključil svoja izvajanja z izjayo, da mora kreniti na&a celokupna trgpvjpska in gpspodarska politika na nova pota, ki bodo računala z novo gospodarsko politiko v ostalem svetu.
Kriza srednjeevropskega lesnega trga
Gospodarska kriza in zastoj v industrijah, ki predelujejo les, se na srednjeevropskem lčsnem trgu posebno dobro poznata. Cene so padle za približno 40 odstotkov naprgm normali; padec domačega konsuma v taekaterih industrijskih državah in njih eksporta je dovedel deloma do 50-odstotne omejitve v sekanju lesa. Lesni promet je najbolj oviran pb meddržavnih zaporah. Kontingentacije omejujejo eksport in obratovanje žag. K temu so prišli v zadnjem času že anormalni devizni predpisi in klirinški dogovori, ki promet še prav posebno otežkočajo.
Ta neugodni položaj na srednjeevropskem lesnem trgu je poostren še po nadaljnjem prodiranju ruskega lesa v Anglijo, Italijo, Nemčijo in Zahodno Evrdpo. Opustitev zlatega standarda v Angliji, ki sb ji morale slediti skandinavske lesne države, je prinesla na srednjeevropski lesni tfg zmedo, ki še danes ni odpravljena. Za ocenjevanje srednjeevropskega lesnega trga je važna odjemalna moč Anglije, ki je bila lani za približno 30 odstotkov manjša kot leta 1930. In sedaj je sklenita Anglija z Rusi dobavo 450.000 standardov rezanega lesa (to je 2,100.000 kub. metrov), in sicer po nižji ceni kot je bila lanska. Pač pa je s tem velik del ruske produkcije rezanega lesa tudi že pod streho. V preteklem letu je prodala Rusija v inozemstvo ca 930.000 standardov rezanega lesa. Vsa letošnja produkcija vezanega lesa je prodana v Anglijo.
Na novo ustanovljepj lesni eksportni sindikat v Poljski je priče} syoj,e delovanje v posebno neugodnih rgzmhrgh. V preteklem let n je b jl poljski i^oz lesa eden uaj-slabšiji sploh in so b*le zgube poljskih lesnih producentov zelo ,ypli]re. y Romuniji sta povzročila fingnčno kriza iji np-povoljni izvoz v Nemčijo, v zapadne evropske države in dežele ob Sredozemskem morju (ruska konkurenca) nazadovanje nekdaj tako mogočne rumunske lesne industrije.
Lesno gospodarstvo Jugoslavijo je prav tako v znamenju stagnacije. Po vredhosii je bil lanski izvoz lesa za ca 30 odstotkov manjši kot leta 1930; samo izvoz‘železniških pragov je ostal'na stari višini. *hid| češkoslovaški lesni industriji kriza ni prizanesla.
Avstrijsko jesno gospodarstvo trpi n^ prevelikih davkih. K temp pride še skorajj poplono prenehanje nekdaj tako cvetočega ekspprta v Nemčijo; eksport rezanega lesa v Netijo je znašal n- pr. lani le še 6 odstptkov onega iz Jela 1928. Kupčija z Italijo in Francijo sp more vzdrževati le šp š' jpŽhjmi žrtvami v cenah. Švica sp polagoma zapira proti vsakemu inozemskemu uvozu lesa. ggpČija Ogrske trpi vsled prisilnih deviznih jtiaredb.
Kamorkoli v Srednji Evropi torej pogledamo, povsod vidimo isto sliko: padanje eksporta, padanje cen. Kdaj bo prišlo zboljšanje?
Elektrifikacijski problem v Dravski banovini
Predavanje prof. dr. techn. Milana Vidmarja v društvu »Merkur«, 10. marca 1932.
Rad sem se odzval prijaznemu vabilu gospoda predsednika dr. Windischer-ja, da vpletem v venec lepo uspelih predavanj društva »Merkur« tudi poročilo o elektrifikaciji v naši banovini. Zdelo se mi je, * da se za to tehniško gospodarsko vprašanje zanima skoro vsa naša javnost, zdelo se mi je pa tudi, da je moja dolžnost opozoriti javnost na stvari, ki lahko postanejo usodepolne. Potrudil se bom opisati vprašanje preskrbe naše dežele s potrebno električno energijo kar se da preprosto in jasno, zavedam se pa težav, ki jih tak opis kopičj vsakemu predavatelju, tudi, če več let živi v problemu, tudi če je premislil vse možnosti in raziskal vse načrte in motive. Problem je pač nerazdružljivo zvezan z elektrotehnično stroko, čeprav je predvsem narodno-gospodarskega značaja.
Napačno bi sodil, kdor bi pričakoval, da bo pravilno rešitev elektrifikacijskega problema prinesel elektroinženjer. Problem je širši. Na vse strani posega v gospodarstvo. Odvisen je od vseh ostalih panog našega narodnega gospodarstva. Odvisen je bil celo in v izdatni izmeri od politike.
Zdi se mi, da je najbolje pogledati, kako je elektrifikacijski problem nastal, kako se je razvijal, kako so mu rastle rešitve. Važno je, ugotoviti pred vsem vire, iz katerih je elektrifikacija črpala svoje sile. Vedeti je treba, kakšni so bili ti viri.
Marsikaj postane jasno, če pogledamo v zgodovino našega električnega gospodarstva. Marsikaj razumljivo. Napake se pokažejo, zasluge zableste. Iz zgodovine se vleče razvojna nit, iz zgodovine si moramo konstruirati smer v bodočnost. Če v zgodovini najdemo pogreške, bomo pravočasno še lahko popravili sedanjo razvojno smer.
Pred 20 leti je bil kranjski deželni odbor absoluten gospodar. Ne samo politični gospodar. Takratni vodilni m°žje so jasno videli, kako važna je gospodarska kontrola nad deželo. Politični nasprotniki so se jim utaborili po mestih' Pi;oti tem nasprotnikom se je razvnel srdit boj.
Nedvomno je takratni deželni odbor z močno roko hotel gospodarsko okrepiti deželo, kg je začel z velikopotezno elektrifikacijo. Krivično bi bilo osporavati ta-
kratnim vodilnim deželnim politikom najboljšo voljo, koristiti z elektrifikacijo deželi. Prav gotovo pa je bil postranski motiv takratne elektrifikacije tudi gospodarski boj z opozicijonainimi mesti, z Ljubljano pred vsem.
Vsaka velika akcija ima poleg vodilnih motivov tudi še nebjoj postranskih. Drugače bi nikdar velika ne bila. Politični motivi predvojne elektrifikacije po mojem mnenju nekdanjemu deželnemu odboru nikakor niso v sramoto. Pojasnjujejo nam pa marsikaj, kar bi ostalo nerazumljivo za nepolitičnega inženjerja in za nepolitičnega gospodarja.
V	tistih časih, neposredno pred svetov--no vojno, je tehnika v prvi vrsti opozarjala na vodne sile kot vire električnega gospodarstva. Naša dežela je gorata. Dovolj ima vodnih sil. Ob Savi predvsem. Kranjski deželni odbor je zato pred vsem 'projektiral vrsto hidroelektričnih central ob Savi.
Za takratne čase bi bile savske elektrarne zadostovale. Sava je sicer zelo nestalna voda. Produkcija električne energije bi bila nekoliko nezanesljiva. Pa tudi na to težavo je prvi elektrifikacijski načrt v našj deželi mislil.
Ob Završnici pri Žirovnici je bila na razpolago vodna sila, ki je dovoljevala zbiranje vode v gorskih kotlinah. Pomožna centrala na Završnici bi tedaj v celotnem načrtu deželnega odbora prav lepo prevzela funkcijo rezervne naprave za savske elektrarne. Na Završnici nabrana voda bi priskočila na pomcč, čim bi v Savi vode primanjkovalo.
Pred svetovno vojno v deželi ni bilo elektraren, razen po mestih. Ljubljana sb je preskrbovala sama z električno energijo in ojačiti si je hotela svoje električno gospodarstvo z malo hidročehtralo, ki bi jo z malenkostnimi stroški v teku regulacijskih del na strugi Ljubljanice postavila v samem mestu. Drugih pomembnih elektraren v vsi Sloveniji takrat ni bilo.
S^mo politični motivi elektrifikacijske akcije kranjskega dežolpega odbora pojasnjujejo težave, ki jih je Ljubljana injefa z uresničenjem pomožnb hidrocentrale na Ljubljanici. Noben pameten gospodar se te-
mu mestnemu načrtu ne bi mogel upirati. Mestno električno gospodarstvo bi na vsak način imelo veliko korist od te hidrocen-trale. Upiral pa se je Kranjski deželni odbor, upiral samo iz političnih vzrokov.
Politični nasprotniki Kranjskega deželnega odbora niso bili boljši. Z vsemi silami so se upirali elektrifikacijskemu načrtu, ki naj bi začel z zgradbo pomožne centrale na Žirovnici. Dokazovali so prav tako, da ta centrala ne bo uspela, kakor je Kranjski deželni odbor dokazoval, da pomožna centrala ob Ljubljanici ne bo uspela. Politika se na žalost ne briga za pravo gospodarstvo, politikom v naših krajih so na žalost tehnično-gospodarske rešitve važnih problemov dostikrat bile malo važna stvar. Borba z nasprotnikom je zasenčila vse. Narod pa naj bi plačeval.
Vkljub boju je bila zgrajena pomožna centrala na Završnici kot prva centrala deželnega elektrifikacijskega načrta. Takoj nato pa je izbruhnila svetovna vojna in zamorila vse. Utihnile so politične strasti, sredstev za velike programe ni bilo več.
*
Zatišje, ki ga je ustvarila v elektrifika-cijskem problemu svetovna vojna, bi prav lahko rodilo temeljita teoretična razmo-trivanja o pravilni gospodarski konstrukciji preskrbe vse naše dežele z električno energijo. Taka razmišljevanja bi bila takrat in kesneje zelo potrebna in zelo važna. Marsikako razočaranje bi bilo lahko prihranjeno. Marsikaka pogreška bi bila preprečena že v naprej.
V	zadnjih dveh desetletjih je v civiliziranem svetu električna energija postala življenjska potrebščina prav tako kakor hrana, kurivo, luč in obleka. Civiliziran človek ne more več živeti brez električne luči, brez električnega likalnika, kuhalnika, brez električnega motorja. V vsaki hiši, v vsakem stanovanju pomaga dandanes elektrika civiliziranemu Evropejcu pri vsakdanjem dela.
Jasno je, da danes električna energija ne more in ne sme biti več objekt trgovskih špekulacij in koristolovstva. Oblast ima dolžnost in pravico kontrolirati cene električne energije. Oblast mora prevzeti vodstvo elektrifikacije. Danes bolj kot kdaj prej.
Casi popolnega gospodarskega liberalizma so že zdavnaj minuli. Država posega povsod v narodno gospodarstvo, železnice so skoraj povsod podržavljene, pošta, brzo-jav in telefon so povsod v državnih rokah. Električno gospodarstvo je zrelo za po-državljenje. Električno gospodarstvo pa je vendarle še premlado, da bi ga država mogla uspešno zagrabiti takoj. Spretnejši in podjetnejši privatni gospodarji bodo prej morali opraviti še obilo koristnega dela.
Tik pred svetovno vojno bi bila velikopotezna elektrifikacija Slovenije, v rokah oblasti, v rokah deželnega odbora, prav lepo mogoča. Takrat ni bilo ovir, ker privatnih podjetnikov ni bilo. V tem tiči poglavitna težava elektrifikacijskega problema povsod.
Za narodnega gospodarja ne more biti dvoma, da je mogoč samo ali državni monopol, ali pa popolnoma prosto gospodarstvo. Država kot podjetnik ne more dobro gospodariti poleg privatnih konkurentov. Nemogoče razmere bi drugače nastale. Pa saj tudi nastajajo, ker v sedanjih zmedenih časih nihče ne misli na osnovna gospodarska načela.
Oblast lahko elektrificira deželo in kal-kulira produkcijo električne energije, kakor hoče. Dovoljena ji je produkcijska izguba, ki jo krijejo davki, če elektrifikacija donaša zadostne indirektne koristi deželi.
Cim pa je oblast podjetnik med podjetniki, morajo privatni podjetniki trpeti veliko škodo. Oblast nalaga davke na električno energijo. Oblast sili tedaj svoje konkurente, da ji krijejo poslovne izgube. Oblast je pri podeljevanju koncesij stranka in sodnik hkrati. Urejeno gospodarstvo takih razmer dolgo prenašati ne more.
Jasno sledi iz tega, da zakasnela javna elektrifikacija vedno stoji pred težkimi gospodarskimi problemi. Omejiti se mora na vodstvo produkcije električne energije, glavna njena naloga je, združevati privatne elektrarne v veliko harmonično celoto.
, Nobena nesreča ni za deželo, če je privatno električno gospodarstvo že zasedlo s svojimi napravami velik del ozemlja. Vse v elektrotehniki kaže na kolektivno gospodarstvo. Tudi pri nas. Toda prehod od popolnoma prostega privatnega električnega gospodarstva do kolektivnega, prehod od privatne produkcije električne energije do državne, monopolne, je težak. Poseganje v privatno gospodarstvo je vedno
nevarna stvar, nepotrebno zadrževanje privatne podjetnosti pa je v težkih gospodarskih časih prav posebno škodljiva stvar.
Oblast, ki danes misli na elektrifikacijo dežele, mora brezpogojno najprej razčistiti osnovna gospodarska načela svoje akcije. Konstruiranje po načrtu, ki se lovi od dne do dne, mora škodovati javnosti. Dema-goške fraze, nejasni pojmi, nezdravi koncepti, ne smejo najti prostora v tako važnem delu, kakor je elektrifikacija vse dežele.	(Dalje prihodnjič.)
Uvozniki živine (goved in prašičev) v Švici
V	naslednjem navajamo naslove tvrdk, ki se zanimajo za uvoz živil v Švico: Bachmann Julius, Metzgermeister, Luzern.
— Battegay & Co., Viehhandlung, Zurich.
— Battegay Gebruder, Viehhandlung, Luzern. — Bell. A. G. Gross-Schlachtung, Basel. — Bertsche G., Linsenbtihlstrasse 37, St. Gallen. — Blanc David, boucherie & charcut., Montreux. — Blanchoug, ancien boucher, Vallorbe. — Bleibler H., Viehhandlung, Zurich. — Bloch Eugen, Viehhandlung, Basel. —. Biihler, Metzgermeister, Yverdon. — Cattaneo Gebr. A. G., Dietikon. — Degoli Sohne, Viehhandlung, Zurich. — Dreifuss Gotschel & Co., Viehhandlung, Basel. — Eiche Gust., Metzgerei, Basel. — Fey Ernst, Viehhandlung, St. Gallen. — Gantenbein Ernst, Viehhandlung, St. Gallen. — Gattiker J., Grossmetzgerei, Richterswil. — Gaudet Alb., commerce de b6t., Genove. — Geisser Hans, Viehhandlung, Staad b. Rorschach. — Giacobino A., commerce de bčt., Genfeve. — Giacoletti &
POLJSKO-JUGOSLAVENSKI GOSPODARSKI ODBOR V BEOGRADU
Poljsko-Jugoslavenski privredni komite t v Beogradu, Francuska ulica 14, je pričel svoje delovanje ter sprejema člane pod sledečimi pogoji: Vsaka interesirana tvrdka ali oseba mora poslati pismeno prijavo, da se vpiše kot član in se obveže, da bo plačala 240 Din članarine letno v treh obrokih. Poleg tega plača vsak član komi-teta efektivne stroške za informacije o kreditni sposobnosti tvrdk, s katerimi namerava stopiti v trgovinske posle, ter poštnino. Prijave sprejema tajništvo odbora, kateremu je pisati na gornji naslov.
ZASTOPSTVA BRAZILSKEGA »INSTITUTA ZA KAVO«
Institut za kavo v San Paulu je uradna ustanova braziljske države, kateri namen je zastopati vse interese kavine produkcije tako doma kakor tudi v inozemstvu. Institut ima svoje zastopnike v vseh državah. Ti zastopniki imajo nalogo voditi evidenco o potrošnji, propagandi, zlorabah in razvoju trgovine kave, ne smejo pa sami sodelovati pri trgovskih transakcijah kave, razen v kolikor se ne tičejo te zastopstva.
Omenjeni institut je imenoval za take zastopnike v naši državi g. Tomo M. Popoviča v Skoplju, a za ostalo državo gg. Ilijo in Ljubo S. Mihailoviča iz Beograda.
Gospodarska kriza v posameznih industrijah
Vkljub vsem akcijam za zboljšanje gospodarskih razmer kriza nemoteno napreduje. Število pri OUZD-u v Ljubljani zavarovanih delavcev je padlo izpod stanja leta 1927, kar pomeni, da je industrijska delavnost nazadovala za več kot 5 let (1932 — 1927 = 5). Najmanj za toliko je nazadovalo tudi poljedelstvo. Vsi stanovi tožijo nad gospodarskimi težavami. Stalno se stavljajo vprašanja, katere industrije so najbolj prizadete in tako najbolj rabijo pomoči. Na taka vprašanja daje statistika OUZD-a najboljši odgovor — žalibog letno samo enkrat, t. j. ob priliki članskega štetja 30. junija. Ako bi imel OUZD moderne statistične stroje n. pr. sistema »Po-vvers«, kateri nadomeščajo vsak posamezen nad 100 uradnikov, potem bi lahko OUZD dnevno poročal javnosti o stanju in kretanju vseh posameznih industrijskih panog. V zimskem času, ko počivajo sezij-ski obrati in je tako brezposelnost na vrhuncu, se občuti teža gospodarske krize najhujše. Na željo nekaterih delavskih in delodajalskih zastopnikov ter drugih interesentov je OUZD tudi letos izjemoma sestavil statistiko zaposlenosti v posameznih industrijah v zimskem času (po stanju 15. februarja) toda samo za večje obrate. Upoštevali so se samo obrati, kateri so
Frossard, commerce de bet., St. Triphon.
— Grauwiler-Senn, Metzgermeister, Basel. — Gubler Sohne, Schweinehandlung, Winterthur. — Giinzburger S. & Co. A. G., Viehhandlung, Basel. — Haller A., Viehhandlung, Albisrieden, Zurich. — Hefti Jacques, Viehhandlung, Glarus. — Heiz-mann Hans, Viehhandl., Aadorf (Thurg.).
— Hitz Alf., march de best., La Chaux-de-Fonds. — Horler A., Viehhandl., St. Mar-garethen. — Keller Alb., Viehhandlung, Albisrieden-Zurich. — Kochli A., Viehhandlung, Biel. — Kradolfer, Joh., Viehhandlung und Metzger, St. Gallen. — Kraft & Co., Viehhandlung, Wallisellen. — Liithy J., Viehhandlung, Wil (St. Gallen).
— Merz J., Grossmetzgerei, Zurich. — Mo-ser Gebr., Metzgermeister, Schaffhausen.
— Niedermann Gebr., Metzgermeister, Zurich I. — Pasore C., commerce de bčt., Lausanne. — Pastore Louis, commerce de bšt, Clarens. — Pulver Fritz & Sohne, Viehhandlung, Bern. — Reich Robert, Viehhandlung, Chur. — Schlup F., boucherie, Ouchy. — Schonholzer F., Viehhandlung, Kopplishaus-Amrisw. — Schiipfer A., Sclnveinehandlung, Sempach. — Sondereg-ger Alfr. & Soline, Balgach (St. Gallen).
— Sottocasa Giacomo, macellaio, Lugano.
— Steiner C., Metzgermeister, Goldau. — Suter Charles, boucherie, Montreux. — Veccio & Co., commerce de bčt., Genove.
— Wiedmer & Co., Viehhandlung, Basel. — Wixler A. & Co., Viehhandlung, Basel. — Wyler Jakob, Viehhandlung, Zurich. — Zindel (-Badrutt) A., Viehhandlung, Maienfeld (Graub.). — Zuccone, frfe-res march. de' moutons, Colombier. — Bolliger R., Sekretar des Verbandes, Basel.
imeli 30. junija 1929 najmanj 50 zavarovanih delavcev. Absolutno precizna taka statistika seveda ni, ker se nanaša samo ua en dan in še to samo na slabo tretino vseh zavarovanih delavcev. Vendar daje tudi taka statistika v celoti več ali manj zanesljivo sliko o sedanjem stanju posameznih industrij in njihovem razvoju v zadnjih dveh letih. Zanesljivost podatkov sledeče tabele moramo presojati po številu zastopanih obratov in delavcev.
			o n		
	>	> d)	■si > rO	73	
Industrija	o "S §5	evilo delavc L5. II. 1932	O) 03 > tH a co	a) > o ^ > T*	O 0) T3
	O®			•s 25	C3
	o^; '> . <d »ra		•3 ^ SE	T3 . s ” T3 ira	M- 3 a >
		<0	Cm	CL. ^	
Gradba prevoz.					
sredstev	1	16	- 36	-69	-17
Industr. kame-					
nja in zemlje	32	1381	-1092	-44	-21
Oblačilna in-					
dustrija	7	357	— 268	-43	-20
Kemična indu-					
strija	11	930	— 577	-38	-19
Predelava us-					
nja	6	612	- 302	—33	— 9
Tesarstvo in					
rezbarstvo	8	588	- 259	-31	— 3
Gradnja nad					
zemljo	44	896	- 319	-31	-17
Gozdno žagar-					
ska industr.	39	1796	- 542	-23	-39
Izdelovanje					
usnja	8	985	— 286	-23	-20
Kovinska in-					
dustrija	18	3097	- 699	-18	-16
Industrija je-					- 9
dil in pijač	5	428	— 85	-17	
Gradnja želez-					-66
nic, potov itd.	7	71	- 15	-17	
Industrija to-					- 8
baka	1	857	- 127	-13	
Papirna indu-				-12	
strija	U	1658	— 206		— 3
Gostil., kavar-					+ 18
ne, prenoč.	3	132	— 10	— 7	
Tekstil, indu-					- 6
strija	28	7298	- 292	— 4	
Grafična indu-			- 26		
strija	7	586		- 4		 2
Higijena	5	332	- 5	- 1	- 4
Poljedelstvo	1	12			-37
Gledališča,					
razno	2	132	-i- 2	+ 2	- 6
Vod. centrale	2	257	+ 7	+ 3	+69
Drž. obrati	2	117	+ 5	+ 4	-19
Denar, zavodi	1	265	+ 24	+ 10	+ 3
Občin, obrati	1	161	+ 34	+ 27	+ 19
Javni promet	1	170	+ 78	+85	+ 11
Trgovina	1	34	+ 16	+ 89	—75
Skupaj	252 22.968		-4980	-18	-14
Padec celokupnega članstva OUZD-a znaša v zadnjem letu —14%, dočim znaša padec delavcev v velikih obratih —18% kakor kaže gornja tabela. Lansko leto je bila razlika teh odstotkov še mnogo večja: —4% napram —14%. Iz tega sledi, da je redukcija delavcev v velikih obratih (industrijah) večja nego v malih obratih (obr tih). Naglasiti pa moramo, da so tudi obrtniki letos zelo prizadeti po gospodarski krizi, ker se je odstotek reduciranih obrtnih delavcev letos zelo približal odstotku reduciranih industrijskih delavcev.
Naraščanje brezposelnosti v Nemčiji se je ustavilo in bi se bilo še bolj, če bi zaradi predsedniških volitev gospodarstvo glede naročil ne bilo skrajno oprezno.
Mednarodni jekleni kartel javlja, da je izkazano kvotno prekoračenje v januarju z 832.000 tonami, od koje vsote pride 564 tisoč ton na Nemčijo.
Z nasadi tobaka v Avstriji bodo pričeli v tekočem letu. V preteklem letu je dala Avstrija za tobak in tobačne izdelke iz inozemstva 78,600.000 šilingov. Letošnji nasadi bodo seveda le poskusni.
Deficit v državnem gospodarstvu U. S. A. v mesecih julij 1931—februar 1932 je vsled manjših dohodkov in višjih izdatkov narasel na 1800 milijonov dolarjev, kar je šestkratni znesek odnosne dobe prejšnjega leta. Zlasti močno je padel dohodninski davek.
Borzni senzal in bankir Ettore Boggia-no v Genovi je izginil, zapustivši obveznosti v znesku 40 milijonv lir. Polom Bog-giana, ki je bil tudi z drugimi borzami Italije v živahnih poslovnih stikih, je posledica ponesrečenih špekulacij.
Produkcija ruske industrije v preteklem letu je bila s 27.138 milijoni rubljev za 21-7 odstotkov večja kot leto prej; prirastek je bil proračunjen na 45 odstotkov, dosti več kot je faktično bil.
Obrestno znižanje sta odredili Angleška in Danska banka, prva od 5 na 4, druga od 6 na 5%.
Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil 7. t. m. v znesku 6462 milijonov Kč krit v zlatu in devizah s 35'2%.
Tudi v Tripoliju je vzorčni sejem; traja od 8. t. m. noter do 5. maja.
Položaj na trgu jajec je v bistvu nespremenjen; obstoji mnenje, da bodo cene kljub Veliki noči nekoliko padle.
nacionalizacija in brezposelnost v mednarodni industriji porcelana. Pogajanja mednarodne industrije porcelana v zadnjih tednih so dovedla do znatnih racio-nalizacijskih ukrepov. S tem je sicer nastopilo na eni strani nekakšno pomirjenje, ki omogoča kvalitativno aboljSanje in pocenitev izdelkov, kar je za bodoči razvoj prodaje velikega pomena; na drugi strani je pa število brezposelnih zopet večje. V Češkoslovaški na primer je bilo število polno zaposlenih reducirano na ca 4700, ne polno zaposlenih na ca 4000, dočim je ca 8000 delavcev brez vsake zaposlitve.
Že t 24 urah
barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd.
škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Angleški aluminij prvič v Nemčiji. V
zgodovini nemškega kovinskega gospodarstva se je zgodilo sedaj prvič, da je bil importiran v Nemčijo angleški surovi aluminij. Čeprav je lanski aluminijev dogovor zagotovil posameznim članom zaščito cene in prodajnih trgov, vendar ni mogel preprečiti, da se je pojavil na nemškem trgu angleški aluminij z dumping-cenami. Sedaj obstoječa uvozna carina 25 mark za 100 kg ne nudi nemškim producentom nobene zaščite, ker ponuja Anglija kljub tej carini 100 kg aluminija po 105 mark proti 160 markam v notranji nemški trgovini. Zato hočejo nemški producenti, da bi se uvozna carina še nadalje zvišala.
Prenehanje obratovanja žgalnic v Poljski? Poljski monopol špirita ima vsled velike nadprodukcije in vsled otežkočenih prodajnih možnosti sedaj zalogo ca 700.000 hektolitrov špirita, ki zamore kriti potrebo Poljske za približno dve leti. Načrt, naj bi se dosegla razbremenitev monopola s tem, da bi se zakonitim potom vpeljalo prisilno mešanje za tehniške namene, se vsled za to potrebnih in ne razpoložljivih denarnih sredstev ni dal izvršiti; zato raz-motriva sedaj vlada načrt, da bi se za špi-ritovo kampanjo 1932-33 proglasili vsi nakupni kontingenti poljedelskih žgalnic za neveljavne. To pa ni nič drugega, kot da vse poljske žgalnice špirita prenehajo začasno obratovati, s čimer bi bila dana možnost, da se monopol svojih zalog razmeroma znebi. — Kakor vemo, je v Poljski po možnosti vse kartelirano in monopolizirano, in ta proces se doslej še ni ustavil.
Še o branjevcih in drugih težavah trgovstva
Brežice, dne 10. III. 1932.
K članku v našem listu štev. 29-32 »O branjevcih po novem obrtnem zakonu« bi si dovolil pripomniti naslednje: Dasi je bil avstrijski zakon o obrtih zelo pomanjkljiv in v mnogem oziru nejasen, smo bili trgovci tu na Sp. Štajerju posebno ob Savi m Sotli precej edini v tolmačenju »trgovstvo«, »branjenja« in »piljarstvo« (tudi filar, filarka).
Po tem tolmačenju je »trgovec« po obsegu obrtnih pravic enak današnjemu trgovcu z mešanim blagom, ki sme vse prodajati, kar se sploh more prodati; tako so »trgovci« svoječasno prodajali predmete, katere sme danes samo drogerija, kakor Semencynae nat. in cand.., Succus liq., Aloe epatica in succotr. Bibergall, Rad. ingv., Rad. gal., vse spirituose, Melissen-geist, Hofmannsgeist, sploh vse spirituose in balzame odprto in v steklenicah. Pozneje se je ta pravica prenesla samo na lekarne in droerije; zadnjih po deželi pa nismo imeli.
5 Branjevci« (Greislerji) so bili enaki kramarjem z razliko, da so bili stalni in imeli samo blago domačega izdelka in pridelka, kakor metle, razna držala za domače orodje, motike, krampe, grablje, itd., Pa tudi čebulo, česen, krompir, jajca in druge domače prjdelke, seveda samo na drobno. Pojem »pilarjev (filark)« in njih delokrog je obsegal nakup pšenice, rži, ječmena, koruze, ajde, fižola, krompirja, kuretnine, jajc, i. p. in prodaji v predelnem stanju (moko, kašo); vse to so »fi-larke« vozile v Zagreb ob tržnih dneh sredo in soboto; bilo jih je v našem srezu okrog 20—30. V Zagrebu je bil štajerski krompir za precejšnjo razliko dražji od kranjskega ali hrvaškega. Tudi moka, kaša, in dr. so bili iskani in dobro plačani predmeti. Dasi je bilo potrebno zato velikega truda, so nekateri vendar dobro iz-
hajali, posebno trezni in resni »filarji«. Podpisani je v 90tih letih prodal tem »trgovcem« na vagone deželnih pridelkov. Tako je bil svoječasno Zagreb vir dobrih dohodkov za celi tukajšnji in sosednji srez (Krško).
Takrat se ni vprašalo ne doma ne v Zagrebu, kaj voziš in prodajaš, ne koliko prodaš. Na tako kupčevanje ni bilo ne davka ne podeljene obrti. Po svetovni vojni se je pa Zagreb industrijaliziral, ter nam odvzel veliko delovnih moči, ki imajo v Zagrebu svoj zaslužek in pustijo tudi največji del istega v Zagrebu. Tukajšnji trgovci in obrtniki pa propadajo stalno in sigurno, tembolj, ker se notorično v dravski banovini plačujejo višji davki, kar je bilo že statistično dokazano.
Poleg tega nas je še osrečilo krošnjar-stvo, ki je tako za trgovce kot konsumente prava nadloga, ker se jih ne moremo rešiti in se zdi, da imajo več veljave kakor relativno najvišje obdavčeni trgovci in obrtniki. Toda moč trgovcev je izčrpana in merodajni krogi bodo morali uvideti, da se eno panogo gospodarstva ne more izigravati na škodo druge, brez škode za državo.
Obrtni zakon, objavljen v »Službenem listu« štev. 76 z dne 2. XII. 1931 se naslanja v precejšnji meri na starega ter kaže precej hib in nedostatkov. Iz zgodovine je zadostno znano, da so vse države gospodarsko propadle, ko niso imele živahnejše trgovske politike.
Podpisani je od ‘2. I. 1878 do danes nepretrgoma aktiven trgovec v poslu ter je razvoj in propadanje trgovine objektivno opazoval, tako da se mu ne more očitati neizkušenosti ali pretiranosti v trditvah. Upanje na zboljšanje nam je prinesel edino (jkspoze ministra za trgovino in industrijo gospoda dr. Alberta Kramerja (vendar enkrat pravega moža na pravem mestu), kateri je nedvomno po našem dič-nem poslancu in prvem pomočniku g. Ivanu Mohoriču pravilno informiran, krepko zgrabil za vajeti, brez katerih bi bila država i državljani gospodarsko potlačeni.
Ant. Umek.
i z p r e m e m b e :
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: »Sladkor« družba z o. z.
Vpiše se poslovodja Verlič Josip, trgovec v Ljubljani, izbriše se pa poslovodja Lilleg Alojzij.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. februarja 1932.
Firm. 162 — Rg. C I 91/23.
*
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: Tvornica drož iu špirita Makso Zaloker, družba z o. z. v Ljubljani.
[zbriše se poslovodja Zaloker Makso, vpiše pa poslovodkinja Zaloker Marija, žena posestnika, Vič-Glince, Tržaška cesta štev. 8.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. februarja 1932.
Firm. 156 — Rg. C I 170/20.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Podravska tiskarna, družba z omejeno zavezo.
Družbina pogodba z dne 9. aprila 1929., posl. št. 1424, se je izpremenila z notarskim zapisom (odstopno pogodbo) z dne 22. januarja 1932. posl. št. 865/32.
Za namestovanje so upravičeni poslovodje.
Izbriše se dosedanji poslovodja inž. Pahernik Franc, vpišejo pa novi poslovodje:
1	Kenda Franc, zadružni ravnatelj v Mariboru, 2. Kristovec Ignac, posestnik v Podovi št. 41 in 3. Zunkovič Matej, posestnika sin v Podovi št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 4. februarja 1932.
Firm. 73/32 — Rg. C II 52/5.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: »Kalond«, barve in laki, družba z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji poslovodja Gogala Franc, vpiše pa se novi poslovodja Hrastelj Franc, podravnatelj tiskarne Sv. Cirila v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. februarja 1932.
Firm. 117/32 — Rg. C II 41/7.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Skladišče Berndorf I. Richter.
Obratni predmet: trgovina na debelo z izdelki tovarne Berndorf naslednja pre-memba: Obratni predmet odslej: trgovina s kovinskimi in steklenimi izdelki ter gospodinjskimi potrebščinami.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 18. februarja 1932.
Firm. 118/32 — Rg. A II 251/4.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Prva mariborska tovarna me* tel in ščetk, Norbert Minibek, družba z omejeno zavezo.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 18. februarja 1932.
Firm. 834/31 — Rg. C II 58/10.
*
Sedež: Mezgovci, srez Ptuj.
Besedilo: Joško Uršič.
Obratni predmet; Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki.
Vstopila je družabnica Golčar Jožica, knjigovodkinja v Čakovcu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 11. februarja 1932.
Firm. 56/32 — Rg. A II 198/3.
*
Sedež: Ptuj.
Besedilo: Skrbinšek in Fijan, mesarska obrt, družba z omejeno zavezo.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidacijska firma: Skrbinšek in Fijan, mesarska obrt, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Likvidatorja: Skrbinšek Jožef, mesar v Ptuju, in Fijan Rudolf, mesar na Bregu pri Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 18. februarja 1932.
Firm. 79/32 — Rg. C II 53/6.
S motreni trgovci in industrijci čitajo vse dobavne razpise, ki jih redno prinaša naš list. Dobav potom javnih licitacij se more udeležiti vsak trgovec in vsak producent! Čitajte in ne opuščaj' te ugodnih poslovnih prilik, ki Vam jih nudijo udeležbe na javnih licitacijah!
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 60 tisoč kg portland-cementa; do 25. marca t. 1. pa glede dobave 180 m3 desk. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
—	Dne 30. marca t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave motvoza. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) — Dne 15. marca t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 3206 m3 drv. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Prometno-komer-cijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. marca t. I. ponudbe glede dobave tiskovin. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg tračnikov, 200 m gonilnih jermenov in 5000 kg plinskega olja. — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg masti za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. marca t. I. ponudbe glede dobave azbestnih rokavic in predpasnikov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava mesa. Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave mesa za čas od
1.	aprila do 30. septembra t. 1.: Dne 17. marca t. 1. pri Komandi petrinjskega vojnega okruga v Petrinji; dne 19. marca t. 1. pri Komandi mesta v Sisku in pri Komandi otočačkega vojnega okruga v Oto-čacu; dne 21. marca t. 1. pri Komandi mesta v Bihaču; dne 23. marca t. 1. pri Komandi mesta v Gospiču in pri Komandi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki. {Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.)
Dobave. Strojni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1480 kg železa in 600 kg svinca. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5 parov gumijastih rokavic in 200 m balat-jermen. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave mesa. Dne 21. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra 1932. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) — Ekonomski oddelek Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu razpisuje licitacije za dobavo mesa vojaškim upravam za čas od 1. aprila do 30. septembra 1932, ki se bodo vršile dne 17., 19., 21. in 23. marca t. 1. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Prodaja lubja. Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe glede prodaje smrekovega lubja. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa zemljišča in zgradbe buf-feta na postaji Bileča se bo vršila potom ofertne licitacije dne 8. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, načrt in proračun pa pri isti direkciji.)
Oddaja zgradbe postajnega poslopja ltateče-Planica se bo vršila potom ofertne licitacije dne 15. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, načrti, proračuni in pogoji pa pri istem oddelku.)
Oddaja zakupa zemljišča in zgradbe buf-feta na postaji Ugrinovci se bo vršila potom ofertne licitacije dne 23. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, načrt in proračun pa pri isti direkciji.)
Jfitia poročila
Tržne cene v Mariboru, dne 1. marca
1932. 1 kg govejega mesa I. Din 10—12,
11. 6—8, III. 4—6, jezika svežega 12—10, vampov 4—6, pljuč 4—6, ledvic 8—12, jeter 4—6, možganov 12—16, parkljev 4—5, vimena 4—5, loja 4—6. 1 kg teletine I Din 12—14, II. 6—8, jeter 12—16, pljuč 10 do
12. 1 kg prašičjega mesa Din 8—14, sala 10—15, črevne masti 6—10, pljuč 5—10, jeter 5—10, ledvic 12—16, glave 6—7, nog 6—7, slanine sveže 10—14, papricirane 14 do 20, prekajene 14—20, masti 14—18, prekajenega mesa 12—20, gnjati 18—24, prekajenih nog 5—7, prekajenega jezika 20—28, prekajene glave 7—12. 1 kg ovčjega mesa 8—10. 1 kg krakovskih klobas 12—30, debrecinskih 10—22, brunšviških 10—25, pariških 18—22, posebnih 15 do 22, safalad 15—22, hrenovk 16—22, kranjskih 25—28, 1 kom. prekajenih klobas 3'50—4-50, 1 kg mesenega sira 18—24, tlačenk 12—20, salame 47—80. 1 kg konjskega mesa I. 3, II. 2. 1 konjska koža 35—100, 1 kg goveje kože 5-50—6-50, telečje kože 9, svinjske kože 3-50, gornjega usnja 55—80, podplatov 35—56. 1 majhen piščanec 14—16, večji 25—32, 1 kokoš 25 do 35, raca 20—30, gos 50—60, puran 50 do 70,majhen domač zajec 7—10. 1 kg krapov 18—20, morskih rib 12—36, polenovk 12—24. 1 liter mleka 2—3, smetane 10—12, 1 kg surovega masla 24—32, čajnega masla 36—48, masla kuhanega 30, ementalskega sira 60—80, polementalske-ga 32—40, trapistnega 18—25, grojskega 20—25, tilskega sira 20—26, parmezana 80—100, sirčka 6—8, 1 jajce 0-60—1. Pijače: 1 liter vina novega 6—10, starega 12 do 24, črnega 9—14, piva 9, 1 steklenica piva 5—5’50, 1 sodček (25 1) 150, 1 liter žganja 25—30, ruma 36—56, sadjevca 3 do 4, 1 steki, pokalice 1-75—2. Kruh: 1 kg belega kruha 4-40, pol belega 3-80, črnega 3-20, 1 žemlja 0 50. Sadje: 1 kg jabolk 3-50 do 7, posušenih sliv 8—12, 1 limona 0-50 do 0-75, 1 oranža 0-50—2‘50, 1 kg rožičev 6, smokev 6—10, dateljev 40, mandeljev 40—56, orehov 4-50—6, luščenih 17—18, rozin 16—24, maka 12—16. Špecerijsko blago: 1 kg kave I. 40—80, II. 38—68, pražene I. 44—94, II. 44—56, čaja 60 do 250, soli 2-75, popra celega 40—48, mletega 40—48, cimeta 52—60, paprike 30 do 50, testenin 7-75—12, marmelade 16—36, pekniez 9—10, medu 14—20, sladkorja v prahu 14 50—15, v krist. 13—13-50, v kockah 14-50—15, kvasa 34—40, škroba pšen. 10—16, riževega 18—20, riža 4—12, 1 liter' kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2 do 4, vinskega 4—8, olja olivnega 12 do 20, bučnega 13—14, špirita denat. 8—9,
1 kg mila 11—16, sode 2, ječmenove kave 8—15, cikorije 16—20. Žito: 1 kg pšenice 2'35, rži 1-75—2-50, ječmena 1-75—2, ovsa
1-70—2-50, koruze 1-35—2, prosa 1-35 do
2 50, ajde 1-35—2-50, fižola 1-75—4, graha 12—14, leče 10—12. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke 00 3-90—4‘25, 0 4—4-25, 1 3-90, 2 3-70—4, 4 3-50-3-75, 5 3-20 do 3-75, 6 3—3 50, 7 2—3, 1 kg ržene moke I. 3—3-50, II. 2'90—3-25, prosene kaše 3-50 do 5, ječmenčka 3-50—12, otrobov 1—1-75, koruzne moke 1-50—2, koruznega zdroba
2—3-50, pšeničnega 425—5, ajdove moke št. 1 4-50—6, št. 2 3-50—5, kaše 5—5-50. Krma: 1 q sladkega sena 85—90, kislega 85—90, otave 75—80, ovsene slame 65 do 70, pšenične 65—70, ržene 65—70. Kurivo: m3 trdih drv 100—112, mehkih 70—90, 100 kg premoga trb. 40—42, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 2, koksa 075—1, 1 liter petroleja 7, 1 kg karbida 6—7, sveč 14 do 36, 1 liter bencina 7—8. Zelenjava:
1 endivija 0-50—1, kup motovilca 1, 1 kg radiča 12, 1 glava zelja 2—4, ohrovta 2 do 3, 1 karfijola 6—10, 1 kupček špinače 1, 1 šopek peteršilja 0-50,
Tečaj 11. marca 1932.	Povpra- ševanje Din	Ponndbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. trold.	227299	2284-35
Berlin 100 M		1340-74	1351-54
Bruselj 100 belg		785-19	789-13
Budimpešta 100 peng8 . .	•—	
Curih 100 fr		1094*35	109985
London 1 funt		204-36	205-95
Newyork 100 dol., kabel	—■—		•	
Newyork 100 dolarjev . .	5613.93	5642 19
Pariz 100 fr		221-98	223-10
Praga 100 kron 		>66-98	167-84
Stockholm 100 Sved. kr .		
Trst 100 lir		291-45	293-86
Ur. Viktor Murnik:
Narodno gospodarstvo in Sokolstvo
(Nadaljevanje)
3. 0 višji denarni vrednosti dela zbog izboljšane delovne moči
Recimo, da bi povečana in izboljšana delovna rpoč gospodarskih delavcev, ročnih in duhovnih, zvišala denarno vrednost dela pri vsakem povprečno za deset dinarjev na dan. Ob tristo delavnih dneh na leto bi to znašalo 3000 dinarjev več na osebo. Ako vzamem,o, da je v naši državj samo tri milijone gospodarski!) delavcev, bj bil gospodarski uspeh pri vseh skupaj večji za devet milijard dinarjev na leto, ne dosti manj, kakor znaša proračun naše države.
Fizično in moralno izpopolnjena delovna moč dela ne samo hitreje, ampak tudi bolje, vestneje in natančneje. Delo bi bijo torej več vredno ne sianio radi večje kolikosti, temveč tudi radi boljše kakovosti. Izdelki bi se mogli prodati za višjo ceno. Če pa že to ne, pa bi bili vsaj bolj zmožni konkurence in bi se zato v večji množini mogli prodati. Radi krajšega časa, potrebovanega za izdelavo blaga, in radj večje množine prodanih izdelkov, bi bili dalje proizvodni stroški manjši, dobiček zato večji. Večji dobiček pa bi mogel povzročiti znižanje cen; v ta namen, da se še bolj poviša konkurenčna zmožnost in prodado še večje množine, ^nižanje cen bi donašalp korist tudi odjemalcem, bodisi zadnjim porabnikom, med njimi Ševe tudi gospodarskim delavcem samim, bodisi — pri poluizdelkih — predelovalcem in dodeloval-čem. To pa bi zopet tem znižalo proizvodne stroške, zadnjjm porabnikom pa stroške za živ-ljenske in druge potrebščine.
Kakp daleč bi segle blagodejne posledice zboljšanja dejovpih moči! Pa že čujem ugovore!
II.
4. Vprašanje brezposelnosti
Najprej morda poreče kdo: Tri milijone delavcev morda res ni rečeno preveč, ako ne vzamemo samo onih delavcev, ki so neposredno udeleženi pri pridelovanju ali izdelovanju blaga. Ali tudi ob dveh milijonih bi dobili še ogromno šte-vijkp 6 milijard na leto več. Da se pač misliti, da bj mogla izboljšana delovna moč zvišati denarno vrednost dela za 10 dinarjev na dan. Vzemimo le, da bi vsak delavec ob izpopolnjeni delovni moči naredil v eni uri to, kar sice v petih četrtih ure. To bi pri osmih delovnih urah na dan znašalo 8 četrt ure ali dve uri, ki bi bili prosti za novo delo. Za deset dinarjev več na dan bi torej že naredili,
ako bi bili za delovno uro plačani vsi povprečno samo s petimi dinarji, eni manj, drugi, strokovno izobraženejši delavci, delavci na vodilnih mestih in uradniki, pg več. Toda: ako bi posamezni delavec opravil na dan več in boljšega dela, bi bilo treba manj delavcev. Del doslej zaposlenih delavcev bi zato izgpbil delo in zaslužek. Ponudba delovnih moči bi bila sedaj večja. To pa bi potisnilo mezde in pjače navzdol!
Kaj je odgovoriti na to?
Že prej seip rekel, da bi boljše dplo omogočilo prodajo večje množipe blaga, nego se je mogla prodati prej. Ako bi se vrhu tega še znižale cepp, bi se množina mogla povečati tako, da pe bi imeli samo vsi doslej zaposlpni delavci dosti dela iii ne bi bilo treba odpustiti nikogar, ampak še novih bi bilo treba. To bi l)ilp treba brez dvoma zlasti tedaj, ako bi se zbog povečane konkurenčne zmožnosti blagu razširil trg ne samo v tuzemstvu, ampak se mu ppvečal aji pelo šele otvoril tudi v jgo-zemst.vu.
Del delavcev bi mogel izgubiti dejo l,e ob slabem delu podjetnika, delodajalca. Tudi tpga pa ne izvzemam od izboljšanja delovne moči, izboljšanja po kolikosti in kakovosti. Njegovo večje in boljše delo pa bo med drugim prav v teni, da bo intenzivneje iskal novih odjemalcev, da si poveča dobiček, pa omogoči delo in zaslužek dosedanjemu ali še večjemu številu delavcev. Staro število delavcev pa bi mogel ohraniti ali celo pomnožiti tudi s tem, da začne izdelovati nove vrste blaga, zlasti sorodne že izdelovanim vrstam, ali pa tudi poluizdelke, ki jih je morda doslej dobival .od drugod, posebno iz inozemstva in to izdelane morda celo iz naših sirovin. Koliko je v naši državi mnogovrstnih še ne dvignjenih prirodnih zakladov, koliko za predelavo v industrijske izdelke dobrih sirovin! Že samo pridobivanje teh in ouih dražjih sirovin in njih prodaja v inozemstvo bi dajalo obilo dobička podjetnikom in dobrega zaslužka veljkem,u številu delavcev, kaj pa še ujik predelava v polpvne in končne industrijske izdelke. In tudi v poljedelstvu čajka mnoge nove delavce obilo dela .v sedaj slabo, manj intenzivno ali celo sploh še ne obdelovanih krajih naše države.
In naposled: ali naj večjo priliko za zaposle-uje delavcev povzročimo s tem, da rečemo že zaposlenim: delajte slabeje in počasneje, da bo treba tem več dejavce.v? Lastna škoda delavcev bi bila io. Izdelki bi bili manj zmožni konkurence. To pa bi bila večja nevarnost, da nastane brezposelnost, kakor boljše in hitrejše delo.
»Absurdna je misel«, pravi Henry Ford, naj-veeji podjetnik na svetu, »absurdna je misel, da se da dobiček zvišati z ztngnjšavp, namesto s pomno-žitvijo dela. Ta misel je, kakor vem, prastara... Ne morem uvideti, da za koga, ki pošteno dela, ne bi bilo zadosti dela. Čas, ki ga porabiš za konkurenčni boj, je zapravljen; mnogo bolje storiš," če
ga porabiš za delo. Vedno je dosti voljnih, da vnetih kupovalcev, samo da jih za primerne cene oskrbiš s tem, kar v resnici potrebujejo — tg velja kakor za osebno službo tako za blago.«2
Ako tu govorim o izboljšanju dela, naj se ne sklepa, da smatram naše delavce za slabe, počasne, malo zmožne. Ne, kolikor je meni znano, tprej v Sloveniji, vobče v pridnosti in prizadevnosti ne zaostajajo za delavci v gospodarsko bolj razvitih državah, nego je naša. Pa tudi v spretnosji jih ŽP y tej ali oni stroki dosegajo, da, v nekaterih ,celp nadkri-ljujejo. Toda nihče ni lak, da ne bi mogel biti še boljši! Na korist delavstva samega bo, da kvantitativno in kvalitativno dvigne svojo delovuo moč še bolj, da bo konkurenca lažja ne samo proti tujemu blagu, ampak tudi proti pritoku tujih delavcev.
Ako se v našem primeru, ob navedenih pp-gojih, ni bati, da se zmanjša število potrebhih delavcev in nasjane brezposelnosj za nekatere, tudi ni pričakovati, da bo podjetnik — pameten in dalekoviden, da ne rečem sbcijalno čuteč podjetnik — za boljše delo plačal manj nego prej za slabše. Verjetneje je, da bo zvišal inezde in plače, če že ne iz socijalnega čuta, pa v svoj gospodarski prid, da doseže' Še boljše delo. Plačati pa bo mogel več radi zmanjšanja proizvodnih stroškov in radi večje množine prodanega blaga, četudi bi obenem znižal cene blagu.
Ža dvjg podjetnosti in podjetniškega udejstvovanja je se.ve treba še drugih pogojev, ki niso v moči podjetnika ih ne tiče v množini in dobri kakov.osti dela delavcev in v prirodnem bogastvu dežele. Treba je še pametne in zdrave gospodarske politike države, ki ustvarja pogoje, ki jih posameznikom ni mogoče ustvariti in preprečuje posameznikom nepremagljive ovire.
Za čim dalje obsežnejše podjetniško udejstvovanje je vrhu tega kajpa treba dosti kapitala. Prav tega pa je mogoče zadostno pomnožiti samo le z delom, večjim in boljšim delom. K razširjenju starih in k osnovi- novih podjetij pa bodo vprav izpodbudili večji dpbiček, dosežen zbog izboljšanja izdelkov in zmanjšanja proizvodnih stroškov, in pa razpoložljive izboljšane delovne moči. —
Gornji račun o zvišanju vrednosti dela za 9 .ali C> milijard bi seve ustrezal resnici le, če bi se mogel uresničiti idealni primer, da se v istini vsakemu delavcu zviša delovna moč v navedenem smislu. Gre pa seve za ideal, postavljen celoti, ki ga pač vsi ne bodo skušali dosegati. Čim več pa bi jih sk,ušalo dosegati ga celoma ali vsaj deloma, lem v.ečjp korist bi to donašalo narodnemu gospodarstvu in delavstvu.
Velja pa seve vse to tudi le za razmere, nemotene po motnjavah, ki se ne dado zaustaviti z boljšim osebnim delcm. (Nadaljevanje prih.)
2 Henry Ford: »Moje življenje in dela« .(nemški prevod: »Mein Leben und VVerk«, str. 51 in 52).
LJDBUIH11
MEGlM 21
TELEFON št. 25-52
se priporoča za cenj. naročila, ki jih bo izvršila hitro, lično in po zmerni ceni
Tiskarna Merkur je novo, moderno podjetje. Poleg 5 LiDO-type stavnih strojev, na katerih lahko izvrši vsakovrstne knjige, brošure, časopise in revije v najkrajšem času, je založena z vsakovrstnim črkovnim in okrasnim materijalom in ima nove. moderne brzoliskalne stroje, za hitro in množin-sko izvršitev pa rotacijski tisk v eni ali več barvah.
Razen vsakovrstnih reklamnih tiskovin, ki so seveda za vsak predmet svojevrstne, tiska za trgovce, obrtnike: dopisni papir, rae-morande, kuverte, posetne karte, komisijske knjižice, račune, letake in lepake in sploh v$e druge v to stroko spadajoče tiskovine.
Zahtevajte
proračune!
Mtivoz Grosuplje
doimse s!oven$lii izdelek Svoji le svojimi
Tovarna mo J voza in vrvarna d- d. pij« gsri Lji
^Brzojavi: SKrispercoloniale £jubl/ana — ‘Gele/on št. 2263
Ani. Krisper Coloniaie
Lastnik: Josip Vavlič
Ljubljana £a/0*as>,>'70’
iDunajska cesta 33
Ustanovljeno leta 1940
'Veletrgovina koloni-jalne robe. Velepražarna kave. SKlini za dišave.
‘Gočna postrežba.
raznega zganja m konjaka, iMineralne vode.
Ceniki na razpolago.
GRADBENO
PODIETJE IN TEHNIČNA PISARNA • P
MIROSLAV ZUPAN - Ljubljana
STAVBENIK	Poštni	čejt.	pčun	štev.	12.834	Telefon	štev. 2103
Beton, železobetpnske vodne zgradbe, arhitektura ter vsakovrstne visoke
itrokpVpb izvršitev vseh načrtov stavbne ’ Zastopstvo strank v tehničnih zadevah
Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe
Ejuuuana
Zaloga sveže pražene kave,	",l
mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! — Zahtevajte ceniki
KI&JE
v$&h vrši- por falog rafij ah* ali risbah w/e
najsorlidnejie k! »£ €9 r*na
ST'DEU
L1UBL1ANA
DALMATINOVA 13
‘Grgovd in industrija.!
Trgovski
UM
se priporoča za
in sev iv anf c7
MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI
(Svetovni
velesejem
13—20. marca 1932
na katerem so zastopani
narodi in države ZNIŽAM A VOZI J A /c* brw|,4e navadne vlake Jugoslavija 25%, Čeboslovaika 35%, Avstrija 25%
Pojasnila in legitimacije daje:
ALOMA COMPAIV, Aleksandrova c. 2
ČEHOSLOVAŠH! KONZULAT, PUfNIK, Dunajska *.
-HM ,\»f r iii novo
Nov poklic
za dame in gospode z vpeljavo strojnega ple-tarstva v hiši. Zajamčen zaslužek ca. 1500 Din __________________ mesečno,
Iker prdvz&memo izgotovljeno blago, plačamo pasjužek za pletenje in dostavimo v izdelavo prejo. Pišite še danes po brezplačne prospekte na Domača Pletarska industrija, št. 65, Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 6.
Iv. Bruncic
stavbi i pji i:'! i pleskar in ličar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
TELEFON 34-76
• oTtrrvfv
Čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-lndustrijsko d. d. >MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. 'MICHALEK, Ljubljana.