Železomašnik. 50 let duhovnik —zlatomašnik, 60 let — biseroma.nik, 70 let — železomašnik. Poslednja je izjema, iki se prav redko dogaja. To odliko je Bog podelil prelatu Tomu Zupanu, ki biva na svojem posestvu na Okroglem v župniji Naklo na Gorenjskem. Rojen je bil 21. decembra 1839, dne 14. marca 1863 pa posvečen za duhovnika. Bil je ravnatelj dijaškega semenišča v Ljubljani, profesor, veroučitelj, pisatelj in neumoren delavec na področju narodne obrambe. Ko je stopil v pokoj, se je naselil na Okroglem, kjer si je sezidal prostorno vilo, v ikateri je doma.e svetišče sv. Cirila in Metoda. V tem svetišču je 14. marca praznoval želez- no sv. mašo. Navzočim članicam Marijine družbc in članicam Marijlnega vrtca je priporo.al, naj izpolnijo 4. božjo zapoved, fci zagotavlja dolgo življenje. Njemu je Bog resnično izpolnil svojo obljubo, ker je staršem vedno izkazoval ljubezen in spoštovanje. Umrl je v Celju 16. marca odvetnik dr. Anton Božič, star 56 let. Rodil se je 12. decembra 1876 v Stročji vasi pri Ljutomeru, v Celje je prišel leta 1901. Ves čas svojega življenja v Celju se je dejavno udeleževal političnega in gospodarskega življenja celjskih Slovencev. Pospeševati gospodarski napredek: to je bil cilj, iki ga je vedno imel pred očmi. Bil je blagega srca in poštenjak od nog do glave, zato je bil splošno priljubljen. Rajni zapušča vdovo in Levo: Nekdaj Liebknechtova hiša — komunistični dom, sedaj hiša Horsta Wessela, od komunistov umorjenega voditelja narodno-socialističnih napadalnih čet. 7 otrok. Pogreb je bil v soboto popoldne. Blagi rajni naj počiva v miru! Ža-1 lujoči družini naše sožalje! Umil je v petek, 17. marca, v Framu vpokojeni šolski upravitelj g. Miroslav Pučelik. Pokojnega je odlikovalo iskreno in dejavno rodoljubje, ki je za njega| v prejšnji državi moral prinašati žrtve ter prestajati trpljenje. Ni pa nikdar, klonil, marveč vedno ostal zvest svojim načelom. Bil je prepričan in dejaven katoličan, iki se je vedno trudil, da ostane v najboljšem razmerju s cerkve-, no oblastjo in katoliško duhovščino. Svoj poklic kot učitelj in vzgojitelj je izvrševal z zgledno vnemo in veliko ljubeznijo do mladine. V hvaležnem spominu je ostalo njegovo delovanje na šoli v Krčevini pri Mariboru, kjer ja Besno: Ta Iadja, ki sprejema letala, je bila nedavno v New-Jorku puščena v morje.' dolgo časa deloval kot učitelj in končno ikot šolski upravitelj. Pogreb je bil :V Framu v nedeljo popoldne. Plemeniti in rodoljubni mož naj počiva v miru! Žalujočim svojcem naše sožalje! t Župnika Čačiča v Črensovcih v Prekm____ je na njegovi zadnji poti Blagi duhovnik naj počiva v miru! Žalujoči materi naše iskreno sožalje! Jetnikcm podaljšan dopust. Nad 100 jetnikov mariboi.ke jetnišnice se nahaja na dopust u, ki se je začel početkom zime in fci ga preživljajo na svojih domovih. Koncem meseca mavca bi 11. marca spremljala ogromna množica jljudi iz domače in iz sosednih župnij. Pogreba se je udeležilo 24 duhovnikov, med njimi 3 dekarii: g. Jerič iz Dolnje Lendave, g. Slepec iz Murske Sobote, in g. Weixl iz Sv. Križa pri Ljutomeru. Poslovilne besede v cerkvi je govoril g. dekan Jerič, iki je tudi vodil sprevod. Sv. mašo je opravil g. ikanonil. Slepec. zopet morali nastopiti kazen v jetnišnici. Uprava jctnišnice pa ji-m je sporočila vest, da je dopust, podaljšan še za 1 mesec ter se morajo vrniti k-oncem aprila. Tako bodo mogli o Veliki noči jesti .»žegen« doma. Smrtno se panesrečil. Jakob Kores, rojen pri Sv. Roku ob Sotli, hlapec v stolnem župnišču v Mariboru, se je smrtno ponesre.il dne 17. t. m. predpoldne. Vozili so listje iz gozda. Ko so konji potegnili, je hlapec šel zadaj oh vozu. V tem hipu je zadnji del voza zdrknil in se prevrgel na njega. Lestva voza ga je odzadaj vdarila po glavi ter mu najbrž strla tilnik. Bil je takoj mrtev. Pogreb je bil v nedeljo, dne 19. marca, popoldne iz mrtvašnice na frančiškansko pokopališče. Blagemu pokojni-ku, ki je bil zvest in marljiv v svoji službi, sveti večna luč! Kradel, kolikor mogel. Pred sodniki v Mariboru je 14. marca stal 241etni mizarski pomočnik Ivan Kraner iz Pesnice. Bil je strah Slovenskih goric. Na vesti ima 24 vlomov in tatvin. Od 5. avgusta do 17. septembra 1932 se je klatil po Slovenskih goricah ter kradel iz hiš, zidanic in kokošjih hlevov. Mali senat ga je obsodil na 5 let strogega zapora. Zažgal bratu, ženi in sinu. Pred malim kazenskim senatom v Mariboru se je dne 14. marca zagovarjal 631etni mizar Ivan Ketiš z Ivanjskega vrha. Vsi trije požigi so bili izvršeni letos v mesecu iebruarju, iri sicei' je zažgal najprej kopico slame.bratu Antonu Ketiš na Grabonoškem ¦ vrhu, nato stano« vanjsko poslopje svojc 'loičenp žene Ljudmili Ketiševi na Kapelskem vrhu, naposled pa viničavijo svojemu sinu Ivanu Ketiš v Okoslavcih. Požigalec je bil obsojen.na tri leta strogega zapora. Ufooj krosnjasrja. V sredo, 15. marca, je rnali senat v Mariboru sodil 231etnega šoferja Valter Pajmana, l.i je i8. ju^ nija 1932 v Sv. Vidu pri Ptuju z udarcem s kolom po glavi ubil dalmatin-i skega ikrošnjarja Marijana Sičeriicov Pajman se je izgovarjal s silobranom, sodisče pa je spoznalo, da gre za uboj. Obsodilo je Pajmana na 6 let in 2 meseca robije ter na plačilo mesečno 300 Din vdovi in 400 Din otrok.m pokoiriega. ..¦¦'. Zadavljena starka. Zagoneten zločin se je: dogodil v Rušah. Zadavljeno so našli v njenem stanovanju 601etno kočarico Marijo Hafner. Ležala je mrtva na svoji postelji, obleka ji jc bila vsa osmojena. Orožništvo preiskuje ta zločin in se trudi, da bi izsledilo zločinca. — Kakoi* se javlja iz Ruš, ni prvotni vtis o umoru resničen. Raztelesenje pokojne kočarice je dokazalo, da je starka sama zakrivila smrt ter je vsak zločin izključen. Ko je bila blizu štedilnika, jo je, tako se splošno domneva, napadla slabost ter se ji je vnela obleka. Zadobila je hude opekline po telesu, kar je v zvezi z razširjajočim se dimom povzročilo njeno smrt. Obešenec v rovn. Od Studenic do Makol je več zapuščenih rovov, fcjer so svojčas iskali premog. Tak zapuščen rov se nahaja tudi v Legi pri Makolah. Pretekli teden se je nekaj ljudi podalo v notranjost rova. Pri vhodu v rov jim udari v nos čuden smrad. Pri prodiranju v rov opazijo sredi rova s podpornega trama visečega obešenca. Truplo je bilo v stanju razpadanja, koža pokrita z gobami in plesnobo. Obešenec je bil najbrž tujec, ki je tukaj iskal zavetja ter si v obupu končal življenje. Požar v tovarni. Nekaj minut pred eno popoldne se je v predilnici Mauthner v Litiji na Kranjskem zgodila ne^goda, ki je pomenjala veliko nevarjiost za celo vrsto delavskih življenj. Le takojšnji pomoči se je zahvaliti, da ta nesreča ni zahtevala nobene smrtne iSrtve. V odseku, ikjer čistijo bombaž in bredivo, so bili naloženi 3 vagoni bompaža. Naenkrat se je bombaž vnel, najbrž je odkod kakšna iskrica padla vanj. Delavec Brezovšek je takoj ovohal čurlen smrad, njegov tovariš Vigele pa le vzkliknil: »že gori!« V nekaj trenutkih je bila zaloga bombaža v plamenih. Pelavci so planili v oddelek, da bi rešili vsaj dragocene stroje, toda strupeni plini, ki so se razvijali, so jih vrgli pazaj. Pred oddelkom je več moških bbležalo nezavestnih. Na pomoč jim je priskočil zdravnik dr. Orel. Z umetnim flihanjem se je posrečilo obuditi nekaj moških, pri šestih pa je bilo brezuspešpo: odpeljali so jih v Ijubljansko bolnico. Deset delavcev pa je ostalo v do- mači oskrbi. Požar je uničil vse 3 vagone preje in bombaža, obvarovano pa je poslopje. Škode je okoli pol milijona dmarjev. **ožar je v petek, 17. marca, izbruhnii na Rakitni na Kranjskem tcr uničil naselje Boršt. Začelo je goreti pod nekim kozolcem, kjer so zažgali otroci v svoji neprevidnosti. Ogenj se je razširil z izredno naglico. Prihiteli so sicer gasilci, pa niso mogli veliko pomagati, kcr je razdivjani element kar besnel. Pogorelo je 11 gospodarskih poslopij in 4 hiše. Uničena jo krma za živino, veliko hrane za Ijudi in pohištva in obleke. Sio-Ei župmk v Gorici aretiran. Sredi preteklega tedna je bil v Gorici aretiran monsignor ValentinCič, in sicer pod pretvezo, da je prodal neko starinsko podobo. Prodal jo je kajpada na račun stolnice, ker je njena last. Očita se mu, da je to storil brez dovolj.enja nadzorstvene oblasti, ki nadzirajo umetnine trajne vrednosti. Pravi namen aretacije pa je, da bi slovenskega duhovnika odstranili z župnijskega mesta. Eomanje na Trsat. Na mnoga vprašanja, če bo tudi letos običajno romanje na Trsat, sporoča romarski odbor, da bo letos romanje zopet o Binkoštih, kakor prva leta, toda le, če se priglasi zadosti udeležencev. Binfcoštno soboto bo vozil posebni romarski vlak na Sušak (Trsat) in v nedeljo zopet nazaj. Izkaznice za polovično voznino z vlakom in brezplačno vožnjo z ladjo po morju na otok Krk bodo po 40 Din. Da bo mogoče vse pravočasno urediti, naj se vsakdo, iki se namerava romanja udeležiti, čimprej prijavi na naslednji naslov: Roinarski odbor pri »Sv. vojski«, LJubljana, Dunajska cesta 17. Objava. Leseni most čoz Dravo na Borlu se prične popravljati z dnem 3. aprila t. 1. ter bo trajalo popravilo najmanj dva meseca in bo most zaprt za težji promet. Z lahkimi fcmečkimi vozili se bo še smelo voziti po navodilih voditelja popravil. Opozarja se na to vse kmečke voznike iz bližnje okolicet da nemudoma opravijo še pred začetkorn popravil vse svoje vožnje preko mosta. Vozniki s težkimi tovori in avtomobilisti se izognejo mostu na ta način, da vozijo po državni cesti na Ormož in tam preko mosta v smeri na Varaždin ali obratno, in oni vozniki, ki hočejo voziti na Višnico ali obratno, naj vozijo po banovinski cesti Barbara —Leskovec—Ptuj. X. redna glavna skupščina Združenja trgovcev za sreze Cclje, Gomjigrad In Šraarje pri Jelšah v Celju. Uprava združenja sklicujc po določilih § 372 obrtnega zakona in § 13 pravil X. redno glavno skupščino za Cetrtek dne 30. t. m., b pričetkom ob 8. uri v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na dnevnem redu so razprave o poslovnem poročilu funkcijonarjev, o proračunu za leto 1933 in določitvi prispcvkov ter o samostojnih predlogih članov in slučajnostih. Samostojni predlogi poedinih članov morajo biti predloženi upravi vsaj tri dni pred zborovanjem, to je do 26. marca do 18. ure. Pred leti namreč. Kako je sedaj, ko so Japonci zavzeli to pokrajino ter jo opustošili, si lahko mislimo. Kako pa je bilo pred Ieti, desetletji in stoletji, o tem nam poroča zgodovina. Sredi 18. stoletja so si tamkaj zgradili kitajski cesarji svojo poletno rezidenoo, kakor to omenjamo v uvodnem članku. Ta rezidenca je bila lepša in sijajnejša kakor Versailles (Verzaj) in Fontainebleau (Fontenblo) na Francoskem, Potsdam na Nemškem in Schonbrunn pri Dunaju. Kot v pravljici je bilo vse. Ko je začelo vroče poletje, se je pomikala nepregledna vrsta nosilnic, vozov in jezdecev iz Pekinga proti Džeholu. Tamkaj so bili parki z jezeri in otočiči v njih, ikrasni gradovi in templji, polni umetnin. Tam so čakale igre, zabave, plesi, pa tudi gorje. Tam jc bila tajna sobica pri »vratih makove cvetke«, kjer je najvišji eunuh (oškopljenec) na najvišje povelje zadavil mnogokatero dvor&ko damo. Ustanovitelj te poletne rezidence je cesar Kanghsi, ki izjavlja v ustanovitveni listini: »Chin-dinastija je zgradila Veliki zid. Naši dinastiji pa se je posrečiio, da je pridobila Mongole za to, da branijo našo sevcrno mejo. Tvorijo pa tako mejo, da jo je težje podreti nego zid.« »Džehol«, tako nadaljuje cesar v tej listini, »je oddaljen od nebeške prestolice (Pekinga) samo dva dni. Ako sem si izbral ta prostor, ne oviram s tera izvrševanja svojih dolžnosti. Ako hodim, da uživam razgled, ali pa počivam, vedno mislim na žetev. Ne po dnevu ne po noči ne pozabim nauka velikih učenikov in zgodovine. Molim, da bi košare bile polne, ter se radujem do•bre žetve, ako nebo o pravem času blagoslovi zemljo z dežjem. Tako preživIjam svoje dneve v poletni palači v Džeholu. Ne srnemo pozabiti, da vse, kar ima cesar, prihaja od ljudstva. Nespameten je tisti, ki ne ljubi ljudstva. Zato sem zapisal te vrste, da so mi dan in noč pred očmi ter da vedno ostajem odkrit in spoštljiv.« Ta cesar je bil mogočen vladar, ikojcga vpliv je segal do Rusije. Tudi pod cesarjem Chienlungom je še obdajal sijaj prestol kitajskih cesarjev. Toda pod njim je začelo propadanje države. Iz njegove mladosti poroča zgodovina ta-le ljubezenski slučaj: Kot princ se je zaljubil v lepo dvorno damo z imenom Ma-Chia. Cesarica-mati pa je to ljubezen končala s tem, da je ukazala, da se mora Ma-Chia ob »vratih makove cvetke« v Džeholu zadaviti. Princ se je vdal volji matere. Ko pa je dekle umiralo, je pohitel k nji, se vgriznil v prst ter pustil kapljo krvi pasti na vrat dekletov in hkratu rekel: »V tem življenju ti ne morem pomagati, toda pridi k meni v drugem življenju, spoznal te bom na lisi na vratu.« Ko je Chienlung postal cesar, je nekoč postal pozoren na nekega človeka, >ki je nosil nosila. Dozdelo se mu je, da je sličen Ma-Chiji. Odstranil mu je obleko z vratu, našel rdečo liso ter vzklilcnil: »Ma-Chia se je vrnila!« Od tega casa je postal ta nosač z imenom Hoshen njegov ljubljenec. Napravil ga je za kanclerja. Pa je bil nevreden in hudoben elovek, ki je veliko škodoval cesarju in državi. Zato mu je nasleduji cesar Hohsenu poslal zlato vrvico = opomin, da se mora — sam usmrtiti, kar je tudi storil. V tej dobi pa je začelo cesarstvo propadati vsled slabega gospodarstva in korupcije. Končno je popolnoma propadlo. Z njim pa je tudi propadel Dželiol. B'.r»n 5. SLOVENSKI GOSPODAR 12. marec 1933. Takšne zastave sedaj plapolajo po Nemčiji. Angleško-francoski razgovori v Parizu. Od leve: Simon, angleški zunanji mlnister; Pavel Boncour, francoski zananji minister; Macdonald, angleški ministrski predsednik; Daladier, francoski ininistrski predsednik; lord Tyrell, angleškl poslanik v Parizu. Svečanosti pred kapitolom v Washi'ig ionu ob nastopu vlade novega predsed! nika Rcosevelta.