St. 115
Piiiiisa is
s.
n (biti tiiRititfila iKta)
intu, v soboto, 15« mala 1926.
Posamezna številka 25 stot.
Letnik Lf
Ust izhaja vsak dan 3 rr.eseee L 22.—, L 6 50 več. — Po v lir o kosti 1 kot smrtnice, zahvale. Mali
ponedeljka. Na celo leto . 1 stot. - j trgovska »'rj L' 1.20, ogia^
najmanj L 3.
B L J A N
J u
. .a stot ...rtinih za vodo* L
Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Te« lefon 11-57. Dopisi saj se poiUjajo izključno uredništvu, oglasi, rekla* maci je in denar pa upravniitvu. Rokopisi se ne vračajo, Nefrankiranr pisma se ne sprejemajo. — Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost* PoduredEiStvo ▼ Gorici: ulica Giosue Carducci St. 7, I. n. — TeleL it 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.

Prevrat na Poljskem
Nekdanja mogočna poljska država je -bila na višku svoje moči za časa vladavine Jageloncev (1386—1572). Po sinrti zadnjega Jagelonca, Zigismunda (1572) pa je začelo iti nizdoli do — pogube! A to vsled večnih notranjih sporov političnih, stanovskih in tudi verskih, ker je reformacija tudi na Poljskem znala pridobiti pristašev. Gospodovalno plemstvo je mislilo najprej na zagotovitev svojih privilegijev. Najugodnejša za Poljsko je bila uvedba volitve kraljev. Po določbah takozvanih «Pacta conventa«, kakor jih je sklenil Ksklicevalni državni zbor», je moral vsak bodoči kralj pred izvolitvijo položiti prisego, da bo čuval privilegije državnega zbora in plemstva. Tako je bila dejanski ustanovljena poljska plemenitaška republika z izvoljenim vladarjem na čelu. A plemstvo je skoro začelo svojo volilno pravico tudi finan-cijelno izkoriščati. Sledili so kralj za kraljem in država je vedno bolj propadala toliko s svojo pozicijo napram vna-njemu svetu, kolikor — in še bolj — vsled razdrapanega položaja v notranjosti. Najusodnejše posledice je imel takozvani «liberum veto». Ce je le en poslanec oporekal, se je moral državni zbor odgoditi in njegovi sklepi so bili neveljavni. Ker so se taki prigovori redno ponavljali, je nastopil popoln zastoj v državnem delovanju. Istotako pogubna je bila pravica plemstva, da je moglo ustanavljati zvezo (konfederacijo) v namen, da se je volja kake stranke nasilno uveljavila. Take razmere so bile vir uporom in notranjim medsebojnim bojem, zlasti radi volitve kraljevih naslednikov, a posledica je bila, da so mogle tudi vnanje države odločilno posegati v volitev poljskega kralja. Poljska država je padala bolj in bolj v obnemoglost, dokler ni prišlo do prve pogodbe za -Telitev Pclfske (v
februarju 171 ki se ji je v avgiv iu isu ga leta pridružila tudi Avstrija. Poljska je izgubila ozemlja na korist iiuaijc, Avstrije in Pi usije. Notranje homatije v Poljski so se pa le nadaljevale in v letu 1793. je prišlo do druge delitve Poljske. Po notranjih sporih in krvavih bojih proti združenim Rusom, Prusom in Avstrijr cem v naslednjih dveh letih je prišlo v letu 1795. do tretje delitve Poljske. Nekdaj mogočne poljske države ni bilo več!
Te kratke črtice iz zgodovine veličine in propada poljske države se nam zdijo umestne spričo senzacijonalne vesti, da je v sedanji novi in ujedinjeni Poljski izbruhnila vojaška revolucija za dosego državnega prevrata. Vstaji načeluje maršal Pilsudski. Če so zadnje vesti v skladu z resnico, bi bil že pretežni del vojske na strani Pilsudskega. Seveda bi bilo neumestno, če bi hoteli videti v teh dogodkih znak, da se pripravlja ponovitev nekdanje poljske zgodovine, ki je dovedla državo do pogube. Tak zaključek sedanjih dogodkov je izključen. V tej smeri se zgodovina ne bo ponavljala več. Že zato ne, ker so danes drugačni časi, ker je v sodobni mednarodni konstelaciji podano jamstvo za obstanek poljske države. Pa tudi zato ne, ker že vsa osebnost maršala Pilsudskega, vojaška in politična zgodovina njegova in slednjič njegov nesporni poljski patriotizem izključujejo že misel samo, da bi tak mož hotel tirati državo v pogubo in s tem spravljati bodočnost naroda v nevarnost.
Kraj vsega tega pripoznanja čistih namenov na strani načelnika sedanjega prevrata bi pomenilo vendar zatiskati si oči pred dejstvi, če ne bi hoteli videti velike resnosti sedanjih dogodkov v Poljski. Že dejstvo samo, da se ponavlja zgodovina Poljske v tem pogledu, da se namreč notranje politične in strankarske stvari razvijajo v tisto usodno smer, ki daja vojaškim krogom opravičbo (ali pa tudi samo povod) za odločilno poseganje v politično življenje države: že to dejstvo je najresnej-šega zuačaja. O tem imamo nazoren primer i v zgodovini Španske. Po krivdi neprestanih notranjih homatij, srditih bojev med strankami, ali pa tudi le posameznimi vodilnimi osebami in radi glasovitih, vedno ponavljajočih se «pronunciamentov» španskih generalov, sedaj temu, sedaj drugemu režimu v prilog: sta moč in ugled Španske podala nižje in nižje, tako, da je danes le še senca svoje nekdanje veličine.
S tega vidika se kažejo sedanji dogodki v Poljski v luči velike resnosti. Pa tudi zato, ker vsebujejo preresno svarilo, kake usodne posledice morejo nastati za življenje države in naroda, če postaja stranka smoter sama zase, če je nje individualnost in pohlep malik, na čigar žrtvenik se morajo polagati kot daritveno jagnje prav vsi drugi interesi, vse druge potrebe narodne in javne vkupnosti. Malikovanje pred stranko je naravnost pogubno za vsako politično življenje, ker ne dopušča zdravega razvoja, ker strankarska strast zatemnjn-je vid in ubija vsak smisel za resnične koristi iiz potrebe vkupnosti! Tem po-
gubnejše je malikovanje pred stranko v malem šibkem narodu, ki more le z združenimi napori vseh. svojih sil braniti svoje pravice in potrebe. Pouk, ki ga dajejo zgodovina Poljske in sedanji dogodki v nji, naj bi si vzeli k srcu tudi vsi tisti Slovenci in Hrvati v naših krajih, ki vidijo v svoji stranki svojega — malika!	_
Sija poslanski iboriiice
Poslanec Tinzl zahteva uvedbo materinščine na ljudskih šolah v Julijski Krajini in v Poadižju
RIM, 14. Tekom današnje razprave o proračunu prosvetnega ministrstva je nemški poslanec Tinzl predložil zbornici resolucijo naslednje vsebine: Zbornica poziva vlado, da uvede v Šolah za drugorodce materinščino kot učni jezik. Tinzl je poudarjal, da imajo dru-gorodci sveto pravico do rabe lastnega jezika v svojih šolah. (HruŠč in trušč v zbornici). Tej pravici se drugorodci ne bodo nikdar odrekli. (Govornik je bil prekinjen. Ropot v zbornici). Zatrjeval je, da je zahteva po uvedbi nemškega jezika v poadiških šolah popolnoma zakonita. (Zbornica je pri teh besedah za-gnala proti govorniku splošen krik. Poslanca Tinzla je prosvetni minister prekinil). Raba materinščine v ljudskih šolah je življenskega pomena za drugo-rodne manjšine v Italiji. (Splošen ropot. Poslanec Lunelli je govornika ponovno prekinil). Tinzl je zatrjeval, da je ljudskošolski pouk v Julijski Krajini in v Poadižju v popolnem nasprotju z vzgojnimi načeli. (HruŠč in trušč) Zahteval je, da se tudi napram drugorod-cem izvaja zakon glede svobode pouka in otvarjanja zasebnih Sol. (Govornika so fašistovski poslanci zopet prekinili). Poslanec Tinzl je zaključil tako-le: Šele takrat, ko bo prenehala raznaro-dovalna politika napram narodnim
m d Z: si jo in Frusije, manjšinam, bo omogočeno mirno sožitje z Italijansko večino. (Zbornica je zopet zagnala proti govorniku splošen vik in krik).
Seja se je zaključila ob 19. uri.-
Finančni minister za zafiito italijanske Ore
RIM, 14. Na današnji seji ministrskega sveta je finančni minister Volpi poročal o položaju na mednarodnih denarnih trgih, ki se je znatno poostril tekom angleške stavke. Italijanska lira je na nekaterih trgih postala predmet velikih špekulacij in to radi njene relativne stabilizacije. Finančno ministrstvo je posvetilo temu pojavu vso pozornost in bo skrbelo, da ne bodo utrpeli škode interesi italijanske države in italijanskega ljudstva.
Nobenih vesti o zrakoplova „llor$eM
Radi neviht« Je zrakoplov spremenil smer?
MILAN, 14. Severno-ameriškim brezžičnim postajam se dosedaj še ni posrečilo ugotoviti, ako )e zrakoplov «Norge» dospel v Nome. Radi atmosfe-ričnih neprilik je sprejemanje brezžičnih brzojavk zelo otežkočeno. «Norge» je imel prispeti včeraj ob 15. uri v mesto Nome (Severna Alaska).
«Corriere della Sera» je prejel naslednjo brzojavko: New-York, 14. (ob 5. predpoldne srednje-evropski čas). O zrakoplovu «Norge» nimamo nikakih poročil. Zadnjo vest smo prejeli včeraj in pravi, da «Norge» plove proti mestu Nome. Barometer je znatno padel; pripravlja se nevihta.
RIM, 14. Potom Italo-Radio poročajo agenciji Štefani iz New-Yorka sledeče: Nome, ob 5.20 zjutraj. Tukajšnji brez-'žični aparati niso dosedaj prejeli od «Norge-ja» še nikakih vesti.
PARIZ, 14. Pariška izdaja «New-York Heralda» poroča iz Fairbanksa (Alaska): Čeravno je «Noige» imel že včeraj dospeti v Nome, nismo sprejeli e zrakoplova še nikakih vesti. Poročilo, da se je «Norge» nahajal včeraj 10 milj daleč od rtiča Ba?row, ne odgovarja resnici. Nekatere brezžične postaje so se zaman trudile, da bi dobile zvezo z zrakoplovom. Zadnjo brzojavko je oddal «Norge» dne 12. maja ob 23. uri ter pravi, da plove proti Nome.
Položaj v Angliji
Konec 2eleznKiiRke stavke
Sporazum med železničarji in ieL družbami dosežen • Rudarska stavka se nadaljuje
LONDON, 14. Kar se prometa tiče, se položaj do danes zjutraj ni mnogo iz-premenil. Radi pogojev, ki so jih stavile železniške družbe glede zopetnega sprejemanja železničarjev v službo, se ti dosedaj še niso povrnili na delo. Stavka rudarjev se nadaljuje.
LONDON, 14. Dopoldne je bil dosežen sporazum med zastopniki družb podzemskih železnic, omnibusov in tramvajev v Londonu in med zastopniki uslužbencev. Normalna prometna služba bo najbrž vzpostavljena že jutri.
LONDON, 14. Reuter^ev urad sporoča: Med železničarji in železniškimi družbami je bil dosežen sporazum. Družbe bodo sprejemale uslužbence spet na delo takoj ko bo mogoče vzpostaviti promet v popolnem obsegu. Sindikati priznavajo, da niso prav postopali, ker so proglasili stavko. Pristali so tudi na to, da smejo železniške družbe zahtevati od stavkujočih odškodnino za zgubo, ki so jo utrpele radi stavke. Dogovor ne predvideva znižanja plač, pač pa bodo nekateri uslužbenci premeščeni v druge kraje.
LONDON, 14. Ministrski predsednik Baldwin je danes sprejel' lastnike premogovnikov. Sestal se bo najbrž tudi z zastopniki rudarjev.
Razpravifo^orapclll
▼ jugoslavenski navodni skupščini
BEOGRAD, 14. (Izv.) Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo v vseh krogih velikansko zanimanje. 2e davno pred pričetkom seje so bile lože in tribune nabito polne. Ko je ob 9.20 predsednik Trifkovič otvoril sejo, je zavladala v zbornici grobna tišina. Javil je, da sta na dnevnem redu dve interpelaciji poslancev Grisogona in Ljube Davidovića. Da bi razprava potekla hitreje, je Trifkovič predlagal, da se obe interpelaciji združita.
Govori mlalitrov
Kot prvi govornik je nastopil prometni minister Vasa Jovanovič. Govoril je o stanju jugoslovenskega železniškega prometa od prevrata do danes. Država je bila prisiljena, fia je odpošiljala vagone v reparaturo tudi na Čehoslo-vaško, kjer je sklenila tozadevno pogodbo s tvornico v Adamovu. Ta tvornica je reparirala skoro 200 lokomotiv in kakih 2000 vagonov. Ker ni država kulantno poravnavala dolgov, je prišlo s tvornico do konflikta; to pa posebno radi zadnjega obroka, ki je znašal 10 milijonov dinarjev. Ministru ni znano, da bi bil pri vseh teh poravnavnih zadevah Rade Pašić igral kako vlogo, ali pa bil na kak način zainteresiran, kakor zatrjujeta oba interpelanta.
Za njim je povzel besedo finančni minister N. Perić. Govoril je o čeku, ki je bil izplačan preko žira Narodne banke. O isti stvari je govoril tudi zunanji minister dr. Ninčić. Rekel je, da je njegovo ministrstvo prizadeto v toliko, ker je bil ta ček izplačan po zaupni naredbi zunanjega ministrstva; zato tudi ne more o stvari govoriti. Ček se je glasil na 6 stotisoč frankov.
Daljši govor je imel ministrski predsednik Uzunovič. Apeliral je na inter-pelante, naj pazijo, da ne bi v zadevi čekov škodovali interesom države. Ček, o katerem se govori, predočuje kredit, ki ga je ministrski svet odobril 1. 1921 v zaupne svrhe, za obrambo državnih interesov v inozemstvu. Izplačan je bil v treh obrokih, katerih "zadnji (200.000 frankov) je bil izplačan potom francoske Hipotekarne banke. Na akt, ki se je nanašal na ta sklep ministrskega sveta, je eden izmed uradnikov pozabil zapisati letnico 1921 in zato je bil akt pomotoma vmešan med akte iz leta 1922. Ker ga ni bilo mogoče najti so nastala sumničenja, češ da se je izplačala svota, o kateri ne obstojajo predpisane listine. Zgodilo se je to vsled pomote, a vendar je bila vlada radi teh sumničenj v velikih škripcih. Ob burnem odobravanju večine je Uzunovič izjavil: Komur se krivica ne dokaže, tega vlada ne bo zasledovala; če se mu pa dokaže, bo vlada brezpogojno nastopila proti vsakomur, pa najsi bo še tako visoko stoječa oseba. Z dvignjenim glasom je apeliral na vso javnost in na vse gospodarske institucije, naj prijavijo vsako korupcijo, ker je vlada pripravljena, da jo zatre.
Govorniki opozicije
V imenu ožje opozicije je govoril dr. KumanudL Rekel je, da ne sme nihče oporekati temu, če Pašićev sin vodi trgovske posle, obsojati pa je treba, da se je Rade Pašič-kompromitiral s tako grdimi aferami. Glede čeka v znesku 100 tisoč frankov, ki je bil zamenjan v ček za 500.000 dinarjev, ugotavlja, da ga je sprejel Rade Pašić, ki ga je dal v Francoski hipot. banki vpi-
novič je imel razmeroma zelo umerjen govor. Seja se nadaljuje in bo najbrž trajala še do dveh po polnoči. SDS in ostale opozicijske stranke so stavile posebne predloge glede izvolitve anketnega odbora, ki naj tekom enega meseca preišče vse afere, ki tvorijo predmet današnjima interpelacijama.
BEOGRAD, 15. (ob 2. zjutraj). Ponoči se je vršila debata o interpelacijah glede korupcije, na kar je skupščina prešla na glasovanja: stavljeni so bili trije predlogi o prehodu na dnevni red. In sioer prvi od strani vlade, drugi od strani samostojnih demokratov, tretjega pa je stavila ožja opozicija. Pri glasovanju je bilo oddanih za vlado 127 glasov, proti vladi pa 150 glasov. S tem je vlada izgubila večino ter bo Uzunovič najbrž še ponoči ali pa danes predpoldne podal ostavko celokupne vlade.
PlMbi premagal vMeftte
in hoče uvesti diktaturo?
DUNAJ, 14. Vse brzojavne in telefonske zveze z Varšavo so že dva dni pretrgane. Čez poljsko mejo prihajajo le redke vesti, pa še te si večkrat nasprotujejo. Radi tega ni mogoče ustvariti si jasno sliko o položaju, ki je zavladal po vkorakanju maršala Pilsudskega v poljsko glavno mesto. O vojaški vstaji prihajajo še sledeče podrobnosti:
Ko je oborožena tolpa napadla njegovo vilo, je Pilsudski pozval na pomoč čete 7. ulanskega polka iz Remberto-wa. Drugi dan zjutraj se je hotel maršal Pilsudski peljati v Varšavo, da bi se pritožil radi napada na vilo. Poveljnik 22. pehotnega polka, polkovnik Si-karski je dobil povelje, da ustavi Pil-
Vprašanje reorganizacije Sveta r Družbe narodov
ŽENEVA, 14. Na včerajšnji seji komisije je izjavil lord Robert Cecil da Anglija ne pristaja na pomnožitev stalnih sedežev v Svetu Družbe narodov. Nadalje je izjavil, da ta sklep ne velja za Nemčijo, katero smatra Anglija že za članico Družbe in Sveta. S tem so zar hteve Španije, Brazilije, Poljske in Kitajske definitivno odklonjene, ker je za ustanovitev teh sedežev potrebno soglasje Sveta Družbe narodov.
ŽENEVA, 14. Sprejet je bil čl. 2. načrta lorda Roberta Cecila glede reorga-| nizacije Sveta Družbe narodov. Ta člen j predvideva, da se nestalni člani Sveta po preteku funkcijske dobe ne morejo več izvoliti v dobi treh let. Vendar pa more zborovanje Družbe narodov z dvetretjinsko večino določiti, da se morejo ti člani zopet izvoliti. Število teh pa ne sme prekoračiti ene tretjine nestalnih članov Družbe narodov, ki so v funkciji.
Pričela se je nato razprava o čl. 3., ki predvideva zvišanje sedežev Sveta na devet. Zastopniki Velike Britanije, Francije in drugih držav so bili za to, da se zviša to število na devet, Italija in Belgija pa sta bili za osem sedežev, dočim sta Švedska in Švica glasovali proti vsakemu zvišanju, ter sta even-tuelno zadovoljna s sedmimi sedeži.
Politične vesti
SMRT USTANOVITELJA RUSKEGA «NARODNIČESTVA»
Dogodki v Angliji so zakrivili, da ni prišla doslej v svet vest o smrti odličnega ruskega delavca, bivšega predsednika vlade v Arhangelsku, Nikolaja Vasiljeviča Čajkovskega, ki je umrl dne
sudskeea ker da ie zanleten v voia^ko 30' aPrila v okolici Londona. Lanskega
i ^/V«?1 v ™J leta so proslavili v Parizu 75-letnico zaroto. To povelje je hotel izvršiti, a so : -	p - t
se mu lastni vojaki uprli in odpovedali
so polkovniku pokorščino. Postavili so' s smrtjo Čajkovskega je zaključena se takoj na stran Pilsudskega, ki je ?na najpomembnejših strani ruske popri vojakih zelo priljubljen. Ob 4. po- iitiCne zgodovine. Čajkovski se je rodil poldne je Pilsudski s štirimi polki za- v mestu Vjaten. V Petrogradu je študi-sedel predmestje Prago. Vlada je z močnimi oddelki zvestih čet in policije zasedla vse dohode v Varšavo, zlasti pa mostove preko Visle, in proglasila takoj obsedno stanje nad Varšavo. Proti večeru je vlada umaknila čete, ki so stra-žile dohod v mesto, nakar je maršal Pilsudski vkorakal s svojimi četami v Varšavo.
Kakor smo že poročali, je Pilsudski poslal državnemu predsedniku Woicie-chowskemu nekak ultimatum, v katerem je zahteval, da Witoszewa vlada nemudoma odstopi, da se sestavi nov kabinet pod predsedstvom Pilsudskega ter da se sej m razpusti.
Medtem je v mestu prišlo do krvavih spopadov med pristaši vlade in pristaši Pilsudskega, katerega čete so zasedle dvor, palačo ministrskega predsednika in zunanje ministrstvo. Vlada se je umaknila na Belvedere, kjer prebiva predsednik republike. Kmalu se je po mestu razširila vest, da je vlada podala demisijo. Pilsudski je dal obkoliti Belvedere.
Civilno prebivalstvo se dosedaj skoro ni vmešalo v boj; kakor vse kaže je vstaja zgolj vojaškega značaja. Pilsudski hoče razpustiti sej m in vzpostaviti neke vrste diktaturo. Za zunanjo politiko bo najbrž naprosil Skrzynskega za sodelovanje.
V čehoslovaških diplomatskih krogih zatrjujejo, da je Pilsudski izvršil državni udar v sporazumu z Anglijo. Znano je namreč, da je bil maršal Pilsudski v stalnih in prisrčnih stikih z angleškim poslaništvom v Pragi.
PARIZ, 14. «Matin» je dobil iz Londona: Reuterjevemu uradu sporočajo Iz Varšave, da so čete maršala Pilsudskega premagale vladne čete.
Vjaten. V Petrogradu je ral kemijo. V svojem 19. letu je ustanovil «Kružok», ki si je kmalu nadel ime «Kružok Čajkovcev». Položil je temelje ruskemu «Narodničestvu». Ruska študentska omladina je osnovala v tistem času celo mrežo vaških in meščanskih kulturnih društev in vzgojila cela pokoljenja za narodno svobodo. Hitro naraščanje teh društev je kmalu obrnilo nase pozornost oblastev. Vršilo so se številne aretacije in uvajali mnogi procesi. Kulturna borba za svobodo se je spremenila v politično borbo, a «Kružok Čajkovcev« se je polagoma pretvoril v revolucijonalno-tororistično stranko «Narodničestva». N. V. Čajkovski je nagovarjal svoje pristaše, naj ostanejo na kulturno-prosvetnih poteh in pri vzgojnem delu med narodom. Toda zmagale so v <cKružku» aktivistič-ne tendence in je bil tako tudi sain Čajkovski primoran zapustiti «Kružok Čajkovcev». V nadaljnjem svojem življenju je nadaljeval borbo za svoje ideale in za ideale kulturne borbe za dobro naroda. Revolucija v letu 1917. je dovedla N. V. Čajkovskega v tabor odločnih nasprotnikov boljševizma. V Uru je bil izvoljen za člana «Vseruske-ga direktorija«. Pozneje je postal predsednik severne vlade na arhangelski fronti, član «Političnega sveta» v Parizu, član južne ruske vlade v Jekaterino-slavu in na Krimu. Po padcu bele fronte je organiziral Čajkovski v Parizu konspirativno protiboljševiško središče ter je borbo proti boljševikom prenesel v Rusijo. «Akcijski center« je do leta 1923 pomišljal na «novo revolucijo« v Rusiji, toda radi pomanjkanja sredstev je kasneje prenehal s svojim delovanjem. V zadnjem času je Čajkovski pisal svoje spomine, ni pa dovršil tega dela, ker ga je smrt prehitela.
DNEVNE VESTI
„Propaganda slava

To je geslo, ki je vedno na jeziiku našim sodeželanom. Vsako dejanje, vsak pokret, pri katerem sta udeležena vsaj dva Slovenca ali Hrvata, je že «propagand a slava.« Nekateri hočejo biti še bolj brihtni in
pravijo <cpropaganda jugoslava«, da bo sati na svoj račun. Govoril je nato Še stvar bolj «konkretna» in da bo vsakdo
o drugih aferah Pašičevega sina ter končno zahteval, naj narodna skupščina čimprej dobi v pretres zakon o pobijanju korupcije. Anketni odbor naj preišče vse zadeve od 1. 1918 dalje, predvsem pa naj prouči zadevo Rade Paši-ča. Krivce mora doleteti drakonična kazen.
Radikal dr. Kojič je izjavil, da ni nikoli v svojem življenju, še manj pa tedaj, ko je bil minister, storil kaj takega, radi česar bi moral zarudeti. Predlagal je, naj anketa prouči vse kar mu očit& opozicija.
Na popoldanski seji sta kot glavna govornika nastopila dr. Grisogono in Ljuba Jovanovič. Prvi je v podrobnostih utemeljeval svojo interpelacijo ter je za svoja izvajanja žel živahno pritrjevanje s strani opozicije. Ljuba Jova-
lahko vedel, kako je treba razumeti, namreč kot iredentistično proti drŽav no propagando!
Dokler vlada tako razpoloženje med neodgovornimi elementi, gremo lahko preko njega, ne da bi si belili radi tega glavo. Toda «propagand a slava« je postala fiksna ideja tudi pri nekaterih zastopnikih oblasti, predvsem nižjih oblasti, t. j. torej na deželi med našim kmetskim ljudstvom. Zadostuje nedolžno predavanje o jetiki — torej najčlovekoljubnejša in najplemeni-tejša propaganda, kar si jih moremo misliti, propaganda za ljudsiko zdravje — pa da se človekoljubni predavatelj proglasi, za «propagandista jug os Lavo». Društveno delovanje je tudi brez dvoma nekaj plemenitega in vzvišenega. Naš človek je tako globoko prepričan o tem, da so mu razne ovire, na katere naletavajo društva, kar nerazumljive, zakaj v svoji ravnočrtni priprosto« ti in poštenosti pričakuje od obla-
oviro! Za Slovana, naj živi že kjerkoli, oblast ni in ne bo nikoli le izraz materijalno moči, temveč je vedno in v prvi vrsti vidno utelešenje one moralnosti, ki je sestaven element vsake oblasti in države, čim močnejša je oblast, tem boljša mora biti po naziranju Slovana-
Ne bomo dalje slikali; tisti, ki so jim te vrstice namenjene, so nas že razumeli. Pač pa moramo malo analizirati to »propagando slavo«, ki na žalost daje našim razmeram osnovni ton. Ali je kulturno, društveno, socijalno in sploh vse ono udejstvova-nje našega ljudstva, ki se kar na debek) in na črez označa kot »propaganda slava», na kvaa* ali na korist državi? Tega vprašanja si menda niso še postavili tisti, ki mečejo kar tako vsak naš pokret v koš »propagande slave«, t. j. iredentizma. Oziroma postavili so si ga, a še poprej so ga tudi že rešili« v smislu, da je vsako tako delovanje protidržavna «propaganda slava«!
A v resnici kaj delajo oni naši kulturni delavci, društva in sploh vse naše ustanove, ki gredo med ljudstvo in mu prirejajo predavanja, predstave in druge zabave? Poučujejo ga, zabavajo, povzdigujejo, da lažje premaguje vsakdanje muke in skrbi, z eno besedo izpolnjujejo ono praznoto, ki hi sicer zijala v našem ljudstvu in ki bi je nihče drug ne mogel zaceliti. Ali bi bil tak
stevravno nasprotno namreč podporo in ne prazni prepad na korist državi? Prav go-„
EDINOST
V Trstu, dne 15. maja 1926.
"tovo ne, zakaj motijo se vsi oni, ki mislijo, :da Je nađe ljudstvo le nekaka Čreda ovac, ki M 66 razkropila v prazen nič, če bi se jnu vzelo Se onih par «pastirjev», ki »o mu Ortali. Matematično bi se dala dokazati ta 'imota. Uspeh bi bil torej ravno nasproten: a&prlo bi se samo vase in ne oblasti ne nihče drugi M ne mogli vedeti, ne kaj misli ne kaj čuti. Če pa se mu dovoli, da daje fvojemu notranjemu duševnemu Življenju izraza tudi na zunaj v obliki društev, prireditev itd., se dosegata dva cilja hkratu: na eni strani so ljudje zadovoljni, a na drugi imajo vsi poklicani činitelji priliko videti, kaj to ljudstvo misli in čuti, kakšna so njegova kulturna stremljenja. In to tem bolj, ker se vse to delovanje vrši javno, z vedenjem oblasti. Vsake skupščine se lahko udeležijo komisarji in karabinerji, rav-notako tudi vsake prireditve.
Tako zaposlovanje ljudstva in navajanje k dobremu in koristnemu torej ne more biti na škodo državi. Pač pa bi bilo prav gotovo .škodljivo nasprotno. Oblast ima brez dvoma v rokah moč, s katero lahko razpusti in razprti vsa naša društva in prepreči vse naše prireditve- Ali bi bil tak položaj koristen? Menda bo vsakdo priznal da ne, zakaj če se naše ljudstvo kljub vsem oviram, ki se mu delajo, ni otl reki o svojim prireditvam in svojim kulturnim stremljenjem, je pač to najboljši dokaz, da gre tu za, njegovo notranjo neodoljivo potrebo, kateri bi se ne moglo odreči, čeprav bi tudi hotelo! Če bi se mu torej preprečilo vsako javno udejstvovanje, bi bilo skoraj fatalno prisiljeno, da skuša zadovoljiti svojim neodoljivim kulturnim potrebam tajno. Takega položaja pa si menda ne more nihče želeti, kdor hoče dobro tem krajem.In kdor promatra s tega stališča pomen našega kulturnega delovanja, temu ne more ostati prikrita dobra stran tega delovanja, pa naj se postavi mak ari na stališče najabsolut-nejših interesov države.
Iloteli smo povedati to odkrito besedo, da opozorimo pristojna oblastva, da bi bil skrajni čas, da začnejo pre-sojati «propa-gando slavo» s pravega stališča in da poučijo primerno tudi nižja oblastva. Marsikaj neprijetnega bi se bilo prihranilo oblastim samim in našemu ljudstvu, če bi se bila upoštevala ta dobra stran kulturnega udejstvovanja našega ljudstva. Izključeni bi bili slučaji kakor aretacija g. Jelen-čiča v Tolminu, kateri je bil pripeljan v Gorico in seveda potem izpuščen, dalje slu-.faji, kakor s*1 je dogodil v Četrtek v Škofijah, kjer je bilo aretiranih kar sedem oseb, ki so bile pripeljane v Trst in seveda tudi izpuščene, ker je bila aretacija nepotrebna in neupravičena.
Bilo bi le treba poučiti nižje organe, da hudič, ki se mu pravi «propaganda slava«, ni tako črn, kakor ga slika prebujna domišljija na podlagi neosnovanih predstav in domnev.
Gotovo bi ne bilo na škodo države!
SMRTNA KOSA.
Predsinočnjim ob 9. uri in pol je umrl v bolnišnici za kronične bolezni pri Sv. Ivanu gospod Fran Babuder, oče vodje naše tiskarne. Težka in neozdravljiva bolezen ga je spravila v grob. Dosegel je visoko starost 82 let. Žalujoči družini velja naše iskreno sožalje.
* * *
Umrla je mati našega tovariša Riosa Ivana v 50 letu svoje starosti.
Zopet je segnila bela žena med nas in nam odnesla drago življenje. Brez izbiranja je upihnila luč življenja blagi ženi, dobri materi. Utrnila se je zvezda in izginila za obzorjem. Umrla je mati našega tovariša. V času ko je usoda segnila s svojo neizprosno roko po tem, kar Ti je bilo najdražje, Ti v imenu celokupnega članstva S. D- «Obzor» izrekamo iskreno sožalje, Tebi Ivan. Ostavila je ta svet, a ostane njena zasluga, da je vzgojila družino v narodnem duhu. Mir in pokoj njeni duši, a rodbini naše iskreno sožalje. — Odbor S. D. « Obzor ».	^^^^^^^^
Častni večer g. TerClca
je napolnil šentjakobsko dvorano navzlic poznemu sezonskemu času in že večkratni ponovitvi Schonthanovih «Sabink». Občinstvo ni štedilo ne z odobravanjem ne z veselo sleditvijo sugestivni igri benefi-ciantovi in njegovih tovarišev. G. Terčič je dobil lep šopek iz belih nageljnov, po predstavi pa so mu priredili intimno družabno slavje. Med bogatejšimi narodi bi se petnajstletno delo skromnega človeka in izvoljene umetniške duše v dejanju bolj počastilo, pri nas mora biti umetnik zadovoljen če doživi toliko odkritosrčnega priznanja in toliko umevanja. Mislim, da govorim v imenu vse naše kritike, če se pridružujem temu priznanju. Ne hvalim rad nobenega človeka, kadar me pa kdo pre-« priča kakor g. Terčič, da je resnična in v pravo smer usmerjena duševna sila, se rad spozabim in postanem entuzijast. Videl sem vsaj košček njegovega umetniškega razvoja od Skrbinškovih časov do danes in vem, koliko je treba biti človek in umetnik, da ustvariš iz majhnih začetkov končno tako težko prekosljive in raznovrstne podobe živih ljudi, kakor jih je Terčič v letošnji sezoni. Naj bi še dolgo deloval med nami in vplival s svojim zgledom na ves svoj mlajši okoliš, da dobimo tržaški Slovenci tisto visoko, dovršeno in splošno ljubljeno umetniško ustanovo, kakršna je začela postajati naše gledališče posebno letos. Potem bomo znali Še bolj ljubiti vsakega posameznega človeka, ki nam v teh čr^ih kaže na sebi, da so v življenju velike in zmiselne reči in da niso niti nedosegljive- — Karlo Kocjančič.
Koncert Ženskega podpornega draitva
V soboto 15. t- m. se bo vršil v dvorani «Circolo Artistico» koncert Ženskega podpornega društva jugoslovenske naselbine v Trstu. Začetek ob 21. uri Program obsega sledeče točke:
1)	a) Dr. B. Ipavec: Ce na poljane rosa pade b) A. Lajovic:. Serenada *c) Leonca-vallo: Tamo (Mario Šimenc).
2)	a) A. Lajovic: Pesem o tkalcu, b) K. Baranovič: «Oj! Rumeno ružo Lilijo» (narodna), *c) A. Boito: Aria iz opere Mefisto-fele, g.a Zdenka Zika — Rukavina.
3)	Puccini: Duet iz Tosce (Zika — Šimenc).
Odmor.
1)	a) J- Ravnik: Vasovalec, b) Prohazka: •Zvezde žarijo —», c) Leoncavallo: Arioso iz opere i Pagliacci (Šimenc).
2)	a) Dvofak: Uspavanka, b) Gotovac: Ni-
sam znala, c) Meyerber: Aria iz opere »Robert le Diable» (Zika).
3) Verdi: Duet iz Aide (Zika — Šimenc).
•) NB. Obe točki zaznamovani z zvezdico se pojeta v italijanskem Jeziku, vse drage pesmi Je slovensko ali hrvatske.
Vstopnice se prodajajo v trgovini Tede-schi &. Obersnu, Corso V. E. 26.
TRGOVINSKA UNIVERZA V TRSTU.
Dne 24. t. m. se otvori na tukajšnji trgovinski univerzi serija predavanj o kolonijalnih vprašanjih.
—	V zadnjem izpitnem roku (12. in 13. t. m.) so dosegli doktorat iz trgovinskih ved: Lettich Ivan, Liberatore Oreste, San-gulin Ivan, Zoccoletti Guidon, Pavletich Ernest, Weiner Friderik, Jerič Josip.
KONCERT MORAVSKEOA KVARTETA (Kndlttek, Jedlička, Trkan, Kfenek)
Circolo Artistico, dne 13. maja.
Štirje mladi možje — ena duša, štirje virtuozi — ena umetniška osebnost. Kakor prsti izurjene roke pianista, ki sledi istemu impulzu, isti ideji, istemu občutku.
Podali so bisere iz bogate češke literature kvarteta, ki zavzema eno prvih mest v literaturi, ali celo prvo: Smetana, Dvofak, Nov&k. Prva dva ustanovitelja čeftke naci-jonalne glasbe mislita tako avtentično, da pri njihovih skladbah ni tefcko uganiti, da so češke, tako spontano, da se zdi, da se drugače stvar ne more razviti, kakor sta jo ona dva zamislila, — Novak, prvak da-dašnje češke moderne, je več kosmopolit in bolj temeljit v tematičnem razvoju- Fuga njegovega kvarteta op. 35 je monumentalno delo, kakršnih je težko najti v sodobni literaturi.	.
Številno muzikalno občinstvo je bilo tako navdušeno, da je kvartet dodal še zadnii stavek Dvorak-ovega E-dur kvarteta, ki je kakor zlit in je naravnost očaral.
Brez pok Ionov, bratje Cehi, v ti umetnosti menda Vam ga ni para!
prof. dr. e. b.
Društven« vtsH
—	D. K. N. Tommaseo. Danes ob 19.15 uri skupen sestanek s predavanjem.
—	Pevsko dmitve «Ilirija» * Trstu. Radi
koncerta Šimenc - Zikove današnja pevska vaja odpade. — Člani naj se udeležijo koncerta. — Prihodnja vaja v torek. — Predsednik.	_
SPORT
D. K. «N. Tommnco»
Jutri se zberejo na igriiču Obzora ob 14.30 uri nogometaši I. in II. čete.
Trsteniiko igrišče. «Capodlslri*» - -Val«
Po lepih tekmah s «Cittavecchia» in z «Bancarj», ki so držale občinstvo napeto od začetka do konca, se pripravlja «Val» na novo nalogo, ki gotovo ne bo lažja od teh. Jutri bo imel namreč v gosteh močno četo «Capodistria», ki je žela v letošnjih tekmah III. divizije prav lepe uspehe.
Predvčerajšnji neuspeh «Valašev» proti «Banca-ronn 2 : 4 ni nečasten. V prvem polčasu je kazal «Val», kljub temu da je igral pToti solncu. jako lepo in izdatno igro in je končal po izključitvi Babudra 1:1. Največjo napako pa je napravil s sestavo v drugem polčasu, i. s. z vključitvijo re-serve Uršiča v desnem krilu, ki je popolnoma odrekel, tako da se je nagibala vsa teža igre na levo krilo. Tudi je pripomogla do poraza izključitev branilca Babudra, ki je moral zapustiti igniče vsled nedolžne a upravičene opazke sodniku, ki je kazal prevelike simpatije do čete «Bancarov».
Prepričani smo, da bo tudi jutrišnja tekma privabila na Trstenik vse one športnike, ki upoštevajo resno stremljenje «Vala» po tekmah z najboljšimi četami. Tudi bo imel «Val» jutri priliko, da dokaže upravičenost svojega imena kot četa, ki klone le najboljšim četam.	_
Iz triaškega iivllenf a
ŽRTVE SAMOMORILNE MANIJE
Dva moška se utopila, mlada ionska so zastrupila
Včeraj ob zori je neki finančni stražnik, ki je patruljiral po morskem obrežju pri pomolu Pescheria, zapazil nedaleč od brega velik, podolgast predmet, ki se je rahlo zibal na valovih. Stražnik si je natančnejše ogledal čudni predmet in kmalu je spoznal, da gre za truplo utopljenca. Stražnik je obvestil o žalostnem odkritju svoje tovariše in nekatere pomorščake, ki so stopili v čoln in spravili truplo na kopno. Utopljenec je bil približno 40-leten, po delavsko oblečen mož. Na lice mesta poklicani orožniki niso našli pri njem nobenih listin, zato sprva ni bilo mogoče dognati njegove istovetnosti. Toda pozneje, ko je truplo že ležalo v mrtvašnici mestne bolnišnice, je prišel tja neki pomorščak, ki je spoznal v utopljencu 41-letnega čevljarja Josipa Torsani, stanujočega v ulici S. Lucia št. 6.
Orožniki so dognali, da gre za samomor. Torsani je v zadnjem času živel v nesrečnih družinskih razmerah in bedi, bržkone baš radi tega je napravil konec svoje življenju.
* • •
Ko je neki kmet včeraj zjutraj zajemal vodo iz svojega vodnjaka na vrtu pod hribom S. Pantaleone pri Skednju, je zapazil, da je vedro zadelo ob nekaj trdega. Kaj je neki notri v vodnjaku, se je začudil mož sam pri sebi in začel radovedno buliti v globočino. Ni dolgo opazoval, ko ga je zdajci prešinil občutek groze: na površju vode v vodnjaku je plavalo moško truplo. Mož je obvestil o dogodku orožnike, ki so kmalu prihiteli na lice mesta. Ker je vodnjak zelo globok in ljudje v okolici niso imeli prikladnih priprav, da bi potegnili truplo iz globočine, so bili telefonično poklicani na pomoč mestni gasilci. Z nemajhnim naporom so ti končno potegnili truplo iz vodnjaka. Utopljenec, po delavsko oblečen mož kakih 40 let, srednje, precej močne postave, je očividno ležal v vodnjaku že več dni, kajti život mu je bil močno napihnjen in neznosen mrliški smrad je pričal, da je truplo že pričelo razpadati.
Pozneje je prišla na lice mesta sodna komisija, nakar je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti, kdo je utopljenec, ker pri njem niso našli nobenih listin in ker ga od ljudi, ki so si ga ogledali, ni nihče spoznal. Tudi ni bilo še mogoče ugotoviti, ali gre za nesrečo ali samomor; vsekakor je poslednja domneva bolj verjetna. « • *
Dasi je vedela, da je njen dragi zek> ljubosumen, je 19-letna Roža Vecchiet, hči grob okopa, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji flt. 657, zagrešila lahkomiselnost, da je Sla predsinočnjim plesat brez
njega v neko plesno dvorano pri Sv. Mariji Magdaleni. Menda je mislila, da fant tega ne bo zvedel, pa se je zelo motila. Česa ne
zve zaljubljenec, posebno če je ljubosumen! Ko se je ljubosumni fant, ki je po poklicu mesar, včeraj zjutraj srečal z Rožico, ji je začel brati levite, ki jih je končno prav nekavalirsko zabelil z gortkiml klofutami. Vecchietova si je vzela grdo postopanje dragega tako hudo k srcu, da je sklenila dati slovo svojemu mlademu življenju. Preskrbela si je stekleničico karbolne kisline, se podala na neko trato blizu gostilne Kačun ter tam izpila strup. Kmalu potem so jo našli ljudje, ki so poklicali na mesto zdravnika rešilne postaje. Po prvi pomoči je bila nesrečna RoŠica prepeljana v mestno bolnišnico, kjer se sedaj nahaja v zelo nevarnem stanju.
Nevarna Sala paglavcev ali zloben atontat?
Ko je tovorni vlak št. 9724, ki je odrinil predvčerajšnjim zjutraj ob 11. uri iz postaje pri Sv. Andreju, vozil po tiru med 195. in 191» km, je lokomotiva parkrat sumljivo poskočila in za njo vagoni, ki jih je vlekla za seboj. Sunki so bili tako močni, da je sprevodno osobje, prvi hip mislilo, da je vlak skočil s tira/Strojevodja je takoj ustavil stroj in hitel z drugimi železničarji gledat, kaj se je pravzaprav zgodilo. Po natančnem pregledovanju proge je našel pri enem pragu debel vijak, ki je z glavo štrlel čez rob tračnic. Ko so železničarji odstranili oviro, je vlak nadaljeval svojo pot. Na bližnji postaji je strojevodja obvestil o stvari predstojnike.
Uvedena je bila stroga preiskava, toda do sedaj ni bilo še mogoče ugotoviti, kdo je položil vijak na tir in s kakšnim namenom. Zdi se, da gre za nevarno šalo porednih paglavcev, pa tudi ni izključeno, dasi je manj verjetno, da gre za zločinski atentat. To bi se dalo sklepati po okolščini, da je bil vijak zarit v prag poleg tračnice. K sreči je vlak vozil razmeroma počasi, sicer bi se bila lahko zgodila velika nesreča. Orožniki nadaljujejo preiskavo o skrivnostnem dogodku.
Tramvaj ga |e podrl.
Včeraj okoli 18. ure je tramvaj proge Škedenj-Boschetto podrl na obrežju Naza-rio Sauro 28-letnega uradnika Enza D'Am-brosi, ko je hotel preko ceste. Ker je tramvajski uslužbenec v kritičnem trenutku naglo ustavil, je D'Ambrosi zadobil le številne praske na rokah in nogah. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil neki mestni stražnik.
Huda kolesarska nezgoda.
Da bi razveselil svojega 6-letnega bratca je 17-letni pisarniški sluga Quirino Mola-roni, stanujoč v ulici Industria št. 53, sedel sinoči okoli 19. ure z njim na kolo, vozil nekaj časa okoli cerkve sv. Jakoba in 9e končno spustil navzdol po ulici Industria proti Sv. Andreju. Toda zabavna vožnja se ie žalostno končala. Na strmi cesti se je pri kolesu nenadoma utrgala zavora in ko-I lo je začelo drveti s čimdalje naraščajočo i naglico navzdol. Na ovinku pri ulici Bro-| letto se je Molaroni, ki je izgubil oblast nad kolesom, naposled zaletel v drevo kraj ceste. Sunek je bil tako silen, da si je mladenič na kompliciran način zlomil desno nogo v stegnu; njegov bratec je pa k sreči ostal skoro nepoškodovan. Mimoidoči ljudje so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je dal prepeljati nesrečna kolesarja v mestno bolnišnico, kjer se bo moral Ouirin zdraviti kake tri mesece. Mali Orlando jt pa bil po prvi pomoči prepuščen domači oskrbi.
Konjsko sovraštvo.
Ko je 56-letni kmet Anton Seljak iz Idr skega predvčerajšnjim opoldne oral svojo njivo, je prišel mimo sosed Lesjak s konjem, katerega je Seljakov konj pred kratkim ugriznil. Lesjakov konj si je to zapomnil in ko je ugledal Seljakovega pri plugu, ga je hotel brcniti. Toda mesto njega je brca zadela njegovega gospodarja in ga tako hudo ranil na obrazu, da je moral včeraj nesrečni mož v bolnišnico._
Vesti z Goriškega
Goriške naročnice »Ženskega sveta*
se opozarjajo, da je gdč. Fanica Obidova, v Gorici, ulica S. Giovanni 7, pooblaščena sprejemati vsa naročila in plačila-
AJDOVŠĆINA
Kralj na Betajnovl
V nedeljo gostuje pri nas ansambl goriškega ljudskega gledišča (Dramsko društvo) z znamenito Cankarjevo dramo «Kralj na Betajnovi» v isti zasedbi, kakor pri prvi uprizoritvi v Gorici. S tem bo dana prilika vsem zgornjim Vipavcem videti eno najboljših slovenskih dram in počastiti spomin Cankarja ob času njegove 50-letnice. Prepričani smo, da se naše ljudstvo te predstave gotovo udeleži v največjem številu.
VRSNO PRI KOBARIDU
Prosvetno društvo na Vršnem uprizori na binkoštni ponedeljek dne 24. tm. svojo pomladansko veselico z jako bogatim vzporfcdom. Uprizorili bomo
-namreč jako poučljivo igro «Dom», zraven seveda več pevskih točk in par lepih deklamacij. Vabimo vsa bratska društva in prosveto ljubeče osebe, da nas ta dan obiščejo, za kaj* se gotovo ne bodo kesali in kar jim tudi mi ne bomo pozabili. — Na svidenje tedaj!
TEMNICA
V nedeljo, dne 16. maja t. 1. priredi tuk. mladina igro štiridejanko »Stari in mladi». Med odmori svira godba. Začetek ob 3. uri popoldne- Po igri prosta zabava in ples. Posebno ker se bode ista vršila v krasnem senčnatem gozdu ob cesti Temnica-Lipa, se vabijo bližni in oddaljeni, da se udeleže omenjene prireditve v polnem številu. — Mladina.
VOLGE
Veselica v Volčab, ki se je imela vršiti v četrtek, se ni vršila, a ee tudi v nedeljo ne bo vršila. Vsi oni gostje, ki so prišli že v četrtek v Volče, da prisostvujejo veselici, naj ne zamerijo in naj ohranijo volčan-
skim igralcem in društvu svoje simpatije. ♦**
Vojni o&kodovanci iz Volč in okolice
Vsi oni vojni oškodovanci iz Volč in o-kolice, ki morajo radi nekaterih zadrug, vračati stotake in tisočake preveč prejetih predujmov, naj oddajo zahtevana pojasnila («Edinost» št. 111, 11. t. m.) g. Edu Manfreda v Volčah, da jim ne bo treba hoditi ali pa pošiljati mogoče nezadostne podatke v Gorico.
SOLKAN
Tukajšnja čitalnica priredi jutri, 16. t. m. svoj prvi letošnji izlet na Grgar-Banj-šico-Kanal m z vlakom nazaj.
Vsi člani kakor prijatelji društva udeležite se ga, ker bo po pripravah sodeč, izlet obilo naravnega užitka in zabave. — Izlet ni naporen in ne zahteva mnogo truda-
Zbirališče ob 5 zjutraj na vagi. Udeležite se ga polnoštevilno, ker s tem pokažete, da ste čitalničarji ljubitelji narave in zdrave zabave.
*T. ANDREŽ
Bralno in pevsko društvo v št. Andre-žu naznanja, da obhaja letos 301etnico svojega obstanka. V ta namen priredi v nedeljo, dne 13. junija, veliko kulturno prireditev. Ker so takšne prireditve združene z velikimi stroški, prosi gori imenovano društvo, druga bratska društva v tej bližnji okolici, naj isti dan ne prirejajo sličnih veselic, ker bi nam ian sebi Škodovali.
MALI OGLASI
BERLITZ-SCHOOLvta Torre bianca 21 poukln
prevodi v vseh jezikih. (/71
PRILIKA. Stroji, popolni za mlin se prodajo tudi osamezno. Pisati pod « Stroj* na Oglasni zavod 'olesini, Gorica, Garibaldi 5.	751
M
POMLADNO ZDRAVLJENJE. Smilojod Trpoild
sok izdelan v lekarni Castell&novich, Trat, vi« Giuliani 42, posebno priporo&ljiv za siarejfie proti ppapnenju žil, revmatizmu in vsem dragim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebujejo joduro in j« vsled tega izborno čktilno in krepilno sred rt v o. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica rtano L 11. Dobiva se samo v lekarni Castellanovicb.
669
BABICA diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-donnina 10-11.	748
PISARNA za delitev skupnih zemljišč, obč. pašnikov in gozdov v Gorid Cotbo V. E. III — 19 — » hiši Hipotečnetfa zavoda, daje brezplačne inior-ije ter je odprta samo ob Četrtkih.
macije
747
Borsna porotifla.
DEVIZE:
Traft, 14 maja Amitardam od 1090.— do 1110 — Belgija ed £6.— do ; Pariz flo.— do 86.— LomUn od 132,— do 133.— ;New York od 27 — do 27.50; Španija od 390.— do 4;0.— Švica od 525'— do ,W5.—; Atena od 3 4,— do 36.— Berlin od 640.— do 650.— ; Bukareit od 10.— do !1 — Pr»f» «4 30.— do 82.—: Ogrska od 0.037u dc 0.U390; Dnnaj —.375 do —.395; Zagreb od 47.25 do 48.26.
Reoečijake obveznice 70.20.
VALUTE:
Trst; 14. maja. Avstrijske krone od 0.03f>0 do 0.0390 : dinarji od 40.50 do 4775; dolarji odlŽ6 5C do 27.15; novci po 20 frankov od 1C0.— do 106 -,unt šterling od 131.50 do 132.60.
Kmečka posojilnica in hranilnica pri
Sv. Antonn r. z. z neom. zavezo vabi na občni zbor, ki bo v uradnih prostorih dne 30. maja 1926 ob 15. uri s pridržkom § 34. z. pravil, s sledečim dnevnim redom: Razprava o poslovanju in odobritev bilance 1925; — volitev nadzorni-Stva in slučajnosti.	(585)
NAČELNIŠTVO.
JAKOB BEVC
urama in zlatarna Trst, Campo S« Goacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah
Krone plačuje višje kot vsi drugi.
Zaloga raznovrstn h ur in zlatenine.	(546
SODRUGA z lir 35.0C0.— za nakup mlekarne na deželi, v polnem obratu, in za izkoriščanje dnevno 1000 do 1500 litrov mleka, iščem. Anticipirajoč
samo kapital, plačam 25 od sto obresti proti so-	, . . „xUI	v*
lidni garanciji. Ponudbe pod .Pasteur,. Edinost. Vipavsko, istrski refosk in kraški teran. Na
_debelo in za družine Viale XX setftem-
bre (prej Acquedotto) na drobno in za
družine Via Giuliani 32. Telef. 2-41
KRČMARJA s kavcijo išče «Konsumno in kmetijsko druStvoo v Gabrovcu pri Prošeku. Pojasnila daje odbor do 6. junija.	729
BABICAf avtorizirana, sprejema slovensko. Slavec, Via Giulia 29.
Govori 668
Priporoča se lastnik
552
FR. ŠTRANCAR.
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijaleljem in znancem, da je nas pre-!iubi oče, stari oče tn last
FRAN BABUDER
v starosti 82 let, včeraj zvečer, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboio, dne 15. I. m., ob 3. uri pop. iz Irga pred ljudskim vrtom.
TRST, dne 14. maja 1926.
Fran Babuder, sin.
Emilija vdova €uri«l (odsotna), hči.	Gab^' Curiel {odsotna), vnukinja.
Fat»ny Babuder roj Pega/t, sinaha.
Odlik. Potrebno »odj. Kito«« fmprosa Corso V. 47, E. lil, Trst
•a®.
»■■Et*
Zobozdravnik
sa®
m d. y. dr. s. umi
specijelisiza ustne in zobne bolezni
perfekcljoniran na dunajski kliniki
ordinira v TRSTU Via M. R. Imhriani 16,1. (w\ *ia Giovaanl)
od 9-12 in od 3-7 o3i
----r,ir,?ll
m
KRONE
po L« 2.10 komad
Zlato, bntianfe, platin. 28-fcronske zlate tela
kupuje in plačuje po najvišjih cenah
Albert Povh — urarna
Trsftj Via Maszirti 46 5>J
PODLISTEK
JULES VERNE:
(3»)
Skrivnostni otok
Stanovanje je bilo torej zavarovano pred najhujšimi vetrovi, t. j. pred onimi iz severovzhoda, ki so mogli pihati samo po-Sevno v skalo, zakaj ubijali so se na štrh-ni- Za prve čase, dokler ne bi napravih okenskih okvirjev, je inženir nameraval napraviti polkna, ki bi zapirala okna pred vetrovi in dežji.
Najprej je bilo treba napraviti potrebne odprtine. S krampom bi to delo predolgo -trajalo, Cir Smith pa je uporabljal rajfti izdatnejša sredstva. Se je imel nekoliko nitroglicerina, ki ga je hotel izkoristiti. Omejili so na primeren način učinek raz-nesilne snovi in tako eo razsekali granit samo na tistih mestih, kjer so hoteli imeti odprtine. S krampi in dleti so potem izob-ličili okenske odprtine, line In vrata, zgladili so več ali manj rastrgane okvirje oken in nekaj dni pozneje je prva jutranja
ja posvetila v granitno hišo ter jo raz^svetili la do zadnjega kotička.
Po načrtu Cira Smitha so razdelili stanovanje v pet posameznih prostorov z razgledom na morje; na desno je bila skupna soba z vrati, zraven trideset, Čevljev dolga kuhinja, dalje štirideset čevljev dolga jedilnica, spalnica iste velikosti in končno «prejemnica», kakor jo je krstil Pencroff.
Ta vrsta sob je tvorila stanovanje v granitni hiSi, nikakor pa ni zavzela vsega prostora JmanJšega dela. jame. Napravili so namreč Še skupen hodnik in podolgasto shrambo, kamor so namestili orodja, živila in druge stvari. Vsi proizvodi otoka iz rastlinskega in iivalskega sveta so tu ležali Bili so dobro ohranjeni, ker so bili popolnoma zavarovani pred vlago. Prostora ni primanjkovalo, tako da je vsaka reč našla svoj prostor in vse je bilo v najlepšem redu. Poleg tega so imeli načelniki Se ono majhno jasno nad stanovanjsko. Tudi tam so si napravili nekak ino shrambo.
Vsa ta dela so izvrtill po načrtu- Rudarji so postali takoj zidarji. Opeko so nanesli k vznožju granitne hiše. Vhod ▼ jamo Je bil do sedaj samo eden,
namreč prejšnja odtekalna odprtina. Toda Če so po tej poti hodili noter, so se morali najprej povzpeti na planoto. Lepega razgleda in sicer po ovinku ob rečnem bregu, nato so imeli še dvesto čevljev dolgo pot globoko po podzemnem hodniku. Isto pot so morali napraviti, če so hoteli ven. Ta pot je bila seveda zamudna iri naporna. Zato je Cir Smith sklenil napraviti takoj vrvno lestvo, ki bi se dala povleči gor, in zapreti tako vhod v granitno palačo.
To lestvo so izdelali zelo skrbno. Podol-gaste vrvi so bile na-pravljene iz vlaken «curijonca». Kakor vrvarji ^o jih suh al i, da eo postale močnejše. Za stopnice so •uporabili veje neke vrste rdeče cedre. Te veje so bile lahke in zelo trdne. To delo so poverili izurjenim rokam mojstra Pencroff a.
Poleg tega so napravili še druge vrvi iz rastlinskih vlaken, a pri vratih so namestili dvigalo. Tako so si znatno olajšali donos materijala, ki so ga rabili za notranjo uredbo stanovanja. Apna ni primanjkovalo in opeke je bilo še več tisoč komadov. Brez posebnih težav so sezidali ločilne stene in v kratkem je bil ves del jame razdeljen po načrtu v pet prostorov.