OLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za ItoiisTi Delatnboa Ijumtta. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To Th» Intkhests Or Th* Labohino Olasspi. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. I ‘OD BOJA DO ZMAGE"! ‘KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 3t>. “Entered as Second-Class Matter July 8/03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1870 Chicago, 111., 4. septembra 1908. Subscription, 81.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. leto vu. Razgled po svetu. Avstria. Dunaj, 29. avgusta. Iz Inomo-sta, se poroča, da so laški vojaki, kateri pri Lussrinu, manevrirajo, na avstrijske vojake ostro streljali, kateri so se ua vidno daljavo ob državni meji nahajali. Ta dogodek se ne smatra, kot tragičen, ko si obedve državni (avstrijska kot italijanska) trudite, da se medsebojno prijateljstvo ohrani. Iz Dunaja in Rima so se preiskave v stvari, uvedle. Nemčija. Berolin, 28. avgusta. Braziljan-ski vojni minister, general de Fonseea, in general Mendes de Morales, sta v Berolin dospela, kjer bodeta, kot gosta cesarja Viljema, velikim vojnim manevrom prisostovala. Cesar Viljem jih je osobito povabil, da vsako nezaup-nost med Nemčijo in Brazil jo odstrani, ter da pokaže, da se Nemčija zaradi naseljencev svojih podanikov v Brazilji v ondotno no-trajno politiko ne vmešava. Francija. Paris, 29. avgusta. Policija je ameriškega tatu Benedikt Lupra-ska. in njegovo pomočnico iz San Francisée. Cal. prijela, ko sta pri belem dnevu nekega zlatarja oropati htela. Pred prodajalno sta se v automobilu pripeljala, ter sta si dala v prodajalni razne dragocenosti pokazati, a v trenutku je ona v omedlevica padla on je pa v tej zmešnjavi hitro razne nakite v žep pobasal, toda bil je opažen in a.retovan. Dognalo se je. da sta ptiča samo v Parizu nad $50.000 vrednosti na ta način pokradla. Bella giomada ! Holansko. London, 29. avgusta. “Standardu’'’ se iz Rima poroča, da je holandska vlada, italijansko vprašala, ako se more na pomoč zanašati za slučaj, da Venezuelo kaznuje, ko je Castro holandskega poslanika, kar kratkim potom iz dežele izgnal. Venezuelska vlada trdi, da je ona užaljena od strani holandskega poslanika in konzula, a Holandija pa nasprotno trdi, ter si hoče zadoščenja poiskati. Italia. Rim, 27. avgusta. Župnik D. J. MuMackin iz New Yorka je določen, da bo stavil v kononičnem procesu preddlog. da se umrli papež Pius IX. med zveličane prišteje. Tem povodom je dobil kardinal Cretoni. prefekt congregacije o-bredov itd. pismo od nekega Fal-conieri, v katerem le ta zahteva, da se proces o zveličavnosti papeža Piusa TX. ne vrši. Falconieri trdi. da je on dedič lastnine, katere si je papež Pius IX. od lastnikov Falconieri. sleparskim potom prisvojil, in da zaradi tega Tins IX. ne zasluži, da bi bil zveličanim prištet. Turčija. Carigrad, 29. avgusta. Turčija ima svojo ustavo in delajo na vse pritege, da se država uredi. Delavci v Carigradu so si dobljena svobodo s tem izkoristili, da so u-prizorili velikanski — štrajk. Mladoturki so na površju vsemu gibanju ter agitirajo v prilog u-stave in svobode tudi v drugih državah, kot v Perziji itd. — Bosna in Hercegovina si ima-, te prevratu Turčije zahvaliti, da dobite lastno upravo na podlagi ustave. Sicer, na celem Balkanu se pričakuje preporod in to, naj bo vladajočim krogom prav ali AmeriKçi. Zmaga fanatikov. Trenton. X. J. 28. avgusta. Guverner Fort. je proklamacijo razglasil. da ako ne bojo vsi saloni, gostilne in kavarne, prihodnjo nedeljo v Atlantic City, zaprte, da bo vojake v mesto poslal in obsedne stanje proglari!. To je najnovejša metoda v držav, New Jersey, da se postave izvršujejo —- Atlantic City, N. J. 28. avgusta. Zagrozitev governerja, da vojake semkaj pošle v slučaju, da ne bojo prodajalne opojnih pijač ob nedeljah zaprte, je ljudstvo močno razburilo. Tudi se je pa pozornost na .Mays Landing, o-krajno sodišče od Atlantic okraja, obrnila, ko niso hoteli veliki porotniki prodajalce opojnih pijač obtožiti, vslie temu, da je to po državnem zakonu kažnjivo. Sodnik je velike porotnike okaral. ko niso le ti krčmarje obtožili: nakar je načelnik velike porote Salus, sodniku nekaj toplih povedal, tako da je bil sodnik kar osupel. Salus je med drugem rekel: “(Kot veliki porotniki se zavedamo naše dolžnosti. Mi smo pripravljeni pred boga stopiti in rečti, da smo našo dolžnost storili in da nismo prisego prelomili. Mi zastopamo tukaj željo ljudstva od Atlantic County, in predstavljamo zastopnike imetja čez $5.-000.000 iu nismo pri yol ji dopuščati. da bi se iz naših posvetovanj politični kapital delal. Mi veliki porotniki smo se trudili na vse načine, da bi se nam dalo gradivo za obtožbe proti skrivnim igrališeu. toda naš trud je bil zaman. Zapreke iu ovire so se nam povsod delale; toraj zavračamo vsako karanje in naj si pride od kogar hoče. naj si bo visoki ali nizki uradnik, nam je to vse eno. — To so besede, kakorš-nih pogosto manjka. Poštenjakovič. Kansas City, Kans., 28. avgusta 1908. C. W. Trickett, specijalni pomočnik generalnega pravdnika v Kansasu, je bil v to postavljen, da prohibiško postavo v Wyandotte county, upelje in izvrši, a je bil danes tukaj krivim spoznan da je od Frank Hurlburt iz Wayne $250 kot podmito ali podkupnino sprejel. Lansko jesen je bil od tempe-renelerjev v Chicago pozvan, ter se je s Arthur Burrage. bojeval v dosego, da bi bili krčmarji ob nedeljah svoje krčme zapirati morali. No ja. taki možakarji se boje." da bi morala v Ameriki propadla ! Davki nazadjujejo. Washington. 28. avgusta. Mesečni računski sklep, o tuzemskih davkih za mesec Juli. izkazuje, da je bilo za $2.809.508 manj plačanih. kot v tistem mesecu lanskega leta. to je da se je letos v imenovanem mecoeu samo $22.029.216 zveznih davkov vplačalo, in spada primankliai na manjšo trgo--r alkoholičnimi pijačami. Dohodki o0 sneeiinlne tnxe male trgovin alkoholičnih nijae so sp ■'a $^16.149 skrčili. Y Ziedim’enih državah je v mespcn Juli 8646 tr-govopv z opojnimi pijačanii. vsled nrohibieiioui^kih postav, trgovino oziroma obrt opustilo. Poročnik se odpovedal. Fn so noklieali v Alabami državno milico nad štrajkujoee pre-mogokoparie je neki poročnik takoj odposlal odpoved na višje pristojno' mesto s opombo, da se ni upi sal da bi streljal ameriške delavce. Zopet jeden. Winnipeg, Mami. 30. avgusta. Grozno je tukaj ljudstvo razburjeno, ko so Victor Henniuga, župnika nemške luteranske cerkve zaprli, a še bolj so bili ogorčeni, ko so izvedeli zaradi česar, da ji “pobožni mož” obtožen. On je namreč obdolžen, da je 14 letno šolareo Lizzie Kornberger. hčer nekega tesarja, posilil. Zaslišanje pred policijskem sodnikom je cele dva dni trajalo. Izpovedbe Lizzie Kornberger so naravnost gorostasne. Ona je povedala, da ji je župnik že dvoril, ko se je ona pouka za brimo udeleževala. Fini “nebeški agent” je 40 let star in v drugič oženjen. Ko je bila dekle birmana, jo je župnik v cerkvi zadi za altarjem posilil in sicer je to hudodelstvo večkrat nad njo doprinesel. Zdravnik, kateri je dekleta preiskal, je potrdil, da je njeno devištvo oskrunjeno. Pri zaslišanju se je dognalo, da je župnik večkrat male deklice v svoje stanovanje zvabil, češ, da jih v neki “skrivnosti” poduču-je, kakor poduk pa se z razkladanjem sv. pisma ni ujemal. Deklicam je strogo prepovedal, da ne-smejo nikomur o tem praviti sicer jih iz občine izključi, ako h“ z eno besedo ovadijo njegov “poduk”. Župnik je tem nasprotno trdil, da je “nedolžen” in da je žrtva neke zarote. Kornberger, oče dekličen, je izpovedal, da ga je župnik nagovarjal, naj pred sodnikom izpove, da je dekle bolna. Obravnava bo potem preložena, in med tem da bo on. župnik, skrbel, da se zadeva “s sveta spravi.” Kornberger je tudi povedal, da mu je bito od druge strani $3000 ponuđenih, ako se s župnikom zjedini. Sodnik ga je pod $3000 varščine dejal Sličen dogodek se je lansko leto tukaj pripetil. Takrat je neki nemški pridigar 6 do 7 let stare deklice oneeaščal. Več otrok je bilo zbolelo, a “dušnemu pastirju” so tla vroča postajala in jo je z Elijevem vozom odkuril. (No, pa saj to so luteranci; mi nismo taki! Kaj ne? Op. ur.). “Red Special” je ime posebnemu vlaku na katerem se vozi Evgene V. Debs. predsedniški kandidat kot poseben govornik in žnjim še večje število drugih kandidatov socialistične stranke. Ta posebni vlak je zapustil La Salle Street postajo v Chicagi 10 m. čez 10 uro zadnji pondelek dopoldne, skoz Joliet, Ottwa, Spring Valley v Davenport. Od tu gre čez Iowa. Kansas. Nebrasko, Colorado in Utah v Californijo. Iz Californije čez Oregon. Washington. Idaho, Montano, Wyoming, S. Dakoto, Minnesoto, Michigan in Wisconsin nazaj v Chicago. Debs bode govoril v vsakem mestu. kjer se bode njegov vlak vstavil. Za ljudski želodec. Detroit, Mich. 28. avgusta. Na podlagi novega zveznega zakona proti ponareji iu sleparstvu ži-vilj, so zvezni uradniki 7to ton jajc v hladilnih shrambah zaplenili. Preiskava je dognala, da so vsa zaplenjena jajca pokvarjena in celo segnjita, ter za vžitek nesposobna. Jajca so bile iz Cinein-natti vvožene in za velike pekarije namenjene. Žrtva. GVIc Ali iste r. Okla. 28. avgusta. Vsled včerajšue razstrelbe plinov v premogovem rovu št. 1. “Hailey Coal Co.” v Haileyville, so do danes opoldan 29 mrtvih iz rova spravili. ‘ ‘ General ’ ’ Gompers je v mesečniku “Ameriean Fede-rationist” v septemberski izdaji, kojega urednik je sam napadel Debsa in socijalizin. Tak obsurdni in lažnjivi napad na moža, kakor-šen je Debs od strani izdajice a-meriškega delavstva zasluži pač. da se mu “pljune v obraz” . Kar se tiče napada na Debsovo osebo, ne potrebuje Debsa nihče zagovarjat, ker on lahko brez-dvomno bode tudi odgovoril sam za sebe. Gompers pravi v svojem uredniškem članku. “Šepetaji mi prihajajo na ušesa, da Debs im socialistična stranka in še posebno “Red Special”. so denarno založeni od kapitalistov.” in pristavlja. “da ta podporo prihaja od eitizens Albance in replikan-ske stranke.” Dobrovedoe. vsak človek kdor pozna količkaj soeijalizem in so-cijalistično stranko ve. da je to edina stranka, katera vedno v javnost tiska, ne le denar ki se ga prejme za kampanjo ampak vsak cent za kaj se je prejel in zakaj porabil. Tudi Gompers. kar je nam znano dobiva po eno tako tiskano polo vsak mesec, in tudi vsak drugi jo dobi kdor za njo vprašati hoče pri državnemu tajniku. Grof Leo Tolstoj je bil 28. m. m. 80 let star. Ves civiliziran svet je praznoval 80. rojstni dan grofa Leo Tolstega. Pohvalni uredniški podlistki so izšli v raznih časopisih, koncerti in pojedne so se vršile ta dan njemu na čast in slavo. Nadalje razpravljajo razni časopisi, da najboljše obhajanje rojstnega dneva naj,večjega človeka na svetu bo poskušnja v Dumi, za odpravo smrtne obsodbe. Grof Tolstoj je eden izmed najbolj priljubljenih mož njegove starosti na svetu, on stoji tako visoko o cenitvi človečanstva. da se ga še despotična Rusija boji. Leo Tolstoj je bil rojen 28. avgusta 1828 v Janaje Poljane, kjer tudi sedaj živi iu želimo, da mu bi/bile še mnogo leta usojene v korist ljudstva, kojega nezmerno ljubi. Omeniti nam je. da “Calumet-ski Glasnik” je toli učena cunja, da se je oni dan neki puhloglave« oglasil, češ. Tolstoja nobeden ne ceni kakor edino socijalisti! Kaj hoemo takemu odgovoriti? Nič, ko takoj “pisec” pokaže, da je brezmejno —- bedast! — Slovensko Narod. Podporno Društvo št. 1, v Chicagi, 111. Zaradi zadržkov dveh članov, kateri so bili to pravočasno podpisanemu naznanili., se ni društvena redna seja dne 1. tm. vršila temveč se je na 3. t. m. odgodila. Na dnevnem redu je: prigla- sitev dveh novih društev; priglasitev pbisainesnih članov; posvetovanje o do poslanih predlogih, in 'rešitev raznih dopisov, kateri spadajo v odborov delokrog. Veseli nas, ko vidimo rojake, kateri se s vso vnemo za novo bodočo “Zvezo” zanimajo; to nam svfedoči, da je tukaj v Ameriki večje število zavednih Slovencev, kakor smo se nadjali. Dobili smo več nasvetov tikajočih se nove “Zveze” in jih bodemo vestno v pretres vzeli, ter kar je v občno korist tudi upoštevali. Pregovor pravi, da vsi ljudje vse vejo, tako je tudi v tem uziru, da nasvete radi sprejema®M> in prosimo, da vsak član. kateri je svoj pristop prijavil, kakor tudi tisti, ko nameravajo pristopiti, da mam svoje mnenja in nasvete pravočasno pošlejo. Da to tudi za že vsta-novljena društva velja, nam ni potreba posebej povdarjaiti. Društva in posaimesne člane prosimo, da najživahnejšo agitacijo razvijejo v prilog nove “Zveze”, da bo mogoče, ko j ko bo inkorporirana, v vsem obsegu delovati in da bojo takoj prva pravila merodajna za definitivno poslovanje. Vsakteri si naj koristi društva oziroma “Zveze” pred oči stavi, naj temeljito prevdan za “za” in za “ne”, ter naj se po zaključku svojega prepričanja ravna. To bo najbolje za vsakega treanomisle-čega iin svobodnomiselnega rojaka! Tedaj na zdar! Jos. Ivarfšek. tajnik. 1517 S. 43rd Ave. Chicago. Ako so vsa sredstva brezuspešna ostala “Anker Pain Expeller” bo uspeh imel. On danes predstavlja cvet znanosti in izkušnje, ,kot zunanje sredstvo proti revmatizmu, neuralgie, prehlajenje itd. Cena steklenice 26c in 5(Je. Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čita!, je d'ames pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res. II <2^)<2^)(2§2><2§S VA BILO! NA DRUGI VELIKI PICNIK I katerega priredi : f Slovensko Nar. Podporno Društvo I f “SLOGA” v Milwaukee, Wisconsin f dne 6. septembra 1908, v Nenmneller Parku, —----North in Lisbon Ave.- K tej slavnosti uljudno vabimo vse cenjene društva, kakor tudi posamezne rojake, da se obilno vdeležijo. Vstopnina 10c, v dvorano 25c. ^ Dame vstopnine proste. ^ Keglanje na dobitke. 'V3**"’ ODBOR Martín Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. ____ I v d je j! — Pojdiva v krčmo!” DRUGI DEL. II. Zjutraj je stopila v izbo debela župnikova dekla. “Gospod!” je zaklicala z osornim glasom. “Župnik pravi, da stopite precej k njemu!” “Moram v šolo!” “Precej k njemu! Kaj boste v šoli!” In je zaloputnila duri. Kačur se je napravil k župniku. Prišel je bil ibaš iz cerkve in se je preoblačil, da 'bi se napotil na polje. “Sveta pomagavka!” je vzkliknil, ko je ugledal Kačurja. “Ali ste znoreli?” “Zakaj?” je prašal Kačur; njegov nesmeh pa je bil prisiljen in skoro žalosten. Župnik je udaril s škornjem ob tla. “Zakaj?” je klical ves srdit in žile na čelu so se mu nabrekle. “Praša, zakaj da je znorel? Ali se ženite ali ne? Kar brž povejte!” “Ženim se!” Župnik se je obuval, život je imel globoko upognjen, držal je škorenj, ki je bil šele pol na nogi, z obema rokama, glavo pa je bil vzdignil in je strmel Kačurju molče v obraz. Nato se je ozrl spet na škorenj in se je obuval. “Zakaj bi se ne ženil?” je prašal Kačur nekoliko osramočen. “Kaj pak! Seveda!” se je smehljal župnik in je kimal z glavo. “Pa otroke mislite tudi imeti, kaj pak? Veliko otrok?” “Morda!” je zardel Kačur. ‘‘Morda! Tako je! Morda bom živel, morda pa ne! Morda bo kaj otrok, morda pa jih ne bo! Morda bodo zaveli, morda bodo poginili! — O ti prokleti paglavec, ti golobradi, kako bi zgrabil tale škorenj ter ti ga treščil ob glavo!” Župniku so se tresle roke in težko je sopel od srda. “Ki znorel, ničvreden paglavec je! Pa še tisto misli vzeti, tisto žensko, ki ne hodi v cerkev molit, temveč razkazovat svojo prsatost in svojo cukreno maškaro! Bog ti jo žegnaj! Ampak pridigo vama bom naredil tako, da je svet še ni slišal! — Od česa pa mislita živeti? Od ljubezni? Pi — pi — pi? — Če se ženi hlapec, naj se že-mi, namesto da bi se tako babil! Učitelj pa. je manj nego hlapec; ■no gosposko ne more živeti, do živinsko ne sme! Torej nič!” Kačur se je okrenil in je stopil proti durim. “Kam?” je zaklical župnik. Župnik je izpregovoril tiše. “Pojdite v božjem imenu in storite, kakor Vas je volja! Samo toliko Vam rečem, da se mi smilite! ’ ’ Župniik se je molče in hitro o-blaeil dalje, Kačur je še postal na pragu, nato je šel. “Kmet je!” je pomislil jezen, ko je stopil iz farovža. Toda nekaj grenkega in težkega mu je ležalo v srcu in je bilo zmerom teže. “Bog vedi; če ni blago mislil! In če ni bila senca resnice v njegovih besedah! — Da bi se že vse to završilo! Enkrat za zmerom! In- potem bo že Bog pomagal dalje!” Čez par dni. v soboto na večer, je priromal Ferjan. Z veselim smehom je pozdravljal Kačurja ter mu stiskal roko. Kačurju se je zdelo, da njegov smeh ni več tako odkritosrčen in da so njegova lica nekoliko upala. “'O, idealist, tako si torej skočil v past! Veliko je bilo besedi v tvojem pismu, ampak nazadnje sem le razumel, da si korenito obtičal in da bi v svoji žalosti rad videl krščanski obraz! — Kako pa sii naredil to neumnost?” Kačur je »komizgnil z rameni. “(No, saj si lehko mislim, ka.ko si jo naredil! — Prokleto je to pusta izba; človek bi se razjokal Šla sta k županu in Ferjan je govoril na poti in v krčmi. ‘‘Potrt si, na obrazu se ti pozna! Ampak veš kaj? Po pravici rečeno: čemu bi bil potrt? Doslej si živel sam, sam svoj, praviš, svoboden, praviš: kako pa si živel? Klavrno, da se Bogu usmiili! Kaj ti je bila vredna ta samosvojost, ta svoboda ? Kaj si jo užival? Vraga si užival! . . . Jaz si mislim, da je človeku veliko huje, če sam visi na vislicah, nego če ima tovariša! Vsaj spogledata se lebko in to je veliko vredno! . . . Zatorej, duša krščanska, potolaži se! — Kdo pa je tistole stegno tam?” je pokazal v kremi na dolgega tajnika, ki je takoj prihitel k mizi ter se poklonil. “Karl Graj žar, občinski tajnik ! ” “Kaj?” se je začudil Ferjan. “Kaj imajo v Blatnem dolu občinskega tajnika? Če je taka, mi pa precej razložite, zakaj je v tem zakletem kotlu tema in mraz in blato, ko že po vsem drugem svetu solnee greje!” “Sobice?” je privzdignil obrvi tajnik. “Jaz ga še nikoli nisem videl!” “Ker je zmerom pijan!” je zagrmel debeli glas županov od sosednje mize. “No, Ahiles brzokraki, zbogom. — Pa nadaljujva tisto reč, Kačur! Ker si me poklical za zdravnika svoje žalosti, te prašam: ali jo imaš rad, ali je nimaš rad?” Kačur mu je pogledal v oči in ni odgovoril takoj. “E,” je zmajal z glavo Ferjan, “žalost je žalost”! ‘Rad jo imam!’ je odgovoril Ka čur in je gledal zamišljen na mizo. “Toliko je gotovo, da bi je ne rad pustil komu drugemu in da bi mislil nanjo vse življenje z bolečino in poželenjem! Jaz ne vem, kakšna je ta ljubezen; nisem premišljeval in ne maram premišljevati. Ali je Madona, ati je dekla — ni moja briga! Le to vem, da miru, veselja, solnca ni prav nič v tej ljubezni. In vendar je velika in ne bom je premagal nikoli!” Ferjan je nakremžil obraz v čudne, osorne gube in se je ozrl postrani na Kačurja. “ lvaj pa z Minko ?” “Ne dotikaj se tistega!” se je ozrl Kačur temno nanj. “Tam je zakristija!” “Zakristija, res!” se je nasmehnil Kačur z žalostnim nasmehom. “Jaz pa mislim, Kačur: še zmerom boljše to dekle, uego resnična ljubezen, tista ljubezen, glej, ki gre proti solncu! Tako da bi se uklenil — tam bi bil pekel in bi bila smrt! To boš laže prenašal, bolj miren boš, njene solze te bodo nanj pekle in tvoje trpljenje bo lažje zategadelj, ker boš gledal njeno z mirnejšimi očmi . . . Zakaj se tako hudobno smeješ? No, tolažiti sem te mislil!” Pil je hitro, njegov obraz pa je bil zelo resen in njegove oči so bile motne. “Lepa tolažba, ko si mi sam razkazal svojo nesrečo, ne da bi bil hotel. Ti zadnji dnevi so napravili zelo bistre moje oči . . . Kako pa je z Matildo? Ali je že tvoja nevesta?” Ferjan je napravil obraz, ki je bil napol žalosten, napol smešen. — “Veš kaj, tragike ni v moji stvari toliko kakor pravične božje kazni! Kaj? Satana bom imel ■ob strani to je vse! Tepen bom, če bom pil — kaj tisto?.Tudi prej sem bil časih tepen, zjutraj sem spoznal, ko me je bolelo, pa nisem vedel, kdo me je bil neklestil. Zdaj bom vsaj zmerom vedel, kdo je bil! — Pomisli, zadnjič je nastavljala mreže nekemu mlademu doktorju: jaz sem bil jezen in žalosten celo, na dnu srca, tako da sem komaj sam slišal, pa sem le dejal: da bi ga ujela! — Ni ga; jaz sem bil jezen nanjo, ona na doktorja in tako sva se zaročila... No, zadel sem si križ in bom bodil z njim, kakor sem hodil doslej brez njega; še ne veš ne, kako so moja pleča krepka. -— S tabo pa je stvar vse drugačna! Nič ti ne maram očitati, saj sam veš, kako je — tudi. sam veš, zakaj je s tabo stvar drugačna!” Kačur je molčal. “No!” je zamahnil Ferjan z roko. “To so žalostni razgovori! Jaz ne jokam rad! — Kaj pa. ali si tudi že v Blatnem dolu razlagal evangelije ?” “Nič nisem razlagal!” “Samo da nisi! — Tudi nikoli več ne boš, mislim!’’(Dalje prih.) DELAVSKI PRAZNIK. Človek, kateri dela z obema rokama, s svojim mišičastem životom in možgami bo zopet enkrat praznoval dan, kateri je določen za njegovo čast in slavo! V Ameriki imamo veliko praznikov, kateri nas spominjajo na to in ono. Najbolj potraten je pač 4. julij, kateri nas spominja na patriotiena dela prviih državljanov, ko so se otresli kramarskega angleškega jarma. No, in božič. Sveta noč. To noč se je porodil v jaslicah hleva v Betlehemu Krist, ki nas tudi spominja na ednakost vseh ljudi na zemlji. Dan določen delavstvu, pa je vzvišen dan. Opominja celi svet, na človeka, ki dela in ki se ga dandanes tudi prišteva k mislečim ljudem. -— Človek, boreč se za svoje pravice, človek, ki mora in bi že daivnej moral biti, najmočnejši faktor izmed vseh človeških elementov iz katerih sestoji narod. Delavstvo je temelj vsim dobrem stvarem na svetu. Delavstvo se je bojevalo in izbojevalo vso današnjo kulturo brez vsake glorije. Delavstvo je postavilo palače, brez da ,jih'lastuje; pridelalo je Vse. izdelalo obleke za druge, posekalo je boste in iz puščobe naredilo rodovitna polja. Celi svet sestoji iz dela od delavstva in njegove inteligence. In že leta in leta se bojuje in komaj da se ga je v 20ti,m stoletja pripoznalo za ud človeštva. Neki časnik, ki je pod kontrolo J. Pierpont Morgana, v Ne Yor-ku, piše da je preiskal vso štetje in našel, da je v Zjed. državah 21 milijonov ljudi kateri se ukvarjajo in izključno od detla živijo, a delavcev vseh skupaj da je nad 35 miljonov. To pomeni, da polovica našega ljudstva, razveo malih otročičkov, dela. in ako bi delali v tej deželi na zdravi podlagi bi rabili stroje absolutno le takrat, kadar bi bilo to potrebno namesto človeka; delavcem se bi moglo pri delu dobro plačati, in polovico jih bi takoj od dela odstopilo — namreč ženske. Ali ni to očitno, da vlada, ki hoče, da jo vse respektira, bi morala biti modema država. Brezštevilni naravni pripomočki, s katerimi bi se dalo pomagati brez da se ženske, matere, žene in otroke vposluje. Primeren industrijeln sistem, pravilno sestavljen, na katerem bi se delalo v korist današnje in prihodnje generacije, bi vzelo vse otroke od dela in jih postavilo v šole. Že sedaj, kdor mora, in da respektira. sam sebe, pošilja svoje o-troke v šole. In kako bi potem najbogatejša država na svetu, ne mogla skrbeti skupno za svoje o-troke, ako že sedaj oosameznik skrbi za nje? Organizirano delavstvo v Ameriki katero je, kakor povsod, duša delavstva. Ono reprezentira ves delavski napredek, kar se ga je pridobilo; ono ni sarmo sebi pri-bojevalo večjo plačo in krajši delavni ea's; oni so pomagali vsakemu, onim izvan unij, kakor onim v unijah. Na primer: Zgorej imenovani Morganov časnik v New Yorku, pravi, da organiziranega delavstva v Zjed. državah je le okolu dva miljona, in da to je malenkost iz tolikega naroda in boljše bi bilo, ko bi ne delali toliko u-pitja*. Sedaj pa poglejmo in videli bomo, da žene, matere ali otroci teh organiziranih — dveh miljon delavcev — ne delajo in torej tudi ne konkurirajo onim ženam in o-trokom, kateri delajo, obratno so jim še v veliko pomoč za vojevanje, za obstanek nasproti brezsrčnemu malohu, kar je v prid za boljšo plačo tudi hišnih služkinj. Vsi delavci v unijah pošiljajo dandanes svoje otroke v šolo in to tako dolgo dokler morejo. Višji zaslužek delavcem in krajši delavni čas pomeni boljšo izobrazbo njih otrok. Vzemimo torej, ta dva miljona rokodelcev, koji veliko mislijo in čitajo in v resnici tudi da mislijo in čitajo; kar pa odgovarja da so to vsestransko najbolj treznomi-sleči delavski element v deželi, to tudi vsak delodajalce pripoznava in makar, da je sovražen delavskem organizacijam. Organizirano delavstvo je pripomoglo do zbolšanja plač vsakomur v deželi, in je na milj one žensk obvarovalo od tovarniškega dela in pripomoglo miljonom o-trok, da hodijo v šole. Boljše, kot vse to pa je njega današnja zavednost. Ameriško delavstvo se je pričelo, polagoma, a tem sigur-neje zavedati svoje politične dolžnosti, kar bo igralo veliko vlogo na političnem polju bodočnosti. Iz teh dva miljona delavstva se jih je veliko povspelo do lastnega obstoja, kot trgovci, zdravniki, zobozdravniki, gledališčni imjitel-ji in še veliko tem jednakih. Delavci kateri zaslužijo po dva in pol, tri, štiri ali pet dolarjev na dan, imajo denar, a delavci koji zaslužijo po en dolar na dan nimajo nič. Že zgorej imenovani časopis na Wall ulici v New Yorku, je veselo vskliknil, da enajst-sto borznih agentov — vsi igralci kateri ne producirajo ničesar — so visoko spoštovani in čislani možje. Le ta časopis bi prav storil, ako bi pripoznal, da J. P. Morgan, Rockefeller, Ilarriman, Vanderbilt in Astor, — skupaj jih je pet, imajo veliko nalogo reševati socijalno vprašanje v tej deželi, — kar pa, se ve, ne bojo storili. In ta isti časopis pravi, da — dva miljona unijskih delavcev — je tako neznatno število, da bi ne smelo delati toliko hrupa. Zavedajoči delavci se pa ne o-zirajo na idejo tega kapitalističnega trobila. Oni vejo, da dva miljona združenega delavstva je nepremagliva moč. Zavedajoč se, da ne delajo samo v prid sebi in svoje družine ampak tudi v prid družinam drugih ne organiziranih delavcev. Dobrovedoč, da bojo sčasoma iztrebili in odstranili o-tročje delo; primorali kapitaliste, da bojo uporabljali stroje in brezposelne delavce namesto mladoletne otroke. Delavstvo se zaveda in pripoznava, da so v nektereh rečeli tudi oni slabi in zmotljivi, vendar bi pa tako organiziranemu delavstvu prav došli, dobro sestavljeni vladi, ki jih bo v bližnji bodočnosti gotovo potrebovala, ker tako, kot, vozi sedaj nebo mogla vlada več daleč .naprej voziti. Za časno pa ostanejo pri svojem delu, z zboljšano plačo, z skrajšanem delavnikom, z boljšo izobrazbo z pogledom v boljšo bodočnost in boljšo — vlado. To je njega, organiziranega delavstva, današnje geslo. l^oisČin^^irbtTlnTogair izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. # 215 Pearl St. New York. Listnica uredništva. Zaradi preobilega gradiva, pridejo zaostali dopisi prihodnjič na vrsto. MATIJA ERKLAVEC Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima veliko zalogo raznega blaga v izdelovanje novih oblek, in da popravlja tudi stare, vse po zmerno nizkih cenah. 624 So. Centre Ave. Chicago, 111, CARL KLANCHNICK 9634 Ave. N. S. Chicago, Dl. Prodaja mleko, groeerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev. tk % * WISCONSIN PHONE 413 Ift S LO^ 6P-L00/V DS EL S * * jj Dvorana za društvene seje * * in veselice. Popotniki do- * ui bro došli. Postrežba s sta- m * novanjem in brano. ip Ul T $ 24 Union Street. £ * KENOSHA, • WISC. $ %, £ Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. TELEFON CALUMET '678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Sclmeider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba, hitra. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163 Reel St.. Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago KEGLJIŠČE in DVORANA t VelikaMANEFESTACIíñ DELAVSTVA Pod zaščito češK_ih socijalistom) v Pilsen Parku, na 26 cesti in ALBANY AVENUE = katera se bode vršila ; 1 V NEDELJO, 13. SEPTEMBRA ’08 ipjgr’Obhod se prične ob pol eni uri popoldne od vogala ^oomis St. in 18. Place. Angleška govornika: Dobro znala MOTHER JONES, in kandidat za guvernerja socialis-:ične stranke JAMES H. BROWER. 'Vstopnina pri blagajni ISc. ROJAKI VSI NA PLAN!------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ predplačilo samo lOc Razgovor med kmetom in Socijalistom. Bpisal: Anton Serjak. Po n« M j ek. Socijalist: Mo Janez, ti bi se tudi lahko odzval ako te kdo pozdravi. Kmet: Le pusti me v miru s tvojimi zbadljivimi besedami; saj se mora človek sramovat tebe poznati; ko bi tvoj oče, moj boljši prijatelj še živel, gotovo bi se jezil čez te. Soc: Zakaj pa vendar? Krat.: Ko si delal še pri nas na deželi,- bil si dober mladenič, bil si vzor tvojim tovarišem. Boc.: Ja, ja. pretepaval sem se vsako nedeljo, keglje zbijal in popival seve. da sem bil potem vzor mojim tovarišem! Kt.: No, ne mislim ravno to. Soc.: No, kaj mi pa moreš potem oporekati? Ali nisem marljiv delavec? Ne služim pošteno svoj kruh, ter skrbim za svojo staro mater ’ In, ako v nedeljo, namesto da popivam in se pre-tepavam, časopise in 'knjige prebiramo, je li to kaj slabega? Kt.: Aha, sedaj smo na pravem mestu: ravno te knjige in časopisje je, kar vsakega poštenega kmeta tako jezi. Soc.: Ali ste jih že čitali, da vas tako bodejo? Kt.: Hvala bogu! Jaz ne. toda častiti g. Kaplan nas je svaril, da ako beremo slabe knjige in časopise zgubimo- svoj dušni blagor. Tako nam je včeraj pridigo val. Boe.: A. če niso kaplanu škodovale knjige, in ni zgubil svoj dušni blagor, potem tudi nam ne škodujejo. Kt.: Slišal sem tudi. da si bil že zaprt, ter da orožniki strogo pazijo nate. Soc.: Je res, da sem bil zaprt, a ne zato da bi bil ukradel ali o-igoijufal, temveč ker sem se na nekem shodu preostro izrazil čez našega okrajnega glavarja; in radi tega me vi kmetje tako zavidate. To je res smešno! Toda za dobro in pošteno stvar se dam še zapreti. Kt.: Oh! Prosim te, pusti te slabe družbe in politiko pri miru; delaj marljivo in ne zanimaj se za druge stvari, da ne izgubiš edino, kar mi ubogi ljudje še imamo, namreč dušni blagor. Soc.: Nisem še imel boljših prijateljev. kot ravno sedaj; držimo vsi skupaj, delamo pošteno, kupujemo si podučne knjige in časopise, ter se trudimo še druge podučiti. Ali se hočemo pustiti tem “častitim gospodom” in tovarnarjem še vedno izže-mati ? Vi kmetje, ko se ne zanimate, kar se izven vaših štirih sten godi. 'kaj imate od tega? Delati in trpinčiti se morate leto za letom samo za davke, a kaj imate vi od tega na starost? Le pustite me v miru z vašim potrpljenjem in udanost božjo, s katero so se ljudje tolažili pred stoletjem, a ne več sedaj! Torek. Kt.: To Jože. kar si mi včeraj piavil. mi ni dalo celo noč mirni. Je že res. da se ne gode prave stvari na svetu, toda kaj pomaga? Kovni in bogati so bili in bodejo vedno. Nai boljše je mirno na prej delati, ter se stom zadovoljiti, kar nam bog podeli: to mi vedno pravi tudi naš mežnar, kadar sva skupaj v gostilni. Boe.: No. ta mora gotovo vedeti: ako hi se temu vrjelo.. potem hi bilo že vse v redu. On polo misli. da je bog ustvaril ljubezen med možem in ženo. rojstvo o-troka in smrt samo za to, da kaplan in mežnar štolnino vlečeta. Kt.: Ta ie pa dobra. Jože! Soe.: Zakaj ne reče kaplan vašemu “milostnemu” grofu, kateri vam je še n p dolgo odvzel pravico do vaših gozdov, ter ri jih je sam prilastil, da vam jih pa.i povrne? Da se mora delati, je samo na sebi umevno, toda ne, si iz same lakomnosti krivično last prisvajati in sicer lastnino svojih podložnikov. 'Misliš li, da bi vaš bog, katerega vi molite im obožujete, pripustil tako krivico, ki se godi na milijone revnim ljudem, ki si ob potu svojega obraza svoj kruh služijo medtem, ko tisoče lenuhov živi v razkošju iu iz-ubilju ? Kt.: Da. to bi bilo grešno. 'Soe,: Vidiš, ti si reven: pred ne davnem ti je rekel duhovnik, da je tebi revščina že vsojena in da se moraš s trudom preživeti. Ako se ti pa posreči izpeljati kako sleparstvo in si krivičnim potom prisvojiti veliko svoto denarja, da potem lahko vždvaš vsakoršno razkošnost tega sveta, ter diuboumik ti bo rekel, da ti ne rabiš delati in se boriti za vsakdanji kruh. Moreš li reči, da je to tudi od boga? Kt.: Gotovo ne; toda na kratko rečeno: Ti me s tvojimi zapeljivimi besedami ne boš preslepil, ostanem kakor sem bil. Sreda. Kt.: Dober večer Jože; danes te pa imam. Ko vej mi na kratko, je li res da hočete socijalisti odvzeti nam, kar smo si z delom svojih rok prislužili, ter razdeliti med lenuhe? Soe.: Ne vznemirja j se moj stari prijatelj. Tvoj gnoj iz pred hleva ti ne bo nihče vzel in med druge razdelil; to malenkost, kar vi ubogi kmet ji še imate, ni vredno da bi se vzelo in razdelilo. Kdo ima danes kako bogastvo morda vi kmetje ali mi delavci, ko se mučimo celo leto kakor vboga živina ? Ali n.iso to ravno lenuhi in po.stopači, kateri žive v veselju in izobilju, brez da jim je treba kaj delati? Poglej, ali imenujemo ljudi socijaliste, kateri jemljejo in nas delavce izžemajo? Ako bi to tem bilo, potem bi bil vaš grof socijalist, ko se je vaših gozdov in travnikov polastil; duhovnik ki vas izžema pri krstih, porokah. pogrebih itd. ter vas dostikrat palme v dolgove, bi bil tudi socijalist; davčni eksekutor, kateremu plačujete visoke davke, bi bil socijalist! No, potem bi bili že danes med samimi socijalisti. In glej, ravno ti socijalisti. nas delavce prezirajo in nas hočejo v verige tlačanstva vkovati. Le ti ljudje gotovo niso socijalisti, a vendar delijo z vami, izprešajo zadnji groš iz vas in vam izženejo zadnjo kravo iz vašega hleva. Kt.: Povej, hočete pustiti privatno lastnino, kakor do sedaj? Soc.: Jaz govorim s teboj čisto odkrito, in ti povem, da to zopet ni naš namen, Kt.: Kaj zlodja vendar potem hočete. nezadovoljneži? Soe.: Poslušaj me; kdo je vstva-ril zemljo, gozdove, polje, travnike. kamenje, rudo in drugo? Kt.: Vendar ljubi bog! Soe.: Učeni ljudje imenujejo to: naravna sila: a naj bo kakor hoče. bogatini gotovo to niso storili. Bilo je tu, in sedaj si prilastnjejo kot svojo lastnino, na kaki način, to je postranska stvar. Narava da.je še veliko lepih iu dobrih, ter za življenje potrebnih stvari, kot. živež, o-bleko. kurjavo in drugo: vidimo vsakovrstne stroje, tovarne, topilnice itd., kedo je le te postavil in zgradil? Kt.: Kedo. da je te zgradil in postavil? gotovo, da delavci. Soe.: Ja. to so storili delavci, a kdo ima oblast čez vse to? Kt,: To se razumi, da bogatini, tovarnarji. g>*ofi. škofi in taki. So".: Ti imaš to za razumljivo. Upr- -jp dogajalo par stoletja. ko si je en sam prilastil, kar je stotine drugih storilo z žulji svojih rok? Kt.: Nisem še slišal ne, premišljal o tem. Soe.: To ti verujem: v cerkvi pri pridigah gotovo ne. Poglei koliko časa je od tega., kar so bili ti gozdovi še občinska last? Kt.: To bode kakih dvajset let od tega kar si jih je "osn. grof prisvojil s pomočjo advokatov. Soe.: Vidiš vsi ti gozdovi so bili zadnji ostanki prastarih časov, do katerih je imel pravico vsak dbčan. Kt.: Povej vendar, odkod veš ti vse to? Soc.: Iz teh prokletih knjig in časopisov, pred katerimi vas “gospod” tako straši. Predvsem; kaj misliš, da bi ne bilo bolje in pravičneje, ko bi imel vsak kmet pravico vsaj do svojega posestva? Kt.: Da, to bi bilo že dobro, a tega ne bodo gospodje hoteli. Toda, ako hočete vse odvzeti in medse razdeliti, potem bi ne bilo nič bolje kakor je sedaj. Tovarnarji bi še vedno izkoriščali delavske žulje za se. 'Soe.: Jaz sem ti že povedal, da se pri nas ne bode delilo; a povej mi pred' vsem bo li dovoljeno tovarnarjem in posestnikom vzeti njih posestva? Kt.: Le poskusite, bodete že slišali od sodnije, je li to dovoljeno! Soc. Vidiš, ako hi ti ali jaz to storil. bil bi zaprt. Ali premisli nekoliko. Kakor je g. grof hotel, da maj železnica vozi mimo njegovega posestva, in kaj se je zgodilo z onimi par kmeti, ko niso hoteli dati svojih posestev, da hi bile tam položene želez-niene proge? Kt.: Bili so jih razlastili, (ekspro-priirali). Soe.: Da, ekspropriirali. to se pravi, da so jim posestva vzeli, brez da bi bili kmetje s tem zadovoljni: dalo se jim je nekaj denarja in proč iti so morali. Njih posestvo se jim je odvzelo in čisto postavno se more to zgoditi, ko nisem še nikdar slišal. da bi bil kateri gospodov od komisije radi tatvine ali ropa zaprt. Ker se vedno od “višje stoječih” oddani ugovori vpošte-vajo in nižji sloji prezirajo se more privatno premoženje odstraniti. Kaj si ne moreš predstavljati, da ako vse ljudstvo izreče in v parlamentu sklene: “V splošnem interesu se mora postava o razlastitvi vpeljati.” da do tega lahko pride in prišlo bode? Ljudska razsodnost je mnenja. da bi za splošno ljustvo bilo bolje, ako bi tovarne in sploh, kar služi za življenje ljudstva, spadalo v obče v ljudsko last. Na ta način preide kapitalistično premoženje v last ljudstva, in to hi bilo ^otem čisto postavno; nebi bil nihče zaprt razven kapitalistov, ako bi se tej postavi upirali. Kt.: Ti si me že vsega premotil ; jaz pojdem, se morem prespati. Torej lahko noč; lahko noč Janez. (Pride še.) Trije slučaji. Vsak človek se mora zavarovati proti trem naklučjem, proti brezposelnosti. bolezni in smrti, tako pravi Samuel Smiles, da zadnemn noben človek ne ubeži, vendar pa moramo hiti pripravljeni tudi za prva dva imenovana slučaja. Brezposelnost sicer človeka malo vznemirja, kateri si je kaj denarja prihranil, in bolezen ne povzroča strahu človeku, kateri redno živi in da ve kaj mu je v tem slučaju storiti, ako bi ga bolezen iznenadila. Mi smo naše čitatelje že večkrat opozorili, da naj ne prezrejo prvih pojavov bolezni.to je; izguba teka. Ako imate pri rokah Trinerjevo zdravilno grenko vino. ste dobro za slučaj preskrbljeni. V vseh boleznih želodca in neprebavnosti, katere so naj bolj navadne je to najboljše in zanesljivo zdravilo. Vam bode dalo slast, okrepčalo Vam bode telo ter ojačilo živce in mišice; ono očiščuje kri, odstrani glavobol in bolezni. Na prodaj v lekarnah, dobrih «•osti] n ah in pri izdelovaleu Jos. Triner. 616 — 622 So. Ashland A. Chicago. Ul. POZOR ROJAKI! Onozarjamo roiake. da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest, obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. S JOE FIALA JOE BOCEK “THE TWO JOES” Prodaja obleke, klobukov in moškiH potrebščin 578 Blue Island Ave. Šivanje oblek Je naša posebnost. CHICAGO, ILL. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAQER | MAGNET | GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New lerk v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE IV. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. S M. A. WEISSKOPE, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK -- 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I—3. ure popoludne in od 4.—S. popoludne. od 6.—8:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludue doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. ■£3 m Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri I®“ NAS -------- 231 CATHOLIC FEDERATION. Mi srno že omenili, da čakajo vse napredne in svobodnomiselne stranke hudi boji in sicer bojo ti boji toliko hujši, ko .se bo treba z reakcionarnimi mračnjaki biti kojih opora je kapitalizem. Kapitalist ima zopet izvrstno zaveznico v vladi, katera je na vsaki ka* pitalistični migiaj njemu, kapitalistu, na uslug-o in na — razpolago. Vlada ima nadalje na razpolago vojaštvo, katero pridno rabi pri vsaki najmanjši priložnosti, da. pokaže ogorčenemu .delavcu, kateri se za svoje pravice bori, svojo moč, — moč od ljudstva dobljeno. Tako nam stoje trije faktorji nasproti, katerih moč nikakor ne smemo prezirati; to so: klerikalizem. kapital in oborožena iposta-vodaja —• vlada. Proti tem trem činiteljem se bo treba boriti, kajti sedanji boji so samo predigre, nekako preludiranje. Kako, da kapital in vlada složno postopata, to ve, in je več ali manj poiskusil že vsak delavec, kateri se je le ganil, da svoje žalostno stanje zboljša. I11 tretji činitelj, klerikalizem? Ta je pa ono, kar Nemec z “Menseh fiir Alles” označi, po naše se pravi: “dekla za vse.” Klerikalizem je brezdomovinski, torej ga tudi povsod, po celem svetu najdeš, a vsi gđa r le v bratskim objemu ali pa v hlapčevski ponižnosti kapitala in vlade; vselej tem dvema v prilog a nikdar in nikoli v korist proletarizma. Kapital, vlada in klerikalizem, so trije, kateri od in iz ljudstva vse vzamejo obratno pa ničesar ne dajo razven glad in batino. Tu smo kapital in vlado le mimogrede omenili, ker vsakemur je znano, kaj da ima od njih za pričakovati, nam se nepotrebno vidi o tem, čas in besede zgubaiv-1 j a ti; zatorej se obrnimo k klerikalizmu. Omenili smo že, da je klerikalizem brezdomovinski, in da je “de kla za vse”. Pisali smo pa tudi že o tem, da klerikalizem ni samo krščanstvo porodilo, marveč klerikalec je lahko tudi Žid, Turčin, ali tiste veroizpovedi ko hoče ; poglavitna stivar je natem, dejstvo, da so si klerikalci do pičice jednaki, in gorje ljudstvu, kjer se ti reakcij on arci ugnjezdi-jo. Zgodbe srednjega veka, nam zr, calijo grozodejstva, katere je doprinesel klerikalizem in nazadnja-štvo. Umor, rop, oskrumstvo, požig: vsa hudodelstva, katere niti naštevati n.emoremo, so se dogajale, in vse to pod protekcijo “e-'din »zveličavne rimske katoliške cerkve j” Klerikalci drugih vero-ižpovedb, niso mogli niti v “štih” pridit. Rim je bil na površju. Nobena vlada se ni zato zmenila, a-koravno se je dogajalo v “svetim mestu” za časa papeževih vladi-kovanj, na tisoče in tisoče urno» rov in ropov pri belem dnevu in na javnih trgih in ulicah. Ni je bilo ne države, ne dežele in ne mesita, kjer bi se bile razne orgije dogajale, kot ravno v rimskem mestu in v celi rimski, to je v papeževi državi. Predaleč nas bi privedlo, ko bi se hoteli, v podrobnejše razprave spuščati; povrnimo se torej k se-dajoosti. Kaj je Španska, Mehika, Belgi-, ja itd? Kam je prijadrala Avstrija, naša domovina? Kaj bi bilo z Avstrijo, ako ne bi milijoni iz A-merike, tja prišli? Grozni razpad je, in ako ne bi bilo poslednjega odpomočka, bi bila naša domovina že zdavnej bankarotna. Kdo je vsemu temu kriv? Reakcijonami klerikalizem v sobratstvu kapitala in vlade! Tej, naši trditvi ne more nihče z dokazili oporekati, ko vsak slepec to žalostno resnico lahko vidi. So pa tudi ljudje ko so toliko zaslepljeni, da vzamejo vsako budalost za resnico in ne prev-darijo v kako brezmejno škodo jih tira njih brezbrižnost in nevednost. Klerikalizem je veliko rveči sovražnik ljudstva kot pa kapital in vlada skupaj, kajti prvi dela na poneumnevanje ljudstva, in ne-veđ'110 ljudstvo je vedno v jarmu sužnosti zdihovalo. Klerikalizem je najhujši sovražnik prosvete, on je nasprotnik vedi. omiki, znanosti, na kratko; vsemu napredku, kar ljustvo osvobodi, ali kar o-gvoboditev pospešuje. Za to pa tudi vidimo, da med klerikalci najhujša podivjanost vlada, ko njih voditelji, ne samo. da k slabemu napeljujejo; temveč svoji gardi sa mi slabe in pohujšljive zglede da jejo. To se ponavlja vsak dan. In kaj imamo od takih vzor-vodij in vzor-ljudi pričakovati? Nič. in zopet nič! Naša sveta dolžnost je tej golazni na glavo stopili, da se zatre liki gadjo zalego, vsaj nam ne bo v našem prevzvišenem boju ovirala, kakor to dan danes dela. Zgodovina in vsakdanja dejstva nam svedočijo, da se klerikalizem vsi ki ar tam pojavi, kjer mu dobiček kaže: verstvo mu je postranska stvar, njemu je za predvlado ljudstva in da to doseže je nepresegljivo vstrajen. Leta, desetletja in stoletja bo prežal na trenutek, kateri se mu bo ugoden zdel, da odkrito nastopks svojimi nakanami. V vsem času pa, ko je prežal ni bil malomarn temveč si je neumorno pot gladil, da je izbruh javnega nastopa intenzivnejši. Sedaj je klerikalizem sprevidel, da je za njegovo delovanje in rovanje še najblojše polje — A-merika. Tukaj je ustavno zajamčena svoboda. — se ve .na papirju — Ni je držaje na celem svetu, kjer bi bila taka verska zmes, kakor v Ameriki. Vsi kolovodji le tih raznih ver in sekt se prav dobro počutijo in tekmovajo za prvenstvo pončumnovanja ljudstva. Kar voditelji počenjajo ne pride v poštev, saj je tu svoboda. Ako si pa to svobodno versko zmez podrobneje ogledamo, vidimo, da igra na primer v sedanji volilni dobi, ta zmez važno politično vlogo. ob enem si pa za svoje temne nakane pot. gladi, kar toliko lož’ je stori, ko je glavna pozornost na volilno borbo obrnjena, in ko nakane dozore jih ni možno več s korenino vred iztrebiti, in potem, lahko noč toli hvalisam a — svoboda ! Da so v tem tekmovanju klerikalci mojstri, to smo že omenili, tedaj nam še preostaja, da pojasnimo katerega kalibra da so, ko se za prvenstvo borijo. To so klerikalni boritelji na strogo krščanski katoliški podlagi, kar nam dokazuje letošnje zborovanje “Ca-tholic Federation” v Bostonu. Na tem zborovanju so sklenili, da 0-dobrujejo papeževo pastirsko pismo o “stari pravi veri”, obžalujejo onečaščenje nedelj v tej deželi. (kaj pa v Franciji in drn-e-od? Op. ur.) zavržejo tukajšnje delavske organizacije, ker so vsta-n ovijena na preveč svobodomiselni podlagi in prekolnejo Socijalizmu; priporočajo ustanovitev katoliških mladeniških društev in u-stanovitev delavskih organizacij na katoliški podlagi, — (Aha ! Tu imamo poneumnovalna društva, za še večje izsesavanje ubozega delavca!! Op. ur.) ob enem se pa )zreee pomilovanje nesrečnemu položaju delavstva (!!!) (S tem je delavcem nad vse pomagano! Op. ur.) Sklenili so, da se vsa ka-1 o1 iška mladeniška društva cele Amerike v eno zvezo združijo. (Zveza “čukov” Op. ur.). Slovenski delavci v Ameriki pozor! Veliko Vas je v raznih jedno-tah, katere so za razvoj delavstva in svobodomiselnost pogubonosne. Tako je Jugoslovanska Katoliška Jednota, v kateri je veliko slovenskega naprednega delavstva, že v tej Rimo-katoliški nazadnjaški zvezi.. In ni še tega dolgo, ko smo čitali v “Am. Slov.”, da bi dobro bilo ko bi K. S. K. Jednota posnemamala v tem oziru J. S. K. Jednoto, ter da se člani posvetujejo in svojim delegatom k letošnji konvenciji na srce polagajo delovati na to, da se tudi naša sl. Jednota zveže s prekoristno zvezo Nič nimamo proti temu, a opozarjamo zavedne slovenske delavce, da se naj ne puste vedno za oslička imeti in vsakomur izsesavati pustiti. “ Arbeiter Zeitung” dobro pogodi, ko k tem sklepom pristavlja : “Katoliška cerkev je vedno uteho delila in pomagala, zavratne umore, dedinskolovstvo in rope izvrševati, ona je zmerom so-čutstvovala s takimi dejanji; njeni pobožni lopovi so vsigdar krvavečega odrešenika krščanstva tolažilno pred seboj držali, ko je pošteni in resnicoljuben človek na gromadi se počasi mrcvaril, bil do smrti trpinčen ali pa drugače z religiozno in zavratno hinavščino umorjen. In tako ima katoliška cerkev tudi sedaj sožalje in da se bedi odpomore, takoj priporoča. da se poneumnovalna društva ustanavljajo. Tu se ne gre za blagostanje zatiranega, ne za pravico in.me za dobro, tu se gre edino 'za nakopičenje “pe.trovega novčiča” in izsesavanje nerazsodnega ljustva v korist katoliške cerkve. Kar pa pomeni moč katoliške cerkve, čitaj zgodbo srednjega veka.” ___________________ Ker nam ne preostaja ne časa ne prostora, zaključujemo za danes naše razmotrivanje, o klerikalizmu pa bomo o priliki nadaljevali. Listu v podporo. Trojica iz Oregon City, Oregon $1.50, A. Weršnik $1.00, Frank Sama 50c., Frank Mubi 50e., John Perko 25«. — D. Pestotnik, lOe. za to ko je v čeraj lep dan bil ,10e za to ko je še dosti pive bilo v k eku. lOc. za to ko so psički tudi v naši vasi, 20c. za to ko sem letos že večkrat “mavbo” nesel. — Potem v veseli družbi nabral in poslal Frank Bregar, darovali so: J. Zaušnik lOe. za to ker sem bil v nedeljo na piknik, 7.c. za to ker sem največ pive spil, oc. za to ko je Jože “Be-g-ee” zelo “kšait”, 6c. za to ker je bilo premalo pive, 5c. za to da me “Be-g-ec” ni, kot sem se bal — ugriznil, 5c. za to ko sem bil na piknik pa nisem dobil pit, samo 3c pa za to ker me še žlahta noče poznat, 5c, za to ko so imeli sosedje več pive kot mi, 4c. za to ko sem žejo z vodo gasil ko sem iz piknika prišel, lOc. za to ko smo tudi klobose jedli. 6c.. za to ko ima “Be-g-eie” velik trebuh. Je. za to ko sem prebrisan salon er. 5e. za to ko so na Maynard. O. sami Jakci in lc. za to da bi jih več ne .blo. Nesreča. Due 28. avgusta t. 1. je zadela velika nesreča našega rojaka Ig-noc Rotarja v Noitticbamu, O. zgorela mu je hiša, vsa ta boljša obleka in nekaj denarja. Kako da je požar nastal, se ne ve. DENARJE V STARO DOMOVINO polil;ara o : za $ 10.35 .................. 50 kron, za $ 20.45 ................. J00 kron za $ 40.90 ................. 200 kron, za $ 102.25 ................. 500 kron, za S 204.00 ................ 1000 kron, za $1018.00 ................ 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačiye c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske r-o Domestic Postal Money Order alipa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York tt104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio Vse parobrodtie družbe 4 so znižale cene za 4 prekmorsko vožnjo 4 Kdor rojakov želi potovati v \ staro domovino, naj se v j tej zadevi obrne na: f t 109 Greenwich St., New York 4 f 6104 St. Clair Ave., 4 Y Cleveland, Ohio j* Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komuse poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. ?. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni srospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in prepriČ an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklassa 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle, 111. Velecenjeni gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vani zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pašo mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljujem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pom ago jo. Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton, Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, ’’ZDRAVJE”, katero dobi ZASTONJ ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y.TBcAL INSTITUTE 140 WEST 34th STREET, NlW YORK, N. Y. Sloveislo Narodno Podporao Droštio ••SLOGA” v Milwaukee, Wis. Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St. Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St. I. Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St. II. Tajnik: FRANK BAČUN, 440 S. Pirce St. Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water St. Nadzorni ) JOS. KOMAR, EBRD. BIZJAK, FLOR. RAKUN, Odbor: t FR. AMBROŽ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St. Društvene seje se vrše na 163 Reed St. Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908. Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati posamezne člane ali društva po državi Wisconsin. DOPISI IN POROČILA Kmetijske posebnosti na zapadu. Pismo Viljem K. Brunshmida. (Konec.) Predtao sem se vrnil domov, o-bisbal sem tudi Texas, kjer sem imel opravek. Tudi tam sem v del .mnogo napredka. Posebno1 s>»< hvalijo ljudje v severnem delu države z nijili obilnimi pridelki jeni, bolj čili in , zdravi, kot tam na skrajnem jugu. Mogoče je temu vzrok podnebje. Kmetje v Austin, Co., imajo iz vanredno dobro letino, in se n, pritožujejo posebno čez vročino; a tudi minesotski kmet ne godrnja čez zimo, ker je vesel ogrom-... .nega pridelka zadnjih par let, in Čl posebno letošnjega. Tako je tudi prav; dokler si zdrav in srečen, ter imaš dovolj dela, jela in denarja, naj ti bo zima ali vročina . . v . * ----*-*%*.J * v' cm > lUUllia Kraj jo toni se nov, a mesta deveta briga Dežja pade An_ štejejo po 5000 m vec prebivalcev, stin> Cq__ čno 36 ]epy ]ef. oerarvuo so se le par leit stara Kurjava je tam precej draga; bo je edina napaka kraja. Vendar je zima mehka, in kuriti je treba, le radi kuhe. Dežja ne tpade posebno veliko. Letos je bilo dovolj moče, inv vse je vrlo dobro iz^adlU • včasih je tnalo nri malikuje, a nravi jo, da je tudi takrat pridelkov do-volj za cbom in tudi za n roda jo. Govori se. da je vsako leto več povprečno .'iti palcev let no: v Jackson, Co., je še malo več moče. 'Malo prenizki se mi zde ti kraji za Slovence. Boljše bi bilo za nas severnejše; in če hočemo biti v Texas, se laliko dobi tudi višje zemlja kot ob morju. Se ve. morje ima tudi svoje prednosti, in jaz ue odgovarjam nikogar, da bi naj ne šel kmetovati na skrajni jug Texasa. Čudil sem se nad večjo laško rija, lezmiice se pridno orade in planinski kroji takozvane beraške “Pan Ivan die” imajo odprto lej» bodočnost. Svet leži 3000 čevljev nad morjem. je zdrav in skoro brez mrče-sov in srečen je tisti, ki preživi svoje življenje v tako vigodnem kraju. Ko sem bil jpz tam, je bila druga setev v lepi rasti; pšenico so ravno mlatili. V južnejših krajih Texasa. in na vzhodu je dovolj dežja, včasih preveč. Prazne zemlje ima država še mnogo, vendar ni Texas to, kar je bil pred 10 leti, ko se je dobil aken- zemljišča po $5.00 in ceneje v najboljših krajih okoli sedanjih velemest Ft. Worth in Dallas. Danes tudi v Texas ljudi mrgoli; povsod se pozna, da se ljudstvo hitro množi in išče zemlje in doma. Zahodno od mesta San Angelo, vlada suša, toda ljudstvo tudi sili tja in vzgoja iste pridelke, ki zahtevajo suhega podnebja. Saj dobimo celo iz Sahare v Afriki, kjer je dež redkost, datelj e in pridelke, ki so jako dragoceni. Mnogo zemlje na zapadnem Texasu, ob mexiski me- ji. se umetno namaka. Imel sein opravek blizo mesta dežja odkar se zemlja obdeluje in; dievje zasajujc, kajti tam je pre- nasejbjno> ]iatera se dobro razloči večna brezdrevna ravan. < - ^ dražih sosednih kolonij, ki so bolj ali manj zanemarjene. Okoli 2000 Sicilijcev naseljenih je ob lousianski meji, blizo mesta Beau-mout, Tex. Sjvet je tam pogozden in ljudje pridno sekajo les. S prva rede v gozdu ovce in goved : pozneje se pa pečajo s sadjem, bombažem, tobakom, zelenjavo in nekaj z žitom. Vsak kos zemlje izkoristijo Lahi premišljeno: v pušči ne leži nič. Ti Lahi so tako štedljivi, da skrbno spravijo vsako koreninico za kurjavo. Povprašal sem Lahe če je to edino laška naselbina v Ameriki. Zvedel sem. da jih je mnogo; največja v Cali-foraiji. kjer je okoli 15.000 laških farmerrjév. Pečajo se z umno sadje-in vinorejo. katere stroke kmetijstva so baje ti ljudje dvignili v Californiji do sedanje slave. Fina vina in š-ampanjev razpošiljajo baje po vsem svetu, in tekmujejo celo z naprednimi Francozi na francoskej zemlji. Tudi Louisiana. Mississippi, Arkansas, Delaware in druge tople države imajo večje laške naselbine, ki ge pečajo z umno sadjerejo in trtorejo. ter so hudi konkurenti vsem narodom na tem polju. Lahi ne trpe v njih sredi drugih narodov. To sem opazil, ko sem Bell vili e v Austin Co., Texas, ki\ ¡..'vpraševal za primeren kraj za ni daleč od Jackson. Co.. katero slovensko naselbino. Hiše imajo je še južneje in se dotika moxi- po večjem zidane. Imajo svoje kanskega zaliva. V Jackson, Co. prodaja Čeh, gospod Pollak, zemljo. V Bellville, je bilo precej soparno, ko sem bil jaz tam: toplomer je kazal 98 stopinj v senci. (!) Gorka sapa je pihala od južne strani. Xoč se ni ohladila iu vzduh je pritiskal hudo na človeštvo in 'živalstvo. Mislil sem kako se morajo Slovenci v Jackson. Co. kuhati. ker je kraj južneje in nižji od Austin. Co.. Svet je le kacih IGO čevljev nad morjem. Drugače so ta m kaj« ni kraji ali ri-ght za kmeta. Zemlja je posebno rodovitna in prideluje se riž, bombaž, •alfalfa, sladkorni trs, sirk, proso, koruza in druge take stvari. Ljudje se pečajo tudi z zelenjavo, sadjerejo in živinorejo. Pomeran če, limone in fige dobro obrode, in vse pride jako rano na trg. Ljudje na severa zdijo se mi bolj delavni, bolj žilavi, bolj re- eerkve, šole. svojo banko in svoj časopis. Govore manj ali več an gl-ško: med seboj pa občujejo le *' materinščini, in tako ohranili so na angleškem ozemlju že desetletja svojo narodnost, za kojo da Lab kri in dušo. Texaski Lahi so zavedni: dobro vedo kaj bo po m nil Panamski prekop, posebno za državo Texas. V večih državah, tako tudi v Texasu, poizvedoval sem po vlad-nej in šolskej zemlji. Mnogo takozvanih “homesteads” je sedaj odprtih za naselnike. Vsakdo lah ko dobi 160 akrov rodovitne zemlje zastonj kjerkoli hoče, le v Texas stane šolska zemlja par do larjev, ki so pa za plačati v teku 40 let brezobrestno. Milijone a-krov vsakovrstne neobdelane zemlje, križem vseh zapadnih in južnih držav in ozemelj, je sedaj ponujena pametnim ljudem zastonj Prilika je redka in vgodna in dragi napredni, omikani narodi hrume v tropah proti državnim pisarnam, vsak po svoj kos zemlje zastonj ali za nral denar. Take prilike ne bo več kmalu. Sedaj je čas za delovati. Tudi Slovenci naj bi se zanimali za take ugodnosti; jaz velikodušno privoščim vsakemu rojaku, da si opomore prej ko mogoče. Srce me boli če čitam o brezposelnosti 'in brezdenamosti med mojim narodom, ki je trpel zadnje mesece precej bede. Priznati moram, žalibog, da smo Slovenci prepočasni, precagovi. Drugi narodi, ki so v marsikakem o-ziru inteligentnejši od nas, se ne strašijo ničesar, čeravno so telesno, včasih tudi dušno slabeje razviti, kot mi. 160 akrov zemlje zastonj, je lepa stvar, čeravno je v divjini s prva trdo delo. Če ke-do hoče, dobi jo lahko še več za mal denar. Podarjenemu konju ne glej na zobe. V Austin, Texas, dobil sem vse podatke tikajoče se dobave šolske zemlje. V Washington, D. C. pisal sem za vse podatke tikajoče se “homesteads” po vseh državah republike. Če se Slovenci zanimate za vredno zemljo, jaz se in pripravljen izdati že meseca novembra 1908 slovensko knjigo, ki bo jako zanimiva in koristna, ter bo podučila vsakogar natačno o vseh domačijskih postavah Zedinjenih držav; kako postopati, da se dobi svet zastonj, kako, da se dobi za malo plačo; državo in county, kj.er zemlja leži. koliko jo je in kakoršna je; ter jedno in sto dražih važnih stvari, katere vedeti je koristno vsakomur. Take stvari, se ve, so v zvezi s stroški; tudijje treba, da pride knjiga na svetlo, kakor hitro mogoče, dokler še ni vsa boljša zemlja zasedena. Če bi delal na knjigi sam, končana bi bila prepozno, ker je precej opravka s takim velikim in natančnim de- lom. Treba bilo bi najmanj dveh pisačev. Jaz bi jo sestavil, a dragi bi jo prepisal za v tisk. Minneapolis ima zato zmožne Slovence. Ležeče je na vas, če bo knjiga izšla. Ako dojde do 15. septembra t. 1. 500 naročil priloženo vsakem naročilu 50e.. v gotovini bo pre-koristna knjiga izšla dovolj začasno. drugače pa ne. $250.00 je mala swota za stroške taeega dela, in knjiga ne more priti v tisk. če se ta svota ne doseže. Za 50e dobil bo vsak knjigo novembra, ali se mu pa bo denar vrnil. Slovenci. zanimajmo se za “šenka-no” zemljo: agitujmo. da bo knji-ra izšla: nje vsebina bo taka. da bo mnogo vredna več let za vsa-eega človeka, če misli postati ke-daj farmar ali ne. Denar naj se pošlje naravnost na moj naslov prej ko mogoče. Slovenci, zbudimo se, osrčimo se. združimo se, bodimo složni, delajmo premišljeno, hrepenimo po samostojnosti, in dosegli bomo boljše ,čase. Yankee New Mexiko 26 avg. 1908 Dragi mi “Glas Svobode”. Na znanjam. da tukaj je še mnogo prostora za kopače oglja; dela si vsaki dan. toda zasluži se malo To je pač vsakem znano, da si kapitalisti svoj Žakelj najprvo na-polnejo in le ostanek delavcem vFžejo. Predno končam naznanim vsem svobodnomislečim čitateljem Glas Svobode, da je tu gori tudi eden socijalist ki se bori za pravieo in svobodo. Vsim naročnikom “Glas Svobode” soc. pozdrav, tebi dragi mi “Glas Svobode” pa želim veliko uspeha in da bi kmali po dvakrat na teden izhajal. Frank Sama. Velika stavka. Ravno ob zaključku lista se nam poroča, da se iz nerazpora-zumljenega pogajanja izmed operatorjev in odborom premogar-jev v državah Wyoming in Montana. izcimi štrajk. Koliko je resnice na tem poročilu še ne vemo; vendar pa ako do štrajka pride prizadetih bode do 15.000 premo-garjev v Wyoming in Montani. — Drago poročilo javlja, da je štrajk v Birmingham, državi Alabami. odnehal. Čitajte rojaki! Znano je, Jase z amerikanskim kmetijstvom dožene imovitost, neodvisnost in sreča. Drugi narodi kupujejo zemljo, vstanuvljajo naselbine ,vasi trge, mesta—, pomagajo si medsebojno, postanejo i-mov-iti, neodvisni, čislani, ter ohranijo in širijo svojo narodnost. Cas je tudi za nas Slovence, da se osrčimo in oprimemo kmetijstva v Ameriki. Kupimo dobro zemljo in vstanovimo slovenski naseltine, lepo novo domovino, in zaistinimo prijetno bodočnost sebi dragi rodbini svoji, in našim potomcem. Prodajemo kmetije in zemlje, in imamo izvrstni svet za naselbine, z zdravim podnebjem, dobro vodo 'n blizo velikih mest kjer se vse lahko dobro proda, kjer je indus-trija živahna in delavec ma denar, ker je njegova plača polovico višja, kot na jugovshodu. Pišite na: BRUNSHMID, ALBINA & ROVNJAK, 708 So. 10. St., MINNEAPOLIS, MINN. POZOR! OZNANILO!! VABILO!!! Vsem cenjenim rojakom naznanjam, da sem prevzel a®“ na 3913 St. Clair Ave., v CLEVELANDU, O., čloloro znani S-A-X_i002ST od starosta slovenskega “Sokola” gosp. Louis Reharja. Podpisani se cenjenim rojakom najtopleje priporočam ter se nadjam, da bode vsak zadovoljen, kdor me poseti. S spoštovanjem Gabrijel Trampuš, gostilničar rjemu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati 8 ve’e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 488. Rodovitna zemljišča v državi Micn' .sn Ogemaw County pr $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aner. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh držat ah A mt i ike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnire, pi.šiljrrii denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534/. W. 18th St., Chicago, III. Ripley dežela. Najlepše kmetije ali gozd v naj večji naselbini Slovencev v Ameriki Plačilne pogoje si sam napravi. Naše sadje je bilo z prvim darilom na razstavah obdarjeno. Plačaš express, pošljem ti nzorec kaj tukaj raste- FRANK GRAM, Naylor, Mo. Prvi in edini samostojen slovenski posredovalec zemlje v Ameriki wiffl® Zastonj! "Na željo rojakov pošlemo zastonj dobri in resnični popis zemljišča v okolici Phillips, v okrajih Price, Taylor in Ashland v severnem delu države Wisconsin. Varujte se prevarantov in agentov zemljišč, kateri pod napačnimi pretvezami hočejo ogoljufati. Najprej prečrtajte našo popisno knjižico, nizke cene in ugodnih obrokih predno, kje drugje kupite. Naš cilj je obljuditi to rodovitno pokrajino. Onim, ki kupijo od nas zemljišča, plačamo vožnjo, '/.a vsa pojasnila v tej zadevi obrnite se le na našega zastopnika zemljiškega oddelka družbe Wisconsin Central Railway, F. A. ČMEJLA, 572 Blue Island Ave. Dept. D. Chicago, 111- VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. d^PRIJDITE IN OGLEJTE Sl PONUJANE CENE TA TEDEN MI VAM NAREDIMO FINO IZDELANO KRILO ZA $1.00 ALI ČEZ, IZ fine robe katero prodajamo po 50c. in čez. Oglejte si umotvore za krila v razločnem oknu. VOLNENO BLAGO ZA DRESSE Zalaga volnateiga blaga za dresse, polne velikosti za waists, krila in otročje obleke, raznovrstnih barv in krojev, nektere vredne Qr7Ip 69c Vaša izbira yd.........u/2U ČISTO VOLNENO BLAGO ZA OBLEKE. Zaloga fino volneniga blaga za obleke navadne velikosti, vredno po $1.00; polne velikosti za waists in krila gladke ali progaste. pn« Vaša izbira yd.............Dull SATIN. Yard širok izklučno primem za podlago, na izbiro iz raznih najnovejših barv, kakor tudi n n p erne in cream. Yd..........{ulj PANAMA. Fina volnena panama, zelo -trpežna in navadna tkanina za krila in obleke, vseh novejših bar- QQp v ah in črne. yd....• •.. . UUU MOHAIR, 4o palcev široki, cma alpaka, ja ko lepe in razkošne, nekaj nad na vadne vrednosti,/črni PPi mohair vd. po • •............UDI BATISTE. 27 palcev široki svilnasti baliste, iz finega in trpežnega lila ga za plesne obleke in waists v navadnih svitlih črnih in cream DQp barvah, vd. po ............Dub SERGE. Zaloga po 36 palcev široke dia gonal. v vseh raznih barvah in čr ni; primerni tudi za otročje "1 P« obleke. Vaša izbira vd....IDI SVILA. Zaloga, nove svile. 18 do 27 palcev širjave, navadne brokataste 'n spreminjajoče barve, raskošnih izdelkov in najnovejšega f)Qp kroja. Vaša izbira vd...••uOl) BLAGO ZA DRESE. Posebno fine, čisto volneno in svil nato volneno blago za drese. wai sts in krojaško delane obleke, o bičajno novih tkanin in barv kakor tudi črne. Vaša izbirali Qfl .vd. po ...............3)1. Ufl SERGE čisto volnena, črno teški serge, izdelano s svilo, trpežno za krila in obleke. To blago se nikdar ne prodaja izpod 7oc. vd. sedaj PPp pa po ...................jJb BLAGO. Jako fino volneno blago, navadne in razkošne tkanine, lahke in srednje teže, elegantno in trpežno, izbira iz vsih navadnih barv HOn in črne. vd. • •.........uOu Volilni boj za piano, ena volil-nica prosta za vsakih 25c. nakupa. Naši premijski kuponi se dobijo pri vsakem nakupu. Hranite jih! PIANO KONCERT V SOBOTO ZVEČER. IZ STARE DOMOVINE Telovajski napad na učenca. Pretekli teden so napadli v San-gradu 121etnega učenca Bolharja iz Ljubljane fantje Žarga.j, Močnik in Sleme, prave pristne klerikalne cvetke. Zvabili so ga, v gozd da mu bodo nekaj podarili in ko so prišli tja, so ga vrgli on tla, ctva.sta ga držala za obraz, Sleme, irnežnarjev sin mu je prerezal z nožem srajco in ga zabodel v desno stran prsi. Napadalci so naznanjeni sodišču in bo 21. t. m. v Kranju tbravnava. Želeti je, da jih sodišče občutno kaznuje te sirovine. ' < Požar v Muti na češkem je napravil nad milijon kron škode. Nad 1000 oseh mora stanovati • vojaških šotorih. Tragičen samomor. 17. aug.. se je na pokopališču pri Sv. Križu ustrelil zasebni uradnik gosp. Jožef Švič, rojen 8. januarja 1881 v Sv. Martinu v Rožni dolini pri Celju, pristojen v Ljubnico, zadnji čas v službi pri tvrdki Majdič v Spodnji Hudinji pr; Celju. Nesrečnež je poslal svoji ženi pismo, katerega vsebina mora ganiti tudi najkamenitejše srce. Ljubil jo je, ljubil je svojega sinčka, mladega angelčka, do dna svoje duše. Ženska slabost, ljubosumne solze njegove ljubljene ¡žene, ,so tirale mladega moža v smrt. Še v zadnjem pismu ji pove, da je bil zvest mož, a menda nekoliko prerahločuten. Obrazloži ji do vinarja svoje u-godne finance in potem še minuto zabeleižujoč in priporočajoč se e-dino ženini in sinčkovi molitvi -— se loči s sveta. — Nesrečna smrt. Dobrniški žu-.pan je kupil pretečeni teden od čateškega župnika Henrika Pov-šeta 12 veder vina. Dne 12. t. -in. sta prišla ponj dva mlada fanta in se ga pri župniku pošteno nasrkala. Dr vil a sta z vso silo navzdol, ne meneč se za veliko nevarnost, ki jima preti po strmih klancih. Spredaj je sedel 171etni vulgo “Drugačev” iz Šahovca pri Dobrničah. Nasproti vasi Zagorica je skušal voz z zavoro ustaviti, pri tem je pa tako nesrečno padel pod voz, da mu je šlo kolo čez usta iu mu glavo strahovito razmesarilo. Seveda je obležal na mestu mrtev, na kar so ga na pomoč došli odnesli v mrtvašnico. Njegov tovariš je odletel v stran in se le neznatno ranil. Župan Cigan ima prav občutn-o škodo, ker se je voz prevrnil, razbila 2 soda in izteklo do 400 1. vina. Ogenj je nastal 11. aug. v vasi Kalce-Naklo pri Cerkljah in uničil 6 posestnikom 21 poslopij. Zgorelo je nad 1000 K denarja ter mnogo živil in sena ter gospodarskega orodja.in pohištva. Škode je 38.000 K. zavarovalnina pa znaša 12.780 K. Roparski morilci? Policija v Tešnu je zaprla tri sumljive hrvaške delavce ter je dobila pri njih 17.000 kron. Na sumu so. da so izvršili znani roparski umor pri Vajen n.. Smrt v boju z bikom. Janez Zupančič, posestnik, doma blizu Višnje gore, je na sejmu prodal bika. Med potjo proti kolodvoru se ustavi pred gostilno g. Omahna, da bi spil pol litra vina. Ne-spametaeži .so začeli bika s palicami dražiti in ko stopi na to gospodar iz krčme, se zakadi vanj, dasi je bil vedno nenavadno krotek, da so ¡ga otroci gonili na vodo. Zdelal ga je strahovito. Iz ust mu je' bruhala kri, na hrbtu mu je strl vse kosti, na to ga pa nataknil na roge in ga vrgel daleč nazaj od sebe. Prepeljali so ga v bolnišnico v Rudolfovem, kjer je izdihnil v nekaj dneh v ¡strašnih bolečinah. Bik je postajal vedno bol divji. V vagonu se je odtrgal in napadel svoje tovariše. ko se je pa pripeljal na Koroško. jo je popihal iz vagona med ljudi, a njegovi podivjanosti so napravile svinčene krogle s šestimi streljaji konec. Zupančič je zapustil ženo in 11 otrok. Močerad V ustih. Na Češkem sta delala zakonca na polju, in sta pustila otroka blizu sebe na tleh. Čez nekaj časa je začel otrok jokati. Mož je rekel ženi, da naj pogleda, kaj je otroku. Žena je odgovorila, da ima le še nekaj malega opraviti. Ko je potem stopila k otroku, je zapazila, da mu je zlezel močerad v usta ter otroka zadušil. Žena je zavpila in mož je prihitel. Ko je videl, kaj se je zgodilo, se je tako razsrdil, da je ženo ubil z motiko, ki jo je držal v rokah. Zverinski oče. V Radizlju pri Framu je kočar Val. Brezner v pijanosti vselej grdo pretepal ženo in otroke. Ko je pred tremi tedni neki večer prišel zopet pijan domov, je žena zbežala iz bi še. Mož je začel otroke brez povoda pretepati, a ko .se je zbudi najmlajši poldrugo leto stari o-trok ter začel jokati, zgrabil ga je zverinski oče ter ga vrgel s tako silo v vrata, da je otrok obležal s preklano glavo mrtev. Ženi. ki je na ropot prihitela v sobo, je zagrozil, da jo ubije, ako izpove resnico. In res so otroka brez preiskave pokopali. Pozneje pa sta šestletna sestra in štiriletni bra tec pripovedovala sosedom, kako se je cela stvar zgodila, o čemer so zvedele tudi oblasti ter groznega očeta zaprle. Razžaljena železnica. Z deželno železnico iz ¡Slatine, se je peljal nedavno na vojaški nabor v Celje mesarski pomočnik Ogrizek. Ker je brzina tega vlaka znana, se je mladenič očividno dolgočasil, za to pa se je razveselil, ko je zagleda! na cesti ob tiru neznano kmečko lepotico. Najbrže vina sit. a ljubezni žejen je skočil, pravzaprav stopi! ;z vlaka, objel in poljubil deklico, potom pa se vrnil v “dirjajoči” vlak. Uprava železnice se je čutila žaljeno na svojem ugledu ter ovadila predrzneža. sodišču, ki ga je obsodilo z olajševalnimi okolnostmi, ker je bilo ■mladeniču med vožnjo dolg čas samo na 4 K globe. Od altarja na morišče. Na dvo ri.šču jetnišnice v Lodzu se je te dni vršila pretresljiva poroka. Radi mnogih anarhističkih atentatov na smrt obsojeni Ladislaw (Baskovski se je pred izvršitvijo smrtne obsodbe hotel poročiti svojo nevesto. Ženin, okovan verige, je bil miren in je po poroki tolažil plakajočo mlado svo jo ženo. Takoj po poroki je morala mlada žena z ženitovanskimi gosti zapustiti jetnišnieo in par ur pozneje se je nad Grlaškovskim izvršila smrtna obsodba. Moje kraljevstvo ni od tega sveta. “Freie Stimmen” pišejo; Te besede Kristusove se držijo najmanje služabniki cerkve; oni so nasprotno ravno namenjeni, da nabirajo kolikor mogoče posvetnik zakladov. To dokazuje ■katoliški zgodovinar Jean Bonne-'font. ki je izračunih da imajo ka-toliške kongregacije na Franco-«kem sledeče svote premoženja: lAsumptionisti 100 milijonov fran kov. Kartezijanei 40. Benediktinci 25. Orotorija-nci 10. Je-zu vi ti 5. Pavlanci 15. Lazaristi in beli o-četje iz Afrike-po 2. Salezijanci 14. viboigi Kapucini 2% in misijonarji od Tsoudnua 10 milijonov frankov. Očetje neomadeževane-ga spočetja so v Lurdu vsako leto 5 milijonov frankov čistega dobička naredili. Te velikanske svote “zaslužijo” ti služabniki božji ve. čidel s prodajo samo žganega šno-psa. lnrdske vode. čudežnih svetniških slik, časnikov itd. To je zo-oet dokaz, da pobožni klošterski bratci na neumnost lj-ustva špekulirajo in s tem najboljše kšefte delajo. Ker pa naši kmeti se niso tako bedasti da bi si pustili svoj denar' kar hitro odvzeti, hočejo klerikalci šolski čas ¡znižati. Tako hočejo v kalnem ribariti. izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. Tel, Canal 6296 ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za ,vse ¡priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, IH ÜCCÁ? 550,561,583^565 ßl(/£ ÍSíANDA ^ Cndezna ura za $4.98 Tl l*o, " Finega dela., dobro idoča, moč-mi in zgleda kot zlata. Remu-a tor tečaji na rubin kamnih. V - J»ničen regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 fl* let. z uro pošljemo krasno miiES/ verižico brezplačno po po- vztju (C. O. D.) za $4 98. Oglej si jo in ako ti je po godu plačaj in tvoja je^ nasprotno jo pa vrni na naše stroške. 7, naročilom 6. ur dobiš eno uro in verižico povrh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali možko uro. FIELD Sc CO., DEP. 38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTI L N O na 080 Bine Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH P vade n $ BVI DOLAH prihranjen je samo nena vaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s S Atlas in Pilzen pivo, likerji, prost prigrizek. smodke, Zastopnik najboljših parobrodnih črt PoSiljatev denarja na vse dele sveta po najnižjem kurzu in točno. Mohor 572 Blue Island Avenue blizu Loomis St. Telephone Canal 3214. Chicago, Illinois John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. **»«** Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, III. *7^ 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure .......- ■ NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 FOTOGRAFIJE, katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. Za te poročne slike je IzkLuisen. fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk naše galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Plače Established 1883 CHICAGO Phone Canal 287 / “Ker sem bil obveščen o Severovih Zdravilih, za to sem jih poskusil ter se prepričal, da izvrstno delujejo Kazimir Laszkiewicz, 1306—i8th Pl., Chicago Ali trpite na zaspanosti in obednem na glavobolu, nerednem spanju, izgubi okusa, riganju ali bljuvanju ? To so pravi znaki neprebavnosti. BITTERS bode kmalu uredil prebavne organe, ako se rabi vodilu. Vsi znaki neredov bodejo kmalu izginili. Cena 50 centov in $1.00 “Bil sem tako bolan, da radi slabosti mi ni bilo mogoče stati na nogah. Izgubil sem okus. Po rabljenju treh steklenic Vašega Želodčnega grenčeca se mi je povrnil okus, ki je veliko pomagal, da se mi je povrnilo zdravje.” Anton Bryksi, Stamford, Texas. W. F. SEVERA CO. PRICE ONE DOLLAR. Vaš lekarnar prodaje SEVEBOVA ZDRAVILA. Pazite vedno, da dobite pristna “SEVEROV A. " Ne jemljite podelkov. Zdravniški svet pošljemo zastonj ONI, KI TRPIJO na glavobolju, ki je najhujša bolezen, najdejo hitro pomoč pri rabljenju Severovih Praškov zoper glavobol in nevralgijo kakor hitro se bolezen počuti. Prav hitro se bolezen odstrani, ako se izleći pravi vzrok iste. Cena 25 centov na bolečinah pozvročenih po neredih obisti in jeter, morajo biti pozorni in v takem slučaju rabiti Severovo Zdravilo za obisti in jetra. To zdravilo je izdelano in pripravljeno iz najboljših zelišč ter je brez kake škodljive lastnosti- Cena 75c in $1.25. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove Big“ ■ ' ^:V-y...--po.—„jv: “©a jA najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za m®ške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE. Kloboučnid a obchodnid zbožim vÿpravnym ZAKAZKOVÉ PRÁa VÉNÜJE SE 598-600 * ZVliŠTM POZORNOST BLUE ISSAND AVENUE Pozor rojaki i Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” vedno sveže Atlas" pivo in vsakovrstne likerje, linijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in ‘pool” miza. Zagotavljam solidno postrezi*) in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. Kasparjeva državna banka. 823 Blue Island Ave. Chicago, lli. plačuje od vlog 1- jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 RAZNO IN DRUGO. Rahločutno in obzirno. Pri nekem kavalerijskem polku se je u-strelil desetnik. Polkovnik je prišel s svojim adjutantom mrtveca ogledat. Pri tej priliki sta se dogovorila, da je treba desetnikove starše na rahločuten in obziren način obvestiti. Adjutant je sestavil brzojavko: “Sin se smrtno ponesrečil. Pogreb jutri.” Polkovnik : Je še prerolbato, treba je napraviti oibzimeje. Pišite (narekuje) : “Sin hudo padel. Ozdravljenje dvomljivo Pogreb jutri.” Po ovinkih. Zelo nevljudno je nastopil časopis “Alpen = Bote” proti damam, ki niso hotele v gledališču odložiti, klobukov. Koncem poročila o predstavi namreč piše: Prav prijetno smo občutili dejstvo, da so se spoštovane dame pozivu, naj odložijo klobuke, takoj odzvale razen nekaterih, kojih klobuke je mogoče v žeti z glave le z lasmi vred.” — V bodoče gotovo ne bo nobena dama več pokrita v gledališču. Dvanajst božjih resnic je sestavil antisemitski krvaški list “Putnik”. Te so: 1. Car vlada širom sveta. 2. Papež blagoslavlja obadva. 3. Vojak služi za vse tri. 4. Odvetnik rubi yse štiri. 5. Po,p poje za vseh pet. 6. Patra živi vseli šest. 7. Lekarnar zastruplja vseli sedem. 8. Zdravnik dere vseh 0-sem. 9. Grobar koplje jamo za vseh devet. 10. Kmet hrani vseli deset. 11. Zid vara. vseh enajst. 12. Smrt umori vseh dvanajst. Katoliška morala. Pred kratkim je v Leipzig-Stötteritz izšla nova izdaja brošure “Moraltheo-loigie”, katero je bil v latinskem jeziku svoje dni pisal sloviti in sveti Alfonz Liguorski. Ali. čuda velikega! Od saškega pravduika je bila brošura zaplenjena, pa ne morda radi sovraštva do katoliškega moralista, ampak radi nesramne vsebine. Pravdnik je kel da se na nemškem v takem ziku pač ne sme prodajati nesramnosti. No. da, kak Boccaccio se sme tiskati, ali ta svetemu Alfonzu niti do prs ne sega. Versko sanjarstvo Star kmetski zakonski par je umrl v Švici. V zapuščini se je dobilo za 30.000 frankov zlatili predmetov, med temi krono z dijamanti, meč. verige, zapestnice, prstane itd. in kakih 13 kilogramov srebrne posode Okrog stare kmetice se je zbirala nekaka sekta, kateri je pravila kmetica, da se ji je prikazala Marija, ter ji ukazala nabirati lišp za svoje vstajenje. In neumno ljudstvo je verovalo .tem besedam in trumoma drlo v priprosto kmet sko hišo, da daruje Mariji najlepše stvari. Radodaren milijonar. Večkratni milijonar Rockefeller je obiskal nedavno v državi Ohio kmetijo, na kateri je preživel svoja, ml a da leta. Kmetijo ima danes Nemec V. Kranz, ki je seveda gosta z veseljem sprejel in pogostil. Rjoekefeller je poizvedoval po njegovih gospodarskih razmerah j ter izvedel, da. si Kranz prizade-j va. da bi si najel 4000 dolarjev hipotečnega posojila. •Sočutno je poslušal Rockefeller jadikovanje in ko se je poslovil, izvlekel je denarnico. vzel iz nje bankovec ter ga podaril vzradoščenemu farmer-ju. želeč mu boljših uspehov. Far-mer je potem razvil bankovec ter ostrmel. Velikodušni milijonar mu je namreč podaril bankovec za cel — dolar. Nesreča v rudniku. V rudniku Massen se pri. razstreljevanju ni razpočila ena izmed min. Trije delavci so odšli na lice mesta, da bi dognali, zakaj se mina ni razpočila. Ko so nrišli v bližno, je mina nepričakovano eksplodirala in ubila vse tri delavce. Po 2399 letih. Grški listi poročajo, da pride kmalu novoimenovani perzijski poslanik v Atene, ki izroči kralju Jurju svoje poverilno pismo. Tako bodo po 2899 letih zopet obnovljeni diplomatie-ni odnošaji med Grško in Perzijo, | Humor pri Jugoslovanih. V iz- vestjih jugoslovanske akademije je priobčil ravnokar Andrija Gav-rilovič razpravo o dovtipnost.i pri Jugoslovanih. Posnemamo iz zbirke nekaj takih dovtipov: Kdaj je konj najtežji ? Kadar ti na nogo stopi. — Kdaj so majhne ribice dobre? Kadar velikih ni. — Kdo poje, kadar se drugi ljudje jočejo ? Duhovnik pri pogrebu. — Kdo (pljuva na- tla le v nedeljah in praznikih? Delavci, ki med tednom pljuvajo le v dlan. Davek na neumnost. Mala loterija je nesla avs. državi 1. 1905 samo 30 milijonov kron čistega dobička ' V loterijo stavijo . vsak dan 86.000 kron, dobijo pa samo 42.000 kron (48.83%). Ako stavijo 100 K, pograbi država čistega dobička 28 K — 100 K se razdeli tako-le: Igralcem 50 K — za upravo loterije 20 K in državi 28 'K — kar znaša 100 K. — Koliko je slovenskih revežev, ki nimajo ni grižLjeja poštene, redilne hrane, ne požirka zdrave pijače, ne I obleke ne obuvala, ki pa vendar nosijo svoje groše v loterijo! Že 'trideset let se nekateri poslanci potegujejo za to, da naj se mala •loterija odstrani, pa zastonj, borili se bodo morda še 30 in morda celo več let. Dokler se ljudstvo ne spametuje, ne bo konec te nemoralne igre. Tri žene umoril, tri pa še ima v Hermosilu Meksiki iz Belgije .priseljeni veleposestnik Derot. Eno rodbino je zapustil v domovini, a v Ameriki se je na petih kra» jih poročil, od katerih je tri žene umoril, pri dveh pa je živel, ne da bi Juli ženi vedeli druga za drugo- Ko so ga zaprli, je ena teli žen izpovedala, da je zadavil mož tudi njeno sestro ko je postala od njega mati. Morilec je sin belgijskega milijonarja. Neverjetna sirovost. Neka deklica iz Berolina, ki hodi z umetnimi nogami, se je šla v bližnji gozd sprehajat, kar jo je tako u- so prišli trije fantje ter so ji vzeli umetne noge in zbežali. Deklica je štiri dni in noči zaman klicala na pomoč, a ko so jo našli, bila je tako oslabljena, da najbrže u-mrje. Morilec svoje hčere. Kamnosek v Tridentu. Valeriano Ncgriolli, ki je :bil zaradi nasilnosti že nad SOkrat kaznovan, je začel preganjati z nečistimi ponudbami svojo lastno 201etno hčer, vsled česar mu je sodišče odvzelo očetovsko oblast ter ga spravio v bolnišnico kot duševno zmedenega alkoholika. Dne 9. ang. pa se mu je posrečilo pobegniti i.z bolnišnice, šel je v svoje stanovanje ter se oborožil z revolverjem. Nato je šel k svojim sorodnikom, kjer je živela hči. Kaj se je godilo med njima, ni znano. Hipoma je Negriolli potegnil revolver ter ustrelil na hčer. ki jo je zadel med srce in pljuča. Odnesli so jo smrtno ranjeno v bolnišnico. Zverinski oče je splezal na streho ter skušal po strehah pobegniti, a so ga policaji ujeli. Tudi lep duhovnik. Katehet Stoekl v Riedu na Gor. Avstrijskem je tožil tamošnjega učitelja Pilgersdorferja in kmeta Kiopfa, ker sta govorila o njem, da je imel razmerje in celo otroka s 13-letnim dekletom. Toženca sta pa svojo trditev pred sodnijo dokazala in sta bila oproščena. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Slavni direktor Collins N. Y. Me-dieal Instituta: — Prosim oprostite mi, da Vam toliko časa nisem sporočil o uspehu Vaših zdravil. Rabil sem zdravila natanko po predpisanih navodilih, katera so mi tudi pomagala do popolnega zdravja. — Bodite overjeni, da Vam bodem hvaležen za skrb in trud, katerega ste imeli z menoj, dokler me ne bode krila mati zemlja. Tudi mojim rojakom Vas bodem priporočal, ker sedaj vem, daste zdravnik v pravem, pomenu besede. — To raj še enkrat najsrčnejša re- je- takih Inuldo, da je zaspala. Med tem ki so bili pretrgani leta 491 pred hvala za izvrstna zdravila in is Kristom, ko je hotel perzijski -kreni pozdrav. Vaš iskreni prija-kralj Darij podjarmiti grške dr-! tel j. Albin Strnad, žavice. I Box 757 Black Diamond. Wash. ALI JE TO SOCIALIZEM? “Čudežna ozdravljenja’’ v Lurdu (Goljufija razkrita). V nekem od papeža potrjenem Bertrinovem spisu, ki ga klerikalci žc nekaj let razširjajo v številnih izdajah, je natančno opisano čudežno o-zd ra vi j en j e gospe Rouehel iz Met-za, ki je bila deset let bolna na raku na obrazu. Mnogo zdravnikov, predvsemi dr. Ernst iz Metza se tami navaja kot priče, da se je ozdravljenje izvršilo na način, ki ga ni mpgoee razložiti naravnim potom. Na strani 296. čitamo doslovno : “Dve stari in globoki razjedi sta iziginoU mahoma in tre-notkoma so na novo nastale norenja koža, mišice in žile, ki so v eni sekundi (!) nadomestile skvarjeno meso in se spojile z o-stalimi deli. To je jasno, določno, neutajljivo dejstvo. Da ali ne, ali je naravna, fizična ali moralietia sila, ki je kdaj učinila tako čudežen uspeh ? To je bistvo vprašanja, ki se urn ni izogibati s splošnimi frazami, s podmenami, z opozarjanjem na temno priliodnjost itd.’’ — Fotografija o zdravljen-ke in fotografičrii posnetek one strani v njenem molitveniku, ina •katero je bila pri nenadnem o-zdravljenju padla krvava obveza, ilustrujeti to opisovanje. — K temu pa, dostavlja dr. Teodor Kn-gert. urednik od katoliških duhovnikov izdajanega lista “Das zwanzigste Jahrhundert’'. Organ für fortschritliohen Katholizismus (Dvajseto stoletje, glasilo naprednega katoličanstva) v štev. 28. preteklega meseca tole: “f'e poizvedujemo po Metzu o slučaju gospe Rouehel, ■ izvemo, da gos-71a Rouehel še danes živi in da je že osemnajst let na raku na obrazu bolna, da je njeno trenotmo stanje vsega obžalovanja vredno in da na vseh svojih treh romarskih potovanjih v Lurd niti enkrat ni ozdravela. Nadalje izvemo, da je metzško zdravniško društvo dr. Ernsta, ki/ je omenjeno čudežno ozdravljenje uradno potrdil, poklicalo na odgovor in da je. dr. Ernst v soglasju z drugimi zdravniki javno izjavil, da se ni bilo zgodilo nikakšno ozdravljenje in da se da vse, kar se je bilo zgodilo, razložiti naravnim potom Tretjič čujemo, da je dr. Boissa-rie, načelnik pisarne, v kateri se potrjujejo v Lurdu dogodivši se čudeži, bil o priliki zborovanja tega zdravniškega društva v Metzu prisiljen, odpovedati se svoji razlagi o ozdravljenju raka gospe Rouehel. Dr. Boissarie je obsojen in ž njim je obsojeno vse zagovarjanje turških čudežev: kajti cerkvene oblasti so se opirale ravno sna njegovo pričevanje. Pevrama-Je, preganjani župnik lurški, ki ni 'hotel verovati padavični Bernadette. bo končno dospel do pravice.’’ — Tako piše katoliški list in svari katoličane, da naj s svojimi romarskimi pohodi nikar ne nosijo velikanskih vsot denarja na Francosko. Tudi se obrača do duhovništva, da naj vendar že naredi konec tem nezdravim razmeram. Pomagalo vse to seveda up bode; kajti brošure z lažnivimi zdravniškimi izpričevali se bodo razširjale v prid klerikalizmu slej kot prej . Roman iz župnišča. Tako je naslov brošuri, ki jo je izdal bivši župnik na Lipoglavu pod Ljubljano. Janez Godec. Brošura župnika Godca je naperjena •zoper Lpoglavske farane vobče, zlasti zoper dve kmečki terci j alki, ki hočeta komandirati v farovžu. Godec jc bil prej v Ljubljani. V svoji brošuri pravi, da ga je škof Jeglič poslal na Lipoglav, ker ni hotel biti urednik “Slovenskega Lista”! Na Lipoglavu sta Godcu grenili življenje dve babnici, ki jih Godec; s prav duhovsko maščevalnostjo imenuje “nezakonski materi”, ki pa sta bili vendar v ¡Marijini družbi in ena celo prednica. —- Nekaj pa je v brošuri, kar ne spada med župnikove pre-,r>ire z lipoglavskimi babami, nego je javnega interesa. Prejšnji lipo-glavsiki župnik Fr. Marešič je bil jako bogat mož. Ko je ležal na smrtni postelji, je napravil testa- I «Ete*-,-/*-:- • ... • .. . .•. meint. Župnik Bodeč pravi v brošuri. da je iz škofije dobil ukaz, da mora premoženje bogatega Fr. Marešiča ujeti za šentviške zavode. UJETI! Ta edina beseda govori cele knjige. Marešič ni v svojem testamentu ničesar volil za šentviške zavode. Bodeč je pa imel naročilo, naj poskrbi, da se testament ne izpolni. Izrecno pravi župnik Godec v svoji brošuri, da so ga hoteli spraviti na pot, ki je vodila v zapor. Kaj se to pravi? Ker je imel Marešič testament spisan, župniku. Bodcu se je pa naročilo, da mora Marešičev denar ujeti za škofove zavode in to na način, ki vodi v zapor, ne more Godcev a- trditev pomeniti nič drugega, kakor da je imel Godec ali naročilo, falsificirati testament ali pa testament in denar ukrasti na korist škofovih zavodov. Kaj drugega bi ga v tej stvari me moglo “spraviti na pot. ki jc vodila v zapor”. Godec se je ognil pota, ki vodi v zapor, a ¡Marešičev denar je vendar, kakor pravi “u-jel” za škofove zavode. Škof je vedel in ve, na kakšen način je Godec “ujel” umirajočega ¡Marešiča denar za šentviške zavode, a vendar je denar sprejel. A kaj •n a j šele rečemo o tistem škofovem svetovalcu, tki je župniku Godcu naročil, ujeti Marešičev denar na način, ki vodi v zapor? Kdo je ta škofov svetovalec, žal. ni rečeno v Godčevi brošuri, .a to je naposled vse eno. Škof je odgovoren za svoje svetovalce. Zadeva smrdi do neha in je nujno potrebna vsestranskega pojasnila pred sodiščem. “Škofov svetovalec” mora tožiti župnika Godca: če tega ne istori, bo to dokaz, da je župnik Godec pisal resnico in s tem bo morali en o obsojen ljubljanski škof Bon e ventu ra z vsemi svojimi svetovalci. Ljubljanski škof Anton Bonev&n-tura izobčen iz katoliške cerkve. V brošuri župnika Godca “Ro- man iz župnišča”, čitamo interesanten latinski pasus, tičoč se škofa Antona Bonaventure; radi zanimivosti in pikantnosti priobčujemo ta odstavek v dobesednem slovenskem prevodu. Bodeč piše: “Do zadnjega časa se je nahajal najkrepkeljfci steber" za nemški most do A d rije v Škofovem dvorcu (Ovijačeva hiša. Kongresni trg), kjer ima svoj glavni sedež tisti Klcinmavr, ki tiska slovenski luteranski ,list “Blagovestnik". Jaz sem bil prvi. ki je škofa točno opozoril na to. kdo tiska list “Blagovestnik”.-Prvi sem bil jaz, ki sem poslal škofu prepovedane knjige, ki jih je Klein-mavr & Bamberg prodajal v škofovi hiši: a. ni samo proda jal, imel je celo v i zložnem oknu razstavljeno knjigo,.ki uči. da jc bil Kristus nezakonski sin. Takšne stvari so mogoče v škofovi hiši. ker se škofu ne brani, da bi še nadalje tako gospodaril. Zato se gotovo škofa ne tiče ta-le cerkvena določba : “Velikemu izobčenju iz cerkve, ki je reservat papeža samega, zapadejo tisti, ki prodajajo ali pomagajo širiti verske blodnje oznanjujoče knjige odpadnikov in krivovercev!” Potem takem je škof Anton Bonaventura res izobčen iz cerkve! A vkliub temu še vedno stoji na čelu ljubljanske škofije. Župnik in detomor. V Splitu v Dalmaciji so 3. ang. zvečer zaprli župnika Petra Gnje-ča iz Olivna, ker je na sumu, da je soudeležen na detomoru. Stvar je tale: V selu Sli vrni je bilo dekle, o kateri je bilo splošno znano, da ima intimno razmerje s tem 'župnikom. Pred .mesecem so opazili, da je noseča in ker se je ■vedelo, da ni imela z drugim o-praviti kakor z župnikom Gnje-eem, poklical jo je župan k sebi. Dekle je odločno tajilo, da hi bila noseča. Župan ji je ukazal, da mora iti k občinski babici, da jo pregleda. Sprva se je upirala, ko ji je ,pa zagrozil, da jo da odvesti z žandarji. je obljubila, da pojde. Župan se je namreč bal. da no bi dekle uničilo otroka. Čez par dni j je šla župnikova ljubica k babici. I ki' je bila njena prijateljica. Ta ji je napravila spričevalo, da ni noseča in da je sploh še nedotaknjena. Ko je prineslo dekle k občinskemu tajniku spričevalo, je ta opazil, da teče iz nje kri. Dal jo je peljati k zdravniku, ki je konštatiral, da je porodila. Oddali so jo sodišču, ker je bila. na sumu, da je umorila otroka. V nekaj dneh se je vdala, da je vrgla dete v neko jamo. Zdravniki so dognali, da je otrok prišel živ na svet in da je bil po rojstvu zadavljen. Ker je bilo otrokovo trupelce zavito v dve brisači, zaznamovani s črkami O. P. 6. (Otac Peter Gnjee), so prijeli še Gnječa, proti kateremu je baje še mnogo obtožujočega materijala. ,da je soudeležen na umoru otroka svoje ljubice. Gnječ seveda vse taji. njegovi duhovski tovariši pa že vplivajo na priče, kako naj izpovedo, da se nedolžnežu ne zgodi kaka “krivica”. Peter Gnječ je brat glasovitega vodje klerikalno-av'strijsko-prvaške stranke v Dalmaciji in je hotel z enakovrednim bratom Fratrom Matom preskrbeti detomorilki potni list v Ameriko. Frater Mate je tudi pobegnil “sam bogve kam”. GUNARD Tffl LINE Iz New Yorka v Sredozemsko »tiorje in Adrijatička pristanišča. V RE^KO potom »JLiBRALTARJA. NEAPELJ A IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia. Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika “Cabonia” in “Carma-NIa”. dva največja parnika na svetu celo leto redno vozita. CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj, 67 Dearborn St., Chicago Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACH M A X 580 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pi je naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju poku- sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodeČDih žlezah jib ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar noberio drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TRINER’3 REGISTLREO pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdrav lo. UPR AŠ AN J E. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih, Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.