Smoter društva učiteljic in njegovo stališče napram skupni stanovski orgau.zac.j. UJU, »UčiteljsFi Tovariš« od 22. maija t. 1 je prineisel z ozirom na notico »Ali je drušfcvo učiteljic potrebno« »Iz-javo« poverjeništva, ki na'pravl'ja vtisi, da poverjeništvo smatra članek kot nekak očitek organizaciji UJU, da se ne zavzema za ženislke organizirance z isto vmemo kot za moske. Z ozirom na to se mi zdi potrebno poudariti. ida je to to!» mačenije zmotno, ker z dotionimi vrstarai nisem imeila dfuzega namena, kot opozoriti tcvarišice na ipotrebo skupnoati, bodisi v skuipini organizaciji, a zaenkrat tudi v žen= Sikem stanovskem društrvu — brez najmanj« šega' ozka na posamezne osebe, ki so prišle v dotičnem skičaju v poš'tev. , -iPrav .dobro se zavedam, da organizacija na podlagi svojih pravf stoji in mora stati na načelu absoltiitoe enakopravnosjti vseh članov, saj je vendar oisinovmi temelj vsake stano\sike or-ganizacije, da združi v svojih vrstah vse pripadmike enega in i&tega stanu na principu popolne einakopravnosti. Kakor hitro bi bil ta princip prekršen, izgubi sta^ novska organizacija p<ravico do obstoja, ker bi ščitila sajno deil olamsttva. To bi bilo ab* surdno in pogubno za ves sitan. Upam, da smo si ,vsi na jasnem. da nam je predvsem potrebna enotna skupna organizacija, ker ravno v tem je naša moč. Ka'jti gdavni na=> men strokovne organizacije je, da ščiti ma« terialne in sociai.be interese celokuipnega s*tanu, a smernice tvorijo etične virednote, ki dajejo sltremtjenju organizacije globlji sanisel. Toda tčh etičnih vredhot bi ne bilo, če bi ščitila oirganizacija interese enega sipola proti drugemu. To pa ne velja samo za sfcup.^o organizacijo, temveč tudi za vsako žensko stainovsko druš'tvo Tega se društvo učrteJjic liucfi zaveda in se mu nikakor ne mo>re očitati kaka agresivnost, tomveč prej premajhina aktivnost. To'da čemu potem eksistira društvo učiteljic poleg skupne stanovske organizacije in kakšno je nje= govo sitaClšče napiram slkupni organizaciji? Odgovor na -to vrprašanje mora biti jasen vsakemu, ki vsaj nekoliko premotri realnost današnjega življenja. Današnja doba preživllja nedvomno naj^ večjo krizo vseh časov, in sicer gospotJars siko in duhovno. To krizo pa občuti žena v podvojeni meri in s tega vidika je takoziva!1 no žensiko vprašanje eno najvažnejših so= cialnih problemov današrije dobe. Gotovo je, da se more ta problem rešiti samo vzpo* redno z drugiimi. nič manj važnimi. toda ženc imajo i.n tudi morajo imeti največji in? tercs na tem, da same rešujejo ali vsaj so» delujejo pri reševanju vprašanj, ki so zanje b.itnega pomena. Nedvomno je, dai danes delavska, a tudi uradniška žena — torej ve= čiina žen — nosi večje breme v dlružini kot moški. 2ena, mati, gospodinja, delojemal'ka — vse v eni osebi — aii nima ta žena čisto drugačnega ata/t'išča napram življenju, bodisi v aružini, v službi. v javnosti, posebno a ozirom na dejstvo, da spričo težjih. dolžno* sti mma niti istih pravic kot moški, da se njeno delo navadno manj ceni kot moško delo, da še v mnogih državaih. nima soodlo« čujoče besede pri snovanju zakonov, ki da* nes često ponižujejo ¦dostojai_tvo oloveka v ženi. Vse to je povzfočilo, da se je začela žena ^!lyu'b &voji pasivnositi, ki ima vzrok v tiisočletnem zapo^taVljanju, prebujati in se zanirnati za svoje interetse ter jih braniti. V&led tega so se začele v viseh pokiiiicih or= ganizirati tudi žene Skiijpno z moškimi, a sipeciailno žemsiki interesi, Uitemeljeni deloma z biološkega vidika, deloma v večjem zapo=i stavijanju žene v javnem življcnju, so po« kazali vedno patrebo tudi po isaimo žeTiskem udruženju, kjer pridejo do izraža iz-rečno žemsjke težnje. Tako imajo pri vseh, tudi na« prednejših, Ikuihuirno višje stoječih inarodih kot smo mi, poleg sikupnih strokovnih orga« nizacij posebna žeriska društva, ki združus jejo žene istega ;pokilica in ce'1'o levičarske poliitične stranke imajo isvoje ženske sekcije. Tudi irčiteljice imaijo skoro po vseh drs žavah posebna žensika učiteljlslka idrušltva, dasi so povsod orgarnizirane v skupni sta* novsiki organizaciji — prav kakor pri naB. Res je, da se naša stanovsika organizacija glasom svojega programa — kakor že ome* njeno — po-teza za moške in ženske člane v is-ti meci. Toda tu so vprašanja, ki zadea vajo v prvi vr.&ti učiteljice kot ženske in ki smo jih že često poudarja/le: celibat učitelijic, ^prašanje zaščite neporočene učitetjice —. matere, ki vsi vtmo kakšno staliišče je ime» la, a se ji obeta še sTabše; emaki prejemki poročenih učiteljic, ureditev porodniških do* pustov jtd. Koga zadevajo vsa ta viprašanja, kdo naj odločuje o njih rešitvi? Zidrava pae mct in izkušnja nam pričata, dai moški y tem ne rnore tako razsojati kot ienslka, ker so' tukaj in-teresi ločeni, ali pa ve.aj ne zadevajo mcšlkih v toliki meri kot ženslke. Mordai bo kdo p^ripomnil, da bi se dalo o vsam tem razpravljati in rešeivati v okviru skupne ors ganizacije. Da, res je, .dalo bi se in morda bo prišel čas, ko se bo reševalo skupaj, adanes še nismo tolJko dozoreTi. Žal tudi ito* varišice še ne! Priznamo, da je povečini naša krivda. če se tako mailo udejstvujemo, da nais je 4ako malo v odborih, \ ožjem in širjem sosvftu itd. Baš zato pa me moremo računati s tem, kakor bi lalhko bilo, kakor bi moralo biti, amipak izhodišče našemu delu je to, kar je in na -tej podlagi bomo skušale graiditi dailje. Zato si je nadelo dru« štvo učiteljic kot eno bistvenili nalog vzgo» jiti učiteljice v zavestne iin samostojne pri« Fadnice s\Tojega &tanu in s tem tudi svoje stanoMske organizacije, da bodo nekoč res soodločale kot polnovredlni fakjtorji, ne1 sa= mo kot števiilike pri glasovamju. Kot drugo eksistenčno upravičenost pa vidi društvo učiteljic v smotrenem in po* gloMjenem dek za kuHurno povzdigo naš.e žene. Žena je v danaišnji dolbi tako važen del narodne zajedinice, da sd morajo izobra« ženlke med njimi nadeti kat eno najlvažnej' ših svojih nalog, da dvigndjo njen kulturrni in etični nivo. Izkuanja je pokazaila, da to lažje in bc#j smotreno vrše iz laatne iini< ciative kot na pobudo druigih, ker jim ču* dolžnoisti narekuje. da delo, ki so ga zami« slile same, tudi izvedejo. Poleg tega zahte^ va tako zamisljeno delo često tudi sodelo« vanja še drugih ženskih poklicev, zdravnic, osknbnih sester itd., kar je vse Lažje, če je okvir prožnejši in širokogrudnejši, v tem silučaju manj strokoven. Evo, to je v bistrvu naš program. Osinov* ne nxsli sem podafa žo v referatu na zad» njem zborovanju, ki ga pa očividno niso či« 'tali, ker mnogi še nadalje iziprašujejd po simotru društva. Ponavljam, da smo pred« vsem žtfnisko kmLturno društvo z velevažno nalogo, širiti kulturo med žemstvom v naro* du. Do;kler je pa še toiiko bitniSh eksrstenč* niih viprašainj, ki tangkajo samo učitetjice in dokJer niti ženske, .niti moški še niBo pris menno do'zoreli, za skupno delo, se bomo zanimaile seveda z isto vne'mo tudi za ta viprašanja in skušaile vplivati na ,njih rešitev. Vsekako pa naše deio ne bo nikdar v na» sprot^iu s cilji in programom skujpne orga« nizacije. Angela Vode.