Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim.
Ceska ^Slovanska Lipa" si močno prizadeva si podobe Slovanske noše od vsih krajev dobiti, da bi ee splošni Slovanski narodni kroj ustrojil. Ta reč me je na tako imenovane Pesni carje spomnila, kteri na južni reki Pesnici prebivajo. Ta reka, kteri ime Slovenskega Nila davajo zato, ker travnike večkrat poplavi in pokali, je med Muro in Dravo nar imenitniši.— Takale je oprava Pesničkega Slovenca (ki je pred 20 leti še celo splošna bila, zdej le starih ljudi): Na visoki bistri glavi ti nosi zeleno žametno kapo, zade z veli-cim grebenam — pravi Štajarec na zelenih rodovit-nih poljanah, pozimi pa %elen ali m oder ca mer iz sukna s kosmatimi okrajki, kteri se prek črez ušesa razvihniti dajo. Namesti hlač ali bregeš ima bize (behete ali do-lanjščice), ktere niso preveč košate, vender segajo veliko niže kolen, iz domanjega belega platna. Od teh biz pride vlastno ime Bizjakov ali Bezjakov. (Primeri Glag. Clo%. Kopitarjev LXX.~) Verh teh biz pa nosi robaco ali srakico iz jednakega platna, dolgo skorej do kolen, po kterim se Pesničar od Sčavničarja loči, ki ima zlo zlo kratko robaco — bi rekel — do pasa. Potlej ima okoli života širok rudeč pojas ali pas, de mu predolga robača ne plahta in ga pri delu ne moti. Nad robaco pa nosi pozimi ali tudi ob nedeljah tudi rudec telovnik ali kamižolo, (Weste) zlo kratko, de se pojas lepši vidi. Kar pa še Pesni ca rja posebno razloči, njegov modri plajš iz sukna, kteri mu je poleti in zimi, razun pri vročim delu, na truplu, ker drugi g a jopiča nima. Kar je Ščavničarju černi kožuh, to je Pesničarju modri plašč.
To je pravi Stajarski Slovan — po šarih ali farbah. Ženske Pesničke so Slovensko nošo narberžej veliko perole (prej) opustile, ker se jaz le nekaj spomnim, da so imele stare tudi modre jenke (Kittel) suknjene z rudečimi debelimi robi, in visoke škornjice z visokimi lesenimi pod petki; v šiveh so tudi rudeč i debeli suk-njeni robovi všiti bili. Na glavi so imele, kakor še zdaj Slovenske Stajarkinje poprek bele peče.
Natanjko nam to popiši, prosim, gosp. Dr. Vog-rin, kteriga delo, mislim,  bo skorej na svitlo prišlo.
Cafov.
173