Edini slovenski dnevnik
-s y Zedinjenih državah, j-■ ■ ■
Velja za vse teto... $3.00 J) Ima 10.000 k&ročnikov
GLA
NARODA
List slovenskih delavce? v Ameriki
______
| The only Slovenian dai.: £ In the United States *
Issued every day except Sundays and Holidays s
MLJUrOM PIflAJLNZ: 4887 CORTLANDT.
Kntere* as iecond-Olass Matter, September H, IMS, ml tke Foil Office at Mew York, H. Tn wider the Act of Congrats of March S, 1879. {TELZrON PISARN*: 4887 COBTLAIim
NO, 225. — STEV. 225.
NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 24, 1915. — PETEK, 24. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME TVTTT m LETNIK TTTH
NEMČIJA IN AVSTRIJA BOSTA POSLALI
V SRBSKO OZEMLJE OSEMSTOTISOČ MOŽ.
NA BALKANU SE BO V TEKU PAR DNI ODLOČILO. — ZAVEZNIKI SO SKLENILI POMAGATI SRBIJI. — SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK, POVELJNIK DVEH DIVIZIJ. — IZJAVA BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA RADOSLA-VOVA. — ZAVEZNIKI SO IZKRCALI NA GALIPOLISU ŠE NEKAJ SVOJIH ČET. — EN VER PAŠA JE REKEL, DA IMA TURČIJA DVA MILIJONA VOJAKOV.
Bolgarska mobilizira.
Atene Grško, 2;i. septembra. — Do srecle zvečer je mobilizirala Bolgarska 2N letnikov svojega vojaštva. To poročilo je povzročilo ti'kaj velikansko razburjenje. — I.juslvo sili vlado. da naj kaj u-kren<\ če ne l»» prepozno.
Vlada še sedaj ne ve. kaj bo turila. Nekateri so zato, tla i>i o--trtla nevtralna, drugi jo nagovarjajo, da Mi se pridružila zaveznikom. tretji pa hočejo, da l>i se pridružila Avstriji in Nemčiji.
800,000 Nemcev proti Srbiji.
Nis, Srbija, septembra. — 1/. zanesljivega vira se je dozna-lo. da je pripravljenih za vojno s Srbijo 800,000 Nemcev. Prodirali bodo ]><» dolini reke Morave, preko Niša v bolgarsko ozemlje, od-tam bodo šli pa Turkom na pomoč.
Kdaj b .do začeli prodirati, ni nikomur znano.
Bolgari vpoklicani.
Berlin, Nemčija, 23. septembra. Holg.-wski poslanik v Berlinu je spor »ril vsem v Nemčiji živečim bolgarskim rezervistom, da se motajo takoj vrniti domov. Nemško ljustvo napeto zasleduje vse do-, godke na Balkanu in je zelo veselo, ki-r *-e ie Bolgarska tako od-■očno p i>ta\ila na stran Avstrije in Nem>vsje
Izjava bolgarskega ministrskega predsednika.
Berlin, Nemčija, 23. septembra. Neki tukajšnji časopis jt» dobi! \f Sofije poročilo, da je bolgarski ministrski predsednik članom r,>eralne stranke natančno pojasnit vx> podrobnosti bolg**rsko-ti r"-ke pogo<lbe. Nova meja teče ol> reki Tudži, mimo Drinopolja in Karagača do reke Marice. To ozemlje ho Turška Bolgarski že v torek formalno izročila, dočim bo prišla železniška proga šele meseca oktobra v last Bolgarske. Ozemlje meri 3000 kvadratnih kilometre »v.
Avstrija je obvestila Bolgarsko o novi ofenzivi, ki je naperjena proti Srbiji.
Vojne odredbe.
Sofija, Bolgarska, 23. septembra. — Bolgarska vlada je danes izjavila, da ne bo od sedaj zana-prej izdajala nobenih potnih listov za inozemstvo. Vlada je prepovedala izvoz živil, drv, olja, kovin in volne.
<'asopis. katerega lastnik je bivši ministrski predsednik Guečev, je izdal danes poziv, da naj bo prebivalstvo zvesto vladi in da naj j« gre pri vsaki priliki na roko —
Mil »istrski predsednik Radosla-vov j-- p repi lean, da se bodo vse stranke pobotale.
Še ni gotovo.
London, Anglija, 23. septembra. Vse to, kar se je prigodilo zadnje dni na Balkanu — pravi neki tu-kajšnji list še ne dokazuje, da ho :i;i I'idkan;; izbruhnila vojni in da se bodo balkanske države pridružile Avstriji in Nemčiji. — Avstrije i in Nem- i pravijo, da bodo v prizori! i sp'ošen napad na Srbijo. Tudi še ni gotovo. — :> a j se bo pravzaprav zgodilo, bo pokazala bližnja bodočnost. Zaenkrat nam ne preostaja drugega, kakor upati, da se bo vse srečno izteklo.
Angleški diplomati.
London, Anglija, 23. septembra. Sem ni dospelo še robeno poročilo. ki naj hi kaj natančnejše pojasnilo, kakšno stališče je zavzela Bolgarska. — Minčev, prvi tajnik
tukajšnjega bolgarskega poslaništva, je rekel danes skupini angleških diplomatov:
Dosedaj smo bili Bolgari v evropskem taboril edini civilisti. --Rumunska in Grška sta že pred več meseci mobilizirali, pa tudi Švica j-.1 dobro oborožena. Zakaj hi Bolgarska ne mobilizirala? — S tem še ni rečeno, da bi mobilizacija iznrememla smer politike katero sedaj zasledujemo.
Preko Dunaja. ..Ženeva, Švica, 23. septembra. V petek bo zapustilo Švieo 300 bolgarskih rezervistov in častnikov ter se vrnilo preko Dunaja domov.
Srbija je pripravljena na napad.
London, Anglija. 23. septembra. Srbska vlada je poslala pod poveljstvom prestolonaslednika A-leksandra na bolgarsko mejo dve diviziji vojakov.
Sovražnosti se lahko vsak trenutek začno.
Srbska armada.
London, Anglija, 23. septembra. Zavezniki si še sedaj na vse načine prizadevajo pregovoriti Bolgarsko, da bi se ne pridružila Avstriji in Nemčiji. Iz Rima in iz Aten poročajo, da so stavili zavezniki Bolgarom zopet nove predloge, na katere jim pa še ni odgovorila.
Tukajšnji bolgarski poslanik je sieer rekel, da je bolgarska vlada samo zategadelj odredila mobilizacijo, da bi lažje ohranila nevtralnost.
Angleški zunanji minister je pa izjavil v poslanski zbornici, tla je situaeija zelo resna.
Bolgarska vlada ima pripravljenih 2r>0.000 mož, da jih pošlje na srbsko mejo.
Rumuska bo ostala nevtralna.
Berlin, Nemčija, 23. sept. — Bolgarska bo napela vse sile, da si osvoji Macedonijo. Skoraj ne-vrjetno je. da bi se v vojno ume-šali tudi Grška in Rumunska.
Zavezniki bodo pomagali Srbiji.
Pariz, Francija, 23. sept. — Sedaj je skoraj izključeno, da bi Bolgarska ne napadla Srbije. — "Times" piše: — Če bodo začeli Nemci prodirati proti Turčiji in če se jim bo pridružila Bolgarska, bodo Anglija, Francija in I-talija, poslale v Srbijo zadostno množino vojakov. Ce hočemo dohiti Dardanele, moramo pomagati Srbiji.
Nevarna igra.
Pariz, Francija, 23. sept. — Bivši ministrski predsednik Cle-meneeau piše v svojem listu, da bo moral kralj Ferdinand zapustiti svoj prestol, če se mu ne bo posrečilo zavzeti cele Maeedonije.
Nemiri v Petrogradu.
Berlin, Nemčija, 23. sept. — Iz zanesljivega vira se je doznalo. da je ruski car Nikolaj samo pa imenu vrhovni poveljnik ruske armade, dočim je pa pravi poveljnik vojni minister general Poli-vanov. Ko je car razpustil dumo. so se vršila po Petrogradu in po vseh ostalih večjih mestih velike demonstracije. Tretjino tovarn so morali zapreti. General Frolov, vojaški poveljnik Petrograda, je izjavil v neki svoji proklamaciji, da smatra general Ruski vsako stavko za veleizdajo.
Položaj v Carigradu.
Ženeva, Sviea, 23. septembra. — Iz Turčije je dospel neki Švicar in se zglasil v uredništvu "Gazet-
te de Lausanne". — Izjavil je, da vlada v Carigradu strašna revščina. Prebivalstvo strada in umira lakote. Petroleja in premoga sploh ni mogoče več dobiti. Zadnji čas je dospelo iz Kruppove tovarne v Carigrad 2000 delavcev. Dosedaj niso še ničesar napravili, ker nimajo na razpolago več ma-terijala.
Londonsko poročilo.
London, Anglija, 23. sept. — Neka tukajšnja brzojavna agen-tura je dobila poročila, da so Nemci osnovali zaroto pri turškemu sultanu. Kakor hitro bi se jim posrečilo, spraviti ga s prestola, bi posadili nanj nekega nemškega princa. Koliko je resnice na tem, ni znano.
Turčija.
Berlin, Nemčija, 23. sept. — Turški vojni minister Enver paša je rekel včeraj nekemu časnikarskemu poročevalcu: — Trditev, da ne moramo več braniti Darda-nel in da smo čisto navezani na pomoč od strani Nemčije, je naravnost smešna. Pod orožjem imamo dva milijona vojakov in tudi z munieijo smo dobro preskrbljeni. Zaenkrat je izključeno, da bi Francozi in Angleži osvojili Dardanele. Nemcem bomo hvaležni, če nam pridejo napomoč; kakor-hitro bodo Nemci na Galipolisu, se bodo morale vse francoske in angleške čete umakniti.
Zavezniki so izkrcali vojaštva.
Berlin, Nemčija, 23. sept. — Zavezniki so danes izkrcali na Galipolisu precejšno množino vojakov. Na otoku Mudrosu se nahaja 110,000 angleških in francoskih vojakov.
\
Angleška zmaga.
Pariz, Francija, 23. sept. — Iz Aten poročajo, da so začeli zavezniki z vso silo obstreljevati turške postojanke pri Anaforti. — Obstreljevanje je trajalo 72 ur neprenehoma. Večji del turških u-trdb je uničen.
Utrjevanje Carigrada.
Londonski listi poročajo, da so odšli nemški inženirji in strokovnjaki, ki so bili dosedaj zaposleni v odrinskem arzenalu, v Carigrad. katerega utrdbam posvečajo Nemci vso pozornost.
Z zapadnih bojišč. Letalci in artilerija.
Vsled izvanredno ugodnega vremena je opaziti na zapadni fronti veliko aktivnost.
OJACENI NEMCI.
Bojkot nemške trgovine po vojni.
Berlin, Nemčija, 23. septembra. Italijansko-francoska narodno-go-spodarska konferenca, ki se je vršila pred par dnevi v Cernob-bio, Italija, se je pečala v glavnem z bojkotom nemške trgovine po vojni. Tozadevno vest je objavila prekinorska agentura. Ta bojkot se bo po mnenju konference baje doseglo s tem, da se bo ustvarilo direktno zvezo med Anglijo ter Italijo in sicer preko Marseilles in Genove. Prekmorska agentura dostavlja, da bi pomenilo uresničenje te ideje veliko oškodovanje Švice, ker tvori Švica spojni članek v italijansko-nemškem prometu. Interesenti v Švici zasledujejo raditega z napeto pozornostjo razvoj obravnav.
Proti Nemčiji naperjen bojkot bi vprvi vrsti oškodoval Švico.
Priznanje osemurnega dela.
Lowell, Mass., 23. septembra.— Uradniki United States Cartridge Co., kojih naprave so bile vsled stavke večine 5000 delavcev zaprte celi teden, so danes ugodili zahtevi delavcev ter ponudili osemurno delo z deveturno plačo. Unija strojnikov bo sklicala zborovanje. na katerem se bo sklepalo o tej ponudbi.
Ford v podmorskem čolnu.
Henrv Ford, bogati izdelovalec avtomobilov, se je hotel včeraj vkrcati v podmorski čoln ter spustiti na morsko dno. Konečno si je celo stvar premislil ter si le ogledal podmorske čolne v brook-lynskem Navy Yardu. Izjavil je. da je za sedaj preveč zaposleu s svojimi lastnimi zadevami, da bi se mogel brigati še za druge stvari. Na vprašanje je izjavil, da ni izpremenil svojih nazorov glede podmorskih čolnov kot jih ima on v mislih, vendar pa se ni hotel spustiti v nikake posameznosti.
Glasi se, da pričakujejo ofenzive zaveznikov predno bo nastopilo jesensko deževje.
Berlin, Nemčija, 23. septembra. V današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da je vsled ugodnega, jasnega vremena opaziti veliko aktivnost artilerije in letalcev z o-beh strani.
Nemška artilerija je ustavila neki naskok Francozov, ki se je najbrž obračal proti nemškim pozicijam pri Souehez.
Pri St. Menehould je ^adel na tla neki goreči francoski aero-plan. katerega je izstrelila iz zraka nemška artilerija. Neki drugi aeroplan se je pri Vouziers prisililo, da je pristal ter sta padla avijatika v jetništvo.
Nad Pont-a-Mousson se je spustil neki nemški aeroplan v boj z dvema francoskima ter je enega teh razdejal.
Pariško poročilo.
Pariz, Francija, 23. septembra. Tudi včeraj se je nadaljevalo z živahnimi artilerijskimi boji, ki se vrše sedaj že tri tedne in streljanje tudi ni pojenjalo ponoči na različnih točkah fronte. Posebno ostri so bili ti boji v bližini Roe-lincourt ter severno in južno od reke Avre.
Na višinah pri Maas ter med rekama Maas in Mosel so se vršili poleg artilerijskih bojev tudi boji z ročnimi granatami in bombami in sicer pri Vauquois in Les Eparges.
Priprave za ofenzivo. Rotterdam, Holandsko. 23. septembra. — Tekom zadnjih tednov se je zelo ojačilo nemške postojanke v Belgiji, dočim se je nadalje izboljšalo utrdbe v Lille, Francija. Glasi se. da pričakujejo Nemci ofenzive zaveznikov na zapadni fronti, predno bo nastopilo jesensko deževje.
Obstreljevanje nemških postojank v Bruegge.
Amsterdam, Holandsko, 23. septembra. — Letalci zaveznikov so obstreljevali v nedeljo ter ponedeljek zvečer nemške postojanke za podmorske čolne v Bruegge ter so povzročili veliko škodo. Nadalje se poroča, da se je razdejalo neko nemško tovarno.
Bombe na švicarskem ozemlju.
Pariz, Francija. 23. septembra. Poročila iz Berna pravijo, da je bil ranjen en otrok, ko je nemški aeroplan vrgel bombe med Cufenav in Porrentrv, na švicarskem ozem-lju.
Angleške izgube.
London, Anglija, 23. septembra. Danes objavljeni seznam vsebuje imena 1614 častnikov in mož, med katerimi je bilo ubitih 286 mož.
Nemci pred Dvinskom. Položaj Vilna-armade.
Poroča se, da so Nemci prodrli naprej potisnjene ruske postojanke zapadno od Dvinska.
30 MILJ PRED RIGO.
Položaj ruske Vilna armade se je izboljšal, a je kljub temu še vedno opasen.
Roparji ustrelil žensko.
Lexington, D. C., 23. sept. — V stanovanje Uršule Greter so vdrli danes ponoči trije roparji in jo ustrelili. Pobrali so vse, kar jim je prišlo pod roko. Policija nima o njih še nobenega sledu.
Papež se je ponesrečil.
Rim, Italija, 23. septembra. — Ko se je vozil včeraj papež po vatikanskem vrtu, se je splašil konj in prevrnil kočijo. Papež se je le malenkostno poškodoval.
Prihod parnika.
V	New York je dospel včeraj parnik "Rumanian Prince", ki je imel na krovu 56 mož posadke parnika "Athinai", ki je zgorel na visokem morju.
Požar v gledišču.
V	Princess gledišču v Montreal. Canada, je izbruhnil vsled slabe napeljave elektrike požar, ki je povzročil $100,000 škode. Gledišče je deloma razdejano.
Berlin, Nemčija. 23. septembra. Odločno je napredovala nova nemška ofenziva, koje cilj je zavzetje močno utrjenega mesta Dviiislc.
V	•lanašnjem oficijelnem poročilu se glasi, da se je prodrlo naprej potisnjene ruske postojanke zapadno od mesta in da se je u-jelo nad 2000 Rusov ter več strojnih pušk.
Poročilo se glasi:
Armadna skupina Hindenburg:
—	Zapadno od Lennevada, ob reki Dvina, 30 milj južnoiztočno od Rige, še vedno ni končana bitka. Tekom naših protinaskokov smo ujeli včeraj 150 mož.
Zapadno od Dvinska se nam je posrečilo prodreti skozi naprej potisnjene ruske postojanke. U-jeli smo nad 2000 mož ter sedemnajst častnikov. Protinaskoki Rusov na črti južnozapadno od Dvinska, katero se jim je odvzelo, so ostali brezuspešni.
Oslabilo se je odpor Rusov v di-striktu med pozicijami severno od Ošmjana in iztočno od Subod-niki, ob reki Gabija. Naše čete zasledujejo umikajočega se sovražnika, ki je pustil v naših rokah nad 1000 jetnikov.
Armadna skupina princ Leopold:
—	Zavzelo se je ruske pozicije zapadno od Valovka. Ujelo se je par častnikov ter 380 mož.
Armadna skupina general Ma-ckensen: — Nadaljuje se z boji severoiztočno in iztočno od Logi-šin. Na južnoiztočni fronti ni zaznamovati nobene izpremembe.
Petrograd, Rusija, 23. sept. — Tukaj se domneva, da je skoro popolnoma končano umikanje Vilna armade, ki se je nahajala v skrajno nevarni poziciji. Zatrjuje se, da so Nemci pri operacijah tej okolici izgubili nad 250,000 mož.
Dvinsk je cilj nemških armad.
London, Anglija. 23. septembra. Potem ko se je ruskim Vilna armadam posrečilo redno umikanje, je sedaj cilj Nemcev močno utrjeno mesto Dvinsk, nekako 110 milj južnoiztočno od Rige. Nemške čete v bližini Lida prodirajo sedaj bolj hitro, vendar pa se pričakuje, da bodo prišle prepozno, ker je umikanje velikega dela ruskih armad sedaj izvršeno.
Glavni uspehi Nemcev v zadnjih dnevih so bili ob Dvini, ki zapira pot v Petrograd.
Avstrijci so se umaknili na zapadni breg.
V	neki brzojavki z Dunaja se glasi, da vsebuje oficijelno poročilo sledečo vest:
"Naši oddelki iztočno od Lutz-ka so se umaknili v pozicije na zapadnem bregu Strinja."
Iz tega se sklepa, da je zavzela ruska ofenziva v trdnjavskem tri-kotu v Volhiniji večji obseg kot se je tukaj pričakovalo.
Proti posojilu.
Nemška hranilnica v New Yorku bo eventuelno odtegnila bankam svoje depozite.
Duffiba mora čakati.
Pod patronaneo American Truth družbe se je vršilo včeraj zvečer v Terrace Garden na iztočni 58. cesti v New Yorku veliko zborovanje, na katerem se je zavzelo stališče proti nameravanemu vojnemu posojilu zaveznikov.
Predsednik Koelble je prečital ob velikem navdušenju resolucijo nemške hranilnice v New Yorku. v kateri se izjavlja, dabo odtegnila hranilnica vse svoje depozite bankam in trustnim družbam, ki nočejo izjaviti, da se ne bodo vdeležile vojnega posojila zaveznikov.
Govornik je izjavil, da se gre za depozite v višini $92,764.489 ter za 153,505 depozitorjev.
Dasiravno so angleški in francoski komisarji včeraj izjavili, da so bila ustavljena pogajanja z bankirji, se je vendar izvedelo, da ni zaznamovati nobenega posebnega napredka. Glasi se tudi, da so pričeli velemesarji v Chicagu z veliko agitacijo proti vojnemu posojilu, ker so jim Angleži zaplenili njih blago v vrednosti 15 milijonov dolarjev.
Z Dunaja še ni dospel odgovor na ameriško poslanico glede odpo-klicanja dr. Dumbe.
Situacija v Mehiki.
Washington, D. C.. 23. sept. — Tukajšnja Villova agentura je dobila poročilo, da so Villove čete zavzele Zacatecas. Koliko vojakov so vjele in koliko vojnega ma-terijala so zaplenile, ni znano. — Glavna-Carranzova armada prodira proti glavni Villovi sili. ki se nahaja v severnem delu Mehike. Za Carranzovimi četami prodira nekaj Villovih oddelkov. — Villa najbrže namerava Carranzo obkoliti, kar se mu pa ne bo posrečilo, ker ima premalo vojakov na razpolago.
Ameriški bojni ladiji "Luisia-na" in "New Hampshire" bosta jutri odpluli iz pristanišča Vera Cruz.
E1 Pase, Tex.. 23. septembra. Sorodniki P. Fullerja, katerega so vjeli mehiški banditi. so poslali v Mehiko $2000, s katerimi naj bi se poskušalo jetnika odkupiti.
Konvencija S. N. P. J.
Faletičeva afera se je po dolgotrajnem debatiranju končala. — Krivda pade na Faletiča, ker ni imel nikakoršnih dokazov, pa je kljub temu pisal proti glavnemu uradu. Konvecija se vrši v velikem redu. Delegatov in glavnih odbornikov je navzočih kakih 125.
Za predsednika zborovanja je bil izvoljen F. S. Tavčar iz Rock SA rings, Wyo. Zapisnikarja sta Cankar in Bregar.
23. septembra se je vršila na čast delegatov veselica, 24. ho pa imel Mr. Kristan javen govor. — Dosedaj so bile še vse točke rešene v splošno zadovoljnost.
Danes pridejo na vrsto poročila o društvih, za tem pa sprememba društvenih pravil.
Natančno poročilo priobčimo kratkem.
Parnik aletel v zrak.
London, Anglija. 23. septembra. — Angleški parnik "Gronin gen". 988 ton, je zletel v zrak. En mož posadke je izgubil življenje, trije so pa močno poškodo vani. Preživeli so se danes izkrcali.
Kristijanija, Norveško. 23. sep tembra. — Švedski parnik "Fors vik", 1107 ton, je bil v nedeljo potopljen ali pa je zadel o i mino. Posadka se je rešila ter je dospe la danes semkaj.
Zgoreli pred očmi matere.
Pittsburgh, Pa., 23. septembra. Štirje otroci premogarja Kiš, v starosti 2 do 6 let, so izgubili živ ljenje v plamenih, ko je pričela
Washington, D. C., 23. sept. — Državni department je obvestil avstrijskega poslanika dr. Dumbo, da se ne more povzeti nobenih korakov z ozirom na njegovo obvestilo, da je prosil svojo vlado za dopust ter da se namerava vrniti domov, vsled česar prosi za varnostno spremstvo. Cela zadeva njegovega odpotovanja ni ši rešena med dunajsko in zvezno vlado v "Washington!!.
Ker ni dunajska vlada še ničesar odgovorila na prošnjo, naj se odpokliče dr. Dumbo, je vrjetno, da ne bo mogel izvršiti poslanik svoje namere ter odpotovati dne 28. t. m. kot je sprva nameraval.
Glede slučajev nemškega vojaškega atašeja, kapitana Papenu, avstrijskega generalnega konzula Nuberja iz New Yerka ter urednika ogrskega lista 'Szabatsaga' se ho odločilo šele tedaj, ko bodo dospele v Washington vse tozadevne listine.
Dumba je brzojavil na Dunaj.
Dunaj, Afstrija, 23. septembra. V neki brzojavki avstrijskega poslanika dr. Dumbe na zunanje ministrstvo se glasi
— Ker ni pustil cenzor pasirali moje brezžične brzojavke glede prestreženih pisem, sem prosil za dopust, da morem osebno poročati. Prosim za takojšni odgovor, ker nameravam odpotovati dne 28. septembra ter dobim varnostno spremstvo le po mojem odpo-klicanju.
V političnih krogih se domne.a, da pričakuje Dunaj najprvo o-sebnih pojasnil poslanika, predno bo ugodil prošnji "VVashingtona da se odpokliče poslanika.
Medtem pa naj bi prejšni poslanik v Rimu, Kapos-Mere prevzel posle poslanika v AVashing-tonu.
Pustolovstva Rockefellerja.
Denver, Colo., 23. septembra — John D. Rockefeller je trdno odločen, da z enako ljubeznijo iz rablja unijske in neunijske delav ce. To je zagotovil danes v nekem nagovoru na premogarje v Rouse. K tej izjavi je posebno povabil časnikarske poročevalce, ki so mu sledili v Colorado, da oznanjajo svetu njegovo slavo.
Simpatij ska stavka.
Providence, R. I., 23. septem bra. — 200 uslužbencev livarne Brown & Sharpe Co., kjer se iz deluje stroje in orodje, se je danes pridružilo stavki, s katero so pred par dnevi pričeli strojnikijiastnimi očmi, kako so ji zgoreli TVBDKA FBASE BAJKSEJfc,
Prilika za večerni pouk.
Večerna šola št. 25 Manhattan, 330 5. cesta, med 1. in 2. A^e., sprejema učence za zimski kurz v ponedeljek. Uredilo se je razrede za inozemce, ki se hočejo naučiti angleščine.
Pozor, pošiljatelji dsnar j;

Denarne pošiljatvt . -demo gprejemab kljub o.m folijo, pošta gre nemotljen; ur o KOLANDIJE in	*
Ul
Zadnja poročila nam naznaiijr o, da se denarne pošiljat ve m \z dačujejo v južni TIROLSKI m SORIŠKEM, DALMACIJI a de loma v PRIMORJU. - Za de ISTRE, KRANJSKO vso m enak, jpodnji ŠTAJER in druge notra aje kraje pa posluje pošta kaskoi v mirnih časih, seveda traja poši Ijanje in izplačevanje kaka d v; edna dalj, nego v mirovnih ra* merah.
Od tukaj se vojakom u: •_» Jenarja pošiljati, ker jifc s-prestavljajo, lahko p* se pot 3 sorodnikom ali znancem, ki gn o.; cam pošljejo vojaku »ko ^edo t njegov naslov
Denar nam pošljite po ' *tlc Postal Money Order", ter pr ložite natančni Vaš naslov in ar, •««b*, kateri se ima izplačati
9 • »9 .
K	t	K	j
	.90 I	120.___	19 8'
10....	1.75 1	13'J..„X	n 45
X5...	2.C0	140....	Ž3.1-
20....	3.40	150____	24.75
25____	4.25	160...„	26.1-.
30 ...	5.05	170...,.	28. C 5
35 ...	5 9 J	180____	i 9.7v
40 ...	6.70	190....	31.35
45 ...	7.55	200____	oS.\K
5) ...	8.25	250___	11.25
55 ..	9.10	300...	49.50
60 ..	9,90	350...	57.75
65....	10.75	4<K)....	6f..00
70 ...	11.55	450...»	74.25
75 ...	12.40	500...,	81.50
80 ...	13.20	600____	69.00
85 . .	14.05	700....	115.5C
90 ...	14.85	bOC____	132.C0
100..M	16.50	900____	14S.5G
110....	18.15	| 1000.__.	lt?b
Ker se cene		sedaj Jako	spreta*
je bil na deln in mati' se je pri poskusu, da reši otroke, zajela v ne- njajo, naj rojaki vedno gledajo w* ko okno ter je morala gledati z naš oglas.
te družbe.
otroci.
19 CortlamJt »t, V«w Yacfe If, *
'SIAS NARODA"
(Simiuc Daily.) Q * aod pobunhed by tb«
Publishing Co.
t* ct-f p> r»tion. J
„• * SAKSfih (rre«»de»t. , O 'IS BENEDIK, Treasurer, a.
*	t m t Hu*nettti of the corporation »ud
•»Mres-es of above officers : ft ^ a« Jt Street, Borough of Man-t^Muu New York City, N. Y.
im seic (etc. rt»'ia Ust za Ameriko in
.... ................$3.00
c jw l. ■#...... ............... 1.50
•	Hoifciotsw New York........ 4.00
► ' olM I«iaEa utesto New York ... 2.00
. tr Vič ieto -..........4.50
i-ta.............2.55
" ^atrthta............ 1.70
irfODA" izhaja V9ak dan
r>6i nedelj in praznikov.
.1 AS NARODA"
U »be People") »v ? ? cept Sunday» and
■rcriptioo yearly $3.00.
N wlWmeiii sl agreement
rv^i -r in osobnost: ae ne
;;r obtttjeja. .. it ' .ht o7cli pošiljati po — 2S„ue/ Order. 'L k raj* naročnikov pro i', ** nam tudi prejinj* *Ii»Ce naznani, da hitre*« z.*idetiiO naslovnika.
v'*'he : i p^iljatvam naredite ta raslo/: 4 JUS NARODA" v
r-Jandt St, New York City.
l*k**au 4«j87 Cortlandt.
Protektorat nad Haiti.
i
TO j t
ter
V1
i. V
trte.
v malo pozornosti je posve-avnost sklepanju pogodbe z liku liaiti, potom katere bo-vzele Združene države n-s-protektorat nad to črnsko liko. Na£$e razmerje napram ljočim se državam v Evropi /.ličnim strankam v Mehiki v središču splošne pozorno-sl. d tega smo komaj zapazili j«'tije nase politične avtorici obenem naše odgovornosti
GLAS-NARODA, 24. SEPTF^rBRA, 1915.
Po umoru haitskega predsednika, generala (jiiillaurue, pred neki, ko dvmi meseci, je vlada Združenih držav izkrcala na Haiti m ii;ii iško čete z namenom, da napravi ni:r. Totem pa se je spra-,i v posest vseli haitskih obrež-i m- s! ter carinskih postaj. Cas 'iil zrel, da ne napravi nekaj i g -'a kot izvaja le diplomati-i pritisk, da se gpravi zopet v 1 naše razmerje na Haiti. Ad-j list racija Wilsoua je skušala ; <iu pogajanj dobiti v roke fi-i!;io in politično nadzorstvo 1 deželo, kot se je zgodilo pre-v Nicaragui. vi korak se je storilo, da se je podvrglo Haiti pogodbi, znani pod imenom Bailly-Blanchard. Ta pogodba je ustanovila finančno nadzorstvo od strani Združe jiili držav na Haiti, ki je bilo sli'no, katero izvajajo Združene države v Dominikanski republiki Republika Haiti pa ni hotela sprejeti te pogodbe. Nadomestilo se jo jo s takozvano Fuller kon veiicijo. Ta je ustanovila politični protektorat, nekoliko sličen onemu, ki je veljaven glede Cube, potom katerega bi se zavarovalo Haiti pred tujim napadom ter dalo Združenim državam pravico posredovanja v slučaju domače u^.ije. Določeno je bilo tudi nadzorovanje notranjih zadev republike od strani ameriškega poslanika v Port-au-Prince.
Haitski kongres je bil tudi proti tej pogodbi. Ko pa jo izbruhnila zadnja krvava revolucija, se je jasno pokazalo, da je treba intervencije. Načelnik nove provi-zorične vlade, general Dartigue-nave, je podpisal due 17. septembra tretjo pogodbo, katero je sestavil sedanji zastopnik Združe-nih držav, Mr. Davis, v katero so sprejeto glavne točke prejšnjih dveh pogodb. Ta pogodba potrebuje šo odobrenja zveznega senata in predsednika. Na podlagi te pogodbe bo izvajala ta dežela fi-Jiancijelen protektorat ter vzdrževala policijo, da zaduši vse eventuelne upore.
Vsled tega. ker bo policija v rokah Združenih držav, bo oborožena intervencija nepotrebna.
Da se jamči republiki Haiti notranji mir in financijelno reorganizacijo, je morda naravna usluga od u a še strani. Mi lahko prevzamemo to nalogo kot del breja« i. katere nam nalaga Monroe-doktrina. Senat naj odobri po-
godbo, s katero se bo uveljavil polprotektorat na Haiti, Če bo haitski kongres prvi odobril ta korak. Ne smemo pa usiliti Haiti protektorat proti volji večine prebivalstva.
Belo-modro-rdeče,
Dopis.
Ljubljanski listi so priobčili vest, da je avstrijska vlada prepovedala belo-modro-rdečo zastavo. Mogoče listi niso hoteli zapisati, da je prepovedana slovenska zastava, mogoče mislijo, da je sedaj v vojnem času postala slovenska zastava naenkrat črno-rmena. Naj bo že kakorhoče, stvar je precej zanimiva in potrebno je skoraj, da ji posvetimo nekolikojur pozornosti.
Slovenci so potrpežljivo ljudstvo. Vse je mislilo, da bo tako majhen narod, kakor je naš. opešal pod silnim bremenom, ki so inu ga naložili, pa glej čudo božje, še vedno koraka, čeravno se mu šibijo noge in mu klecajo ko-
Rock Springs, Wyo. — Nimam kaj posebnega poročati, ali vendar nekaj, kar bi utegnilo tega ali onega zanimati. Dela se sedaj malo boljše kot se je spomladi. "Rov št. 2 zopet dela. ki je bil zaradi ognja prenehal. Okoli šest tednov je počivalo delo, dokler niso nove "dumpe" naredili. Nesreča je doletela pred 14 dnevi dva delavca. Prvi se je ponesrečil pri popravljanju parnih cevi tako. da je bil na mestu ubit. po narodnosti je Anglež; drugi je pa našel smrt v rovu št. 8 pod kamenjem, ki se je vsulo nanj. po narodnosti je Japonec. Značilno je. da sta bila ponesrečena v teku 24 oba. — Drugače nam gre po-
selirift fur ofTentlielies Reelit" priobčil študijo o pragmatični sankciji. V sedanjem času je ta spis mala senzacija, ki bo med Madžari gotovo vzbudila močan odpor. Kajti ta študija podseka-va temelje sedanjega državno-pravnega stališča Ogrske. Zlasti zanimiv je v tej študiji odstavek, ki se tiče Reke. Kakor kak preiskovalni sodnik preiskuje Berna-tzik. kako je bila Reka odtrgana od Kranjske, kako jo je Marija Terezija priklopila Hrvatski in kako se je potem na čuden in

lazvidno če je parnik popolnoma izgubljen.
Paketna pošta za Argentino.
Buenos Aires, Argentina, 22. i cptembra. — Dr. Vietoriano 'e Plaza, predsednik republike^ Argentina. je odobril danes pogodbo za paketno pošto med Združenimi državami ter Argent;no.
Kje je naju oče JANEZ ZALOŽ-
ZAHVALA.
Povodom našega obiska v se tem potom
Bryan pri predsedniku.
Washington, D. C., 22 sep.\ -Prejšni državni tajnik Bryan se skrivnosten način zgodilo, da je'Je posvetoval danes dajj kot eno prišla pod oblast Ogrske. Zani-juro s predsednikom Wilsonom.
NIK? Doma je iz Rajhenburga!
c j - V,. • , - , - I'ovouom nasi na Spodnjem Štajerskem m bi-! j0hllst0TO p
va. nekje v Združenih državah, j ___
Prosiva cenjene rojake, če kdo i ve. da nama javi, ali naj se sam oglasi. — Janez in Marija Založnik. Senovo štev. 2, pošta t • ,	. . , , t> • i i , - ' - , tri Kukenperk in sploh vsem sku-Reiehenburg. Spod. >tajersko - 1 1 , ., . . . , - ' o >.>i ,, : PaJ- Na zopetno veselo svidenje! Austria. ■ 2d-24—0i| ,, ' . .. ... 1 ___\ am uciani prijatelji:
Frank 1'čaker. .Martin Sušnik in ZMatevž. Rainšak.
iskreno zahvaljujemo bratom Albinu in Franku Gaeniku za prijazen sprejem in nju gostoljubnost. I^epa hvala tudi botru in bo-
ZENITNA PONUDBA
Potrebujem gospodinjo, katera
je dobrega srca in ima vsaj .$200
24-25—9
denarja. Jaz sem star .10 let in
imam enega 2'j let starega otro-
,	,	i o i - - j	-	ka. Posedujem od 50 akrov obtb1-
mivo je dalje tudi to. da zavračaj1« končani konferenci, ki je bila
Bernatzik vse pretenzije Ogrske' Prvi sestanek med obema izza ča-
na posest Dalmacije in Bosne, iz-j sa> ko je Bryan odstopil, ni bilo
podbija celo združenje nekdanje mogoče niti od te. niti ott one
srbske vojvodine z Ogrsko. Bistvo i strani izvedeti, kaj j>> tvoi-iJo
celega članka j«1 pač naperjeno) predmet posvetovanja. Bryan je
proti dnalizmu.
lena. Svobode niso okusili nikoli'pa on trdi, da so vojno povzročili
navadi. Povoda za medsebojno de- proti duaiizmu.	izjavil poročevalcem le to, da p
batiranje nam da dosti evropska	proda) svojo farmo v Texasu in
vojna. Tudi tukaj imamo enega. | Nenavadna pisava in jezik pri za- sv°j<> 1'išo \ Washington,, ter da ki vali vso krivdo na narod, čes:	sebnem dopisovanju.	bo v kratkem nastopil notovanje
Narodi so še neumni, pa so. ubija- Občinstvo se opozarja, da raba »a jug, tekom kojega bo obiskal jo drug drugega za prazen me. V pisavc% kL ni spi0š„0 znana (ka-!tluli -^'oj rojstni kraj v .Miami, tem bi imel deloma prav, ako bi kor n l>isava /a slepc0 steno i F!a. poznal prave vzroke vojne. Kerj„rafija j ) ali tak j(,zikai
in morda niti ne vedo, kaj je svoboda. Naša zgodovina je zgodovina suženjstva, zatiranja in hlapčevstva. V sužnosti smo se rodili, v sužnosti bomo umrli. Kdo se je kdaj zmenil za nas? Nikjer nas niso poznali, povsod so nas zapostavljali. Udarci, ki so padali na nas, so bili hudi, toda počasi smo se jim privadili. Vlada, ki si je nismo sami postavili in ki nam krivično vlada, nam je samo tedaj posvetila malo pozornosti, ko je vzplaintela v nas skrita želja po boljših časih. Pri takih prili-
.. .	j(kaikor n. pr. albanščina, kita]-
cesarji in kralj i m da se ljudstvo j, esperanto i. dr.) za dopiso-kolje le radi njih, se nam je zdelo;,..
Proti izrabljevanju delavcev.
no farmo, dobro gospodarsko poslopje, živino, orodje in pohištvo. Zemlja je rodovitna, zdravo podnebje, poleg železnice in blizo mesta, -laz sem velike lepe postave ter dobrega srca in ženi ne bo treba delati po polju. Pisma in slike se na zahtevo vrne in jamči za tajnost. Pišite na: Henry Lunder, <j <> Frank Jones.
R. 1.	Bruce. Wis.
NAZNANILO.
rojakom v Greater New
> peskom, kraju običaju
sistem. Ali mislite, da smo mu j
znane pisave in jezika.
Premog hočejo podražiti.
Nihče ne ve. kako bo kaj s pre-i
eni granate pa 760 kg.
skrbovanjem drva v letošnji zimi., ™ ^ »ranate 300 kg in te-ni'	, . . , » . . . i za .jo	i— i nt
; j ve se le. da bo splošna draginja
, ,	iu~jin zato i'e vse nevoljno. da h oče i o, &	i	-i	t
kah nas je tako okrcala, da smo kakor ne gre v glavo in brž ti po-; „vtuhu.oui ] ;„	v,w„.t	ZelJa P°	na Ruskem. I 1 oro-l na svidenje v soboto zve-
v en j.
Yorku naznanjam, da se vrsi v soboto zvečer. 25. septembra, v gobo stilni Koenig seja "domžalske ka- občine", pri kateri se bomo dogo kam naj se nakaže denar,
jfjo "	__________
io plačo, med bednimi v domžalski občini j Pričetek ho ob 7. uri zvečer. Pro-j sim. da se vsak udeleži, ki je kaj 10.5 cm topa zna- pripomogel k skladu. Naredilo se Iša 1 (i kg. teža 15 cm granate 46 !)° »JltslIlko !)f> želji udeležencev, kg. teža 21 cm granati ]2."3 ky. Torej pridite vsi, da se bolje resi! teža 30.5 cm granate 300 ktr in te- Vse pozneje .razprave bodo odveč.
r le ta večer je čas, da vsak izrazi, kaj misli.
Berlin, Nemčija, 22. septembra „ ,	........ an je v pismenih posiljatvah. ki Oficijelno se je objavilo da
potrebno, mu pojasniti da glavni\ nloraJo po obstoječih predpisih; zaprla vlada vse de a^-e
krnci ,n niso. ampak cfcna«nji| oddajati od n povzroča znatno'terih dobivajo delavc i W izdelu- vorili družabni red, ki je j>od pritiskom . i nnčiUot™ i . i	ki j/.at iu \oini
i/.amuuo nosil jat ve, vsled cesar na i ieii» v. <»-".» n«c -um	. , , -	,	.
kapitalizma, katerega opora je ^ VCQu,<1n „	J J 4 . L S- l>ehko,»- manjšo kot ki smo ga nabrali za najbednejse
.	'	o e .i (se vsa kilo, ki mu je na tem lezece. v tlotienem
vojaštvo. Zato nam je treba po-. ,a se njogova korespondenca lii-,
trebne naobrazbe, katero dobimo(tro dosiRvi DOsln2uie splošno	Teža eranat
v naprednih listih in knjigah. znane iaavo ^ .oz]k:l	Teza granat.
kajti le naobražt-n narod morej	j 1 eža granati
streti današnji krivični družabni
pozabili vse, kar smo imeli na jeziku in smo izrekli namesto resnice: "Svobode hočemo!" ostudno laž: "Zadovoljni smo s svojimi razmerami in gospodi, ki nam vlada, smo iz srca vdani."
Same dolžnosti in nobenih pravic — s tem stavkom se da najjasnejše označiti razmerje, ki vlada med nami in avstrijsko vlado. Slovenci so dobili od Avstrije za kri. ki so jo prelili zanjo, celo vrsto nagrad: Par tisoč bakrenih svetinj, splošno zatiranje vsega, kar je slovenskega, razpustitev "Slovenske Matice" in odpravo slovenske zastave. Če reče revež, ki ni imel že več dni koščka kruha v ustih, da je lačen, ga zapro. kdor obesi raz okno slovensko zastavo, je veleizdajec.
Kaj so pa dali Slovenci in še dajejo Avstriji v povračilo za vse te velike dobrote? Že več kot eno leto se zanjo bore, branijo jo pred sovražnikom, stradajo zanjo, umirajo zanjo in se žnjo vred vesele zmag.
Nad slovensko prestolieo je za-vihrala črno-žolta zastava, znamenje suženjstva. Sužnji, katerih še niso poklali, hodijo okoli nje in jo suženjsko pozdravljajo. Kakor je že rekel naš Prešeren: "Manj strašna noč je v črne zemlje krili kot so pod svetlim solncein sužnja dnovi." Veseli so lahko, da se tega ne zavedajo, veseli so lahko, da je njihova koža že tako iz-bičana, da ne občuti več novih udarcev.
Nekoč še pred par leti je bilo lepše. Naše ljudstvo se je začelo gibati, hrepeneti po nečem, kar je spalo globoko v srcu in je bilo obenem tako daljno in nedosegljivo. Za vse lepo smo se navduševali, na strani smo imeli može, cvet naroda, ki so vsak dan posebej prisegli na slovensko zastavo, da mora biti konec slabih časov in da se nam bliža boljša bodočnost. In res se je približal čas, toda drugačen, kakoršnega smo pričakovali. Ko smo bili sredi najlepših sanj, nas je prijela vlada za roko in nam pokazala resnico.
Slovencem ni bilo dano živeti za domovino, prisrčno ljubljeno, umreti so morali za vlado, ki jim ni hotela dati niti najmanjših pogojev za razvoj in obstanek.
Avstrija je dobro uporabila priliko, ki jo ji nudi sedanja vojna. Z zadnjimi silami se poskuša vzdržati na stališču, ki ga je imela prej, in z vsemi pripomočki poskuša za t ret i vse, kar je slovanskega. Slovencev, ki so padli za njeno čast in slavo, se je iznebila za vedno, treba je pa še poskrbeti, da se v potomcih ne bo nikdar vnela želja po svobodi in samostojnosti. V Galiciji, v Srbiji in na Primorskem so padali naši najboljši sinovi. To je bila še veliko premala žrtev. Sedaj je treba še vsem, ki so ostali pri življenju, izstrgati iz srca zavest, da so Slovenci.
Ali se še najde med nami v svobodni deželi tako podla duša, da lri odobravala to početje?!
kaže prste na roki. rekoč: Poglej, še prsti na roki niso vsi enaki, ka-: ko naj bi bili potem ljudi vsi enaki; tako je bilo in tako bo. eni
se
mogli kaj dopovedati? Nikakor ne! On trdi svojo dalje. Da pa bil kapitalizem kaj kriv, mu
produceuti in veletržci zopet zvišati ceno premoga. Cesarska na-! Neki v Haagu na Nizozemskem
redba z dne 10. oktobra 1014. ki .bivajoči ruski diplomat, kakor -
je bila izpopolnjena z dodatno na- poroča "Ziirieher Post", se je iz--Iščem redbo z 11. avgusta t. 1., poobla- razil. da je hrepenenji* po miru revni, drugi bogati. Ker je pa za- vla(lo preskrbetL kar troba Za „a. Kuskem tako silno.'da nobena
aprovizaeijo prebivalstva in dolo- vlada ne bo mogla ustavljati se _	.	čiti najvišje cene. Za premog do- temu razpoloženju daljši čas Di-
daljevati, akoravno je neumnost. sloj nisQ doWne najvišje cene. plomat zatrjuje, da ne bo zimske prerekati se s takim človekom. pa(, pa so je delavsko ministrstvo vojne. Protesti in zagotovila vla-lorej, prijatelj: Prsti na roki res dogovorilo s producenti premoga.'de da so brez pomena - da je i/-mso vsi enaki, delajo pa vsi. Pn-da do konea vojne ne b()d() zvi. kij učeno, da bi Rusija vzdržala jcmljajo in tipljejo, če niso po- šali cen. Zdaj pa poročajo listi, da do prihodnjega poletja. Zavzetje habljem. Ne samo s prsti, taka je 1)i producenti premoga in veletrž- Varšave da pomeni več, kakor s celim životom, s celim orgamz- ci ra(H ef.no zvi&u -n Ja so y toj Xemei sami misJijo -jzkljugen0
stvari že slorili primerne korake; je. da bi Rusi zopet osvojili Var-pri ministrstvu.
i čer, dne 25. septembra!
Alojzij Škrabar.
čel s takšnimi dokazi naprej, nam je vendar zdelo potrebno na-
mom. Ud udu pomaga, da zamore človek delati, in možganske celice delujejo, da človek misli, kako se dela. Tukaj, prijatelj, vidiš sam. ako niso tvoje možganske celice, zvodenele. Tako je z našim dni-;
Vojna in najemščina.
savo. Po izgubi Prjftmiysla in Lvo-va da je veliki knez Nikolaj za
osvojeno Galicijo podeljeni mu,(3x 20,22.24_0")
svojega moza po imenu FRANK GORNIK, kateri me je zapustil dne 2. septembra z dvema malima otrokoma. Omenjeni je male postave, Črnih oči in črnih las in ko hodi, vedno z rokama močno okoli sebe maha. Ako kateri rojakov zna za njega. prosim, naj mi naznani njegov naslov, mu bom jako hva ležna, ali se pa naj sam oglasi; če se mu že jaz ne smilim, naj se mu smilita nedolžna otročiča. Mrs. Pauline Gornik, 432 Frederick St., Steelton. Pa.
Sodišča so doslej glede pravne- eastni meč položil na oltar kate-. .	„ vpliva vojnih dogodkov na na- drale v Kazanu in izjavil, da »a!
zabnim sistemom celega sveta; j{Mnninske in zakupne pogodbe iz-; vzame zopet šele kot prema »o va-1 ako se ne ozdravi, mora po Jlarav- dajala različne sodbe. Na prošnjo; lec Krakova. Zdi se, da bo častni n,h zakonih umreti. Tako, moj praVosodnega ministrstva se je mee za vedno ostal v kazanski' jiinace: tvoji dokazi so od muli! najvižje sodišče v plenisimarnemi stolni cerkvi.	I
Ljudstvu očitaš nevednost, dasi, sonatu posVetovalo o tem vpraša- -:--
si sam najbolj neveden, ker zago-;]ljn iu jc razSodilo: 1. Če je moral	ISCEM SLUŽKINJO
varjas one, kateri so največji po- „ajemnik vsled grozečega so vraž-! za pomoč v kuhinji v kampi Pla-vzroeitelji vojne in nevednosti.; Iiega napada ali na oblastveni u-! ea $15 na mesec. Katera želi'tako Kdo je pa kriv. da je narod neve- j kaz pri približanju sovražnika za-! službo, naj se oglasi na • den ? Ali je narod spremenil ge-; pustiti najctt, prostore. mu naee-i	Anton Žičan,
slo: ljubi svojega bližnjega v loma ni laC.ati najem^ino (]o c.aJ R, F. p
. ubli BaI"T AU si kdaJ Sliža1' du sa, da se res vrne ali mu je vsaj je kak duhovnik v vojni vojake dana m0žnost. se vrniti. 2. Če je odvračal od ubijanja? Nasprotno, 1 bil najemnik v takih slučajih pri-
NAZNANXLO. Rojakom v državah Hlinoia o Wisconsin naznanjamo, da jih bc d« obiskal naš nastopni*
Beeelnvood, Pa (24-25—0)
ISCE SE MOŽE
vsi molijo za blagoslov m uspeh siljen zapustiti SVojo stanovanj- za delo pri likerju, puinpah. ko-- ožja. Ne veš li, da se povsod se sko ali kupčijsko opravo, potem' tlili. preddelavce ter druge s sku-zne otroke v soli navdušuje za nm ^ uvažujoč vse okolišče vsa- »njami pri Čistilnicah za sladkor.
nežne
vojaške stvari itd. ? Ali je potem kega posameliega slučaja." odpu-narod kriv, ako dela ono, kar se stitl razniereu del najemšcine. mu je v glavo zabilo? Soeijalist nisi in nočeš biti, kaj pa si potem? Tako nekateri govore in Mladi Rockefeller in njegovi de modrujejo. Drugi zopet trde, ako	lavci
ne bi bilo vojska, bi bilo kmalu| Denver, Colo., 22. septembra.-preveč ljudi na svetu. Tudi takim. Delegati Colorado State Federa-bi bilo dobro malo stvar razjas niti. To pa blagovolit e storiti vi j okoli uredništva ali kdorkoli. Pozdrav! — J. Nick.
Pridite pripravljeni na delo. Vprašajte pri:
J. W. Scott, koncem Pearl St., Brooklvn, N. Y. _(24-25—0)
POZOR, SLOV. KROJAČli
NAZNANILO IN ZAHVALA.
ružni srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest. da nam je po kratki in zelo mučni bolezni umrl dne 15. septembra prebljubljeni sinček oziroma brat
VILJEM KUHAR
v starosti 14 mesecev. Pokojnega -1110 izročili materi zemlji dne 17.
septembra.
Tem potom se najsrčneje zahvaljujemo vsem tukajšnjim rojakom, kateri so nas obiskali ter bili v pomoč in tolažbo v žalostnih urah. Prav lepo se še zahvaljujemo vsem darovalcem šopkov, kakor tudi onim, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba. Najsrčnejša hvala tudi botrom za njih trud in za lepi venček. ki je krasil njegov obrazek. Torej še enkrat lepa hvala vsem skupaj!
Žalujoči ostali: Frank I; 1 Agnes Kuhar, sta riši.
Frank Kuhar, brat.
Virden. 111. P. O. Box 002.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam sorodnikom. prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 30. septembra po dolgi in mučni bolezni v starosti 20 let preminula moja nepoza bi jena soproga
ANGELA KOBI.
Ranjka je bila rojena v Loškem potoku in zapušča tam mater in tri sestre, v Člevelandu, Ohio, pa enega brata.
Zemeljske, ostanke ranjke smo izročili materi zemlji dne 21. septembra na katoliškem pokopališču v .Brooklynu, N. V.
Tempotom se najiskrenejc zahvaljujem vsem rojakom, ki so jo tol ažili za časa bolezni in jo obiskali na mrtvaškem odru. Posebna hvala pa društvu sv. Ane in odboru, ki je spremil ranjko k večnemu počitku.
Ostane naj vsem v dobrem spominu in lahka ji bodi tuja zemlja.
Frank Kobi, žalujoči mož. New York, 22. septembra 1915.
(23-24-0)
Mr. FRANK MEH
kateri je opravičen pobirati naroč
Prodam lepo urejeno krojaško nino za list. "Glas Naroda" i
in iz
Iz
Prepovedane barve.
Policijsko ravnateljstvo v Pragi je izdalo sledeči razglas: Prodaja trobojnic, kokard itd. belo modro-rdeče ba^ve v katerikoli
EDINI SLOVENSKI KRO JAČ V PITTSBURGH-U,
PA. IN OKOLICI priporoča rojakom svojo moderno urejeno
KROJAČNICO,
v kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke.
S spoštovanjem
RUDOLF MESNAR,
5313 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Spiegel je stavil danes predlog, naj brzojavi konvent Roekefeller-ju, naj pride k eni izmed sej federacije ter odgovori na par vprašanj. Predlog se je pa odklonilo. Mrs. Lee Champion je imela nagovor. v katerem je obsojala Rockefellerja ter rekla med drugim: "Če misli Rockefeller, da more rešiti kako veliko ekonoin-jsko vprašanje s tem, da sede tja iter je s premosrarji fižol, potem sestavi teli barv. kakor tudi s ta- se nahaja v obžalovanja vredni
kimi barvami okrašenih predmetov, se sploh prepoveduje. Kdor
zmoti."
Rockefeller se je tudi danes po-
krojačev želi postati samostojen, ima tu najlepšo priliko, ker v o-kolici Thomasa biva do 1500 Slovencev. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na :	i
Anton Fortuna, (24-27—0)	Thomas, W. Va.
se proti temu pregreši, bo po §-u tikal po Primero in drugih pre-11. cesarske naredbe z dne 20. j mogarskih krajih, kjer je igral aprila 1854 kaznovan z globo od ulogo "uljudnega" moža napram 2 K do 100 K, oziroma z zaporom premogarjem. Da pokaže, kako od 6 ur do 14 dni. — Češki listi! zelo je naklonjen delavcem, je javljajo, da je "Šolska Matica")spal v hiši nekega nemškega pre-lzdala poziv, naj se ji Čim prej mogarja, pripovedoval ljudem! vrnejo s trobojnico okrašeni na- slabe dovtipe ter jih poživljal, naj biralniki, da preskrbi nove. (Za- povedo, če jim kaj manjka, stava belo-modro-rdeče barve ni
le slovenska, temveč tudi ruska.	Parnik potopljen,
slovaška in sploh vseslovanska. S Amsterdam, Holandsko, 22. prepovedjo prodaje trohoinic teh septembra. — Holandski parnik barv hoče vlada v avstrijskih Slo-| 'Koenigen Emma" je zadel na vanih zadušiti vseslovansko misel poti iz Batavije v Amsterdam na
Iščem sestro ANO ŽURGA in strica JITRJA KOVAČ, oba iz Mandli, ter ANTONA RAŠPE-RIC iz Kamenskega hriba. Vsi so bili v Alabami. Prosim, če kdo ve za njih naslov, da mi javi, ali naj se sami oglasijo. —1 Anton Kovač, P,ox 66, Fostoria, ■ Texas.	i
ali takozvani panslavizem.)
Presenetljiv pojav.
Znani dunajski vseučiliški profesor Bernatzik je v.zadnjem se- je, Java. Bil je zgrajen leta 1913 šitku lista "Osterreichische Zeit- v Rotterdamu. Iz brzojavke ni
mino ter se potopil. Potnike in moštvo se je rešilo.
Parnik je vseboval 0000 ton ter ; odplul dne 19. avgusta iz Batav.
Kad bi izvedel za naslov brata JOHNA MEJAŠ. Zadnji čas je bil nekje v Pcnnsvlvaniji. Kdor ye za njegov naslov, prosim, da naznani, ali pa naj se sam zgla-, si; sporočiti mu imam, da se je brat Frank ponesrečil v premo-, go k op 11. — Anton Mejaš, Box 33. Scofield. Utah. (21-23—0)'
Rad bi izvedel za brata JOHNA' KOSTELLO. Star je 45 let.; Pred 25 leti je prišel v Ameri-i ko in se naselil v San Francis-j co. Kdor ve za njegov sedanji; naslov, prosim, naj mi naznani,; ali pa naj se sam zglasi. —' Geo. Kostello, Box 100, Tooela/ Utah.	(21-23—9)
Da ste uspešni
izgledajte uspešno
Napravite svojo prodajalno moderno in vabljivo za odjemalce s tem, da jo razsvetlite s elektriko
Električna luč vzbuj'a pozornost, privablja odjemalce in razkazuje blago v kar najlepši luči.
Pustite, da vas obvestimo o svojih novih cenah in pokažemo, kako ekonomska je služba Edisona
The New York Edison Company
At Your Service
G en p "al Offices : Irving Place and 15th Street Telephone: Stuyvesant 5600
Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public
424 Broadway Spring 9890 126 Delancey St Orchard 1960 10 Irving PI Stuyvesant 5600
*124 W 42d St *15l E 86th St *27 E 125th St
Bryant 5262 Lenox 7780 Harlem 4020
*362 E 149th Street Melrose 3340 *Open Until Midnight Night and Emergency Call: Madison Square 6H1
GLAS NTAROt>A, 2?. SEPTOitBBX 1915.
Slovanski Svet.
L. L J
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva«
Napisal prof. Lubor Niederle.
;m( (1(1
Vseli je naštela statistika v počeku leta 1S97 še 172,659 duš in med temi v besarabski guberniji 103.225 (5.3 odst.), v herzonski ! 25,685 (0.9 odst.) in v tavriški 41,260 (2.S odst.). kjer hitro pada-' jo. Po Moškovnu pa je ofieijelna statistika štela med Bolgare tudi j Gagavze, katerih število se eeni na 70,000 s središčem v Komrati (.benderski okraj).
V Mali Aziji se nahajajo bolgarske naselbine glavno v okolici Bruse in to deloma v mestecu Mihalie (tur. Mahalič), deloma v celi skupini naselbin okoli občine Kodžebunara (Sujut. Kobaš. Toj-belen, Novoseelo, Mandr, Haladžebair) in v Kiliku, dalje v nekate-
Skadrn. —
(Nadaljevanje)
že zgoraj razložili, se seveda od Timoka črez Pirot,	<.-i-i.u-iui.~-	~ ,
Prizrena razprostira pas jezikovno prehodnega zna-1 rdi postirskih občinah ob obrežju m v Kvzderventu Pn 8 " 1 štejemo neznatne dialektične, narodnostno preeej Skupaj je naštel tu Kancov 20 bolgarskih občin.
J	(Nadaljevanje prihodnjič).
Osebna svoboda.
Louis N. Hammerling.
XLII.
lif
ake in se oziramo na ostale faktorje, ki danes odlo-o narodno zavest, ne moremo reči, da.gre meja bolgarske narodni po Timoku črez Niš na Vranjo, kakor jo na pr. vede Conev, am-k gre ..d Velikega Izvora ob Timoku črez hrbet Stare Planine (Go-na planina. Sv. Nikolaj planina, Čiprovska planina), kratko rečeno politični meji do gore Koma, odtod med Pirotom in Caribrodom ■Z Hm i«) planino in mimo Vlasine do gornje Moravč, do mesta Vra-Odtod gre dalje ]>rit»ližno poleg niško-skopeljske proge k Skopni) jema Skoplje in gre po silno pretrgani črti črez vzhodne griče rdagha do Dibre.	; r'
Na t. j zelo malo znani liniji je bolgarsko in sosednje srbsko o-idjf z« !o prtrgano ob arnavtskega klina, ki moli vanj od jugoza-la. Od Vranje do Kumanovega. pa med Skopi jem in Tetovim je ,ta ve- al| manj albaniziranih slovanskih vasi. Natančnejše se me-♦ j -i ,hJ,M'iti. Pri Dibri se obrne meja bolgarstva proti jugu in
Bist
1o
:ov
\ov
"»79 ft
in
pti
A j
Izza goriške fronte.
Lani meseca marca so sporočali nemški listi pod rubriko "Mili-taerisehe Rundschau*', da pride v Gorieo trdnjavski topničarski polk štv. 10. in da je to premestitev, bataljon je bil na Dunaju, avstrijska vojna uprava odredila samo zato, da bolj zaščiti južno mejo in da odgovori obenem novim utrdbam na italijanski stra-
■m breeru Črne Drine do Oliričlskega jezera, katerega večji kalija je bila utrdila v zadnjem času Benetke in sicer posebno proti severni strani. Pijo-nirji so bili v Gorici že od leta 1908. leta 1912 je prišla še ena stotnija. Mesto Gorica je imelo že pred takratno vojno krizo poseben depo za utrdbe, o čemer se pa ni v javnosti prav nič vedelo, vojna uprava je povedala to, ko je bila vojna kriza pri kraju.
Gorica je bila že takrat tako oskrbljena s potrebnim utrdbenim materijalom, kakor so preskrbljene avstr. največje trdnjave. Tako so poročali listi eden za drugim v vseh jezikih širom avstro-ogrske monarhije.
V Gorici je bilo svoj čas jako malo vojaštva. Varni smo bili pred zvestim sosedom; šibek je bil in naša dobrota velika. V Gorici je bil samo 47. pehotni polk iz Štajerske. Včasih je veljal ta polk za slovenski polk. pozneje je bil pomešan z Nemci tako, da ti prevladujejo v njem. v vojašnici na Travniku pa so pričali razni slovenski priimki junakov tega polka, kdo se je boril na italijanskih poljanah pod imenom "47 polk*'. Poleg tega polka smo imeli malo topničarjev, malo domobrancev in drugega nič. Po deželi nikjer nobene vojašnice in kadar je šlo v Gorici štacijonirano vojaštvo na manevre meseca avgusta, ni bilo v celi Goriško-Gradiščanski več kakor kakih sto vojakov, za stražo v Gorici. Takrat so bili časi za Cadorno, ko ni bilo nič avstrijskega vojaštva, takrat bi bil lahko izvedel on tisti ponosni po hod brez odpora v Gorico in še dalje, ne pa sedaj, ko je zbrana izbrana armada ob Soči in ko je Gorica utrjena in ž njo okolica proti Italiji tako, da italijanski vojaki kar trepetajo pred našimi utrdbami, umetnimi in naravni mi, ter ne morejo nikamor na-
itl>l<roža, gre doli k Devolu, Mališkemu jezeru (Malik), do mesta ice in od tod do Kostura.
Tudi uliolica Kostura jc na široko bolgarska do Krupišta ob reki riri. Tu se meja zopet obrne proti severovzhodu do Ostrovskega .■a in dalje črez Voden (Njeguš) do dolnjega toka Bistrice in do nskejra zaliva, po katerega bregu gre do Soluna, (»d Soluna, katerega okolica je slovanska do Novegasela na Kal-ki, :ir- meja črez Langandinsko polje do jezera Bešik-goel in e rtv/, naselbine: Visoka, Zarovo, Suho, Njegovan do izliva Stru-v Tali lusko jezero in do Sera (Seres), kjer se mešano dotikajo gr-turško in bolgarsko ozemlje. Od Sjera vleče Conev mejo v klju-i črti, ki ni natančneje znana, skozi turško Rumelijo do Dimoti-b dolnji Marici, potem črez 1'zukjoru. Baba-Eski, Corlo, Silivri-at.ddžo tio okolice samega Carigrada in Derkosa. Vzhodna meja mu je breg Črnega morja do ustja Donave. Toda ta od (,'oneva omejena južna in vzhodna meja znači. začenši od te. vaino najskrajnejšo mejno črto bolgarskih naselbin na Balka-ne pa mejo kompaktnih naselbin.
Žt jo/ni mejni kraji plovdivskega in starozagorskega okrožja so .' ari bolj slabo naseljeni — <> razmerah v turški Rumeliji ne goni . vi,-d pomanjkanja točnih podatkov — in še slabše so po ne-nh krajih poseljeni Bolgari med Jutro in morjem. V tem delu jaške je bila leta l^bl še veeina mohamedanov; danes se je polo-»lt iaeiiil v korist Bolgarom. . 1900 je našla statistika tu take razmere: •miskem okrožju je prebivalo 153.730 Trkov (razen Ga-TataroV' poleg 175,216 Bolgarov, v pljevenskem 12.261 lej^ 270.010 Bolgarov, v tirnovskem je bilo razmerje 25,19 I!.. \ vidinskem 4444 T.: 142.975 B.. v šumenskem 130.945: m v varnenskem 107,,^39 T.: 131.325 B., skupaj 433.779|
irkov in 1,194.942 Bolgarov.
Največ Trkov v kompaktnih naselbinah nam kažejo okoliši: Bal-<. Varna. Dobrič. Kurtbunar, Provadija varnenskega okrožja. Eski-'.umaja, Oesman Pazar, Popovo. Preslav. Sumen šumenskega okrož-Bjela. Razgrad, Ruščuk. Silistrija, Tutrakan rušeuškega okrožja, burgaškem okrožju je bilo leta 1900 37.041 Turkov, 39,152 Grkov 21s Bolgarov, v starozagorskem okrožju 31,379 Turkov poleg 0.3-0 Bolgarov, v plovdivskem 21,886 Turkov poleg 313,847 Bol-rov (brez Pomakov). Tu prebivajo Turki glavno v okoliših: Kar-.'<», Peštei . Plovdiv in Stanimaka. v Stari Zagori v okoliših: Ka-nlik. llarmanli. Ilaskovo, v burgaškem okraju v okoliših: Ajtos, lhiolo, Karnobat in Sliven.
Poleg Turkov padaju po številu Tatari (edino v varnenskem o-km/ju jih je nekoliko več) in ravno tako varnenski Gagavzi, krščanski potomci starih turško-tatarskili invazij. Grki prebivajo, kakor je naravno, v večjem številu samo na obrežju Črnega morja, glavno v oolici Burgasa in poleg tega v notranji deželi pri Plovdivu (tu so si< ti brez t. zv. Karakačanov), glavno v stanimaški okolici (Stanima-J.a sama je večinoma grška) na zahodu od Kvzvlagača, v Kavakli in v bližnjih naselbinah.
dalje o deh Ž d i«
i obrežju je najsevernejši' grška naselbina Novoselo pri V ar-' PreJ
še grška mesta Mesembria, Anhialo, Sozopol, Burgas pa
in Armenci ne prebivajo nikjer kompaktno. Ciganov je mnogo, toda raztreseni so po občinah cele kneževine, v gorah tvorijo tuintam tudi večino prebivalstva, na primer pri Eleni (Jurukleri, Stevrek, Karamcalar) in ]>ri Plovdivu (Airene). Srbov je zelo malo izkazanih v zadnjem štetju (skupaj samo 1516) ; povsod so se zgla-šali samo posamezniki, kar je gotovo posledica narodnega razvoja in razpora v zadnjih letih.
Zato pa prebivajo kompaktno ob Donavi Rumuni. in sicer predvsem v severnozahodnem kosu med izlivom Timoka in Vidinom in pa v vrsti naselbin pri Donavi od izliva Cibra do Svištova. Tudi v Tu-trakanu je večina Rumunov v notranji deželi samo v občini Sčrbeni-ei ]>ri Beli Slatini in Debovu pri Nikopolju.
( incari živijo posamezno na Sofijskem in Plovdivskem. O ruski kolon';i v Tatarici pri Silistriji in o češko-slovaških naselbinah na Vojvodovem. Gornji Mitropoliji in v Bršljaniei smo govorili že zgoraj. —
Kazen te ravnokar omejene dežele se srečujemo z bolgarskimi naselbinami še na severu Donave, večjidel so to kolonisti iz XVIII. do XXI. stol., kjer je starejše bolgarsko prebivalstvo, ki je prvotno prebivalo tudi tu. že davno izginilo vsled razvoja madžarskega in rumumkega življa. Ostanki, ki so se tu ohranili do konca XVIIII. stoletja, so bili najbrže samo kolonije iz XIII. stol. To so bili znani brasovski Bolgari iz naselbin Velikega in Malega Csergeda (pri Blasendorfu) in iz vasi Baumgart (Bongard) in Reussdoerfchen (Roszeur) iz okolice Sibinja — danes že popolnoma porumunjeni.
Prej so jih imeli nekateri za Srbe, drugi za Slovence, dokler ni naposled dokazal prof. L. Miletič, da so Bolgari. Bili so katoliki. Bolgarske kolonije so danes na južnem Ogrskem (v Bana tu) še naselbina V i nga med Aradom in Temešvarom, Brestje pri Vršcu in Stari Bešenov pri Segedinu z nekoliko seli okoli in okoli. Nastale so okoli leta 1741 in so tudi katoliške. Dalje eksistira znatna vrsta bolgarskih naselbin na južnem Valaškeni, kjer jih je Weigand naštel 50 s ~)0.000 duš. Prebivajo v kraju Dolž (12 naselbin), Oltenica (2 naselbini), Teleorman (5, tu je v mestu Alesandriji večina bolgarska >, Vlaška (,7), Jalomica (3), (tu je 22 vasi) ; največji bolgarski naselbini sta Afumatz in Kisele-Sirbi.
Razen tega je dosti Bolgarov tudi v nekaterih mestih kakor v Galaeu, Brajli. Bukareštu, Buzavu, Olteniei, Djurdjevu, Krajovi in Ploj^štili (tu 5—7000).
Na Ruskem so se nastanili Bolgari v XVIII. stoletju, kjer se imenujejo prvič v polovici t. st. bolgarski priseljenci v naselbini Oesme, potem na reki Visi in Sinjuši. Glavna selitev pa je nastala po letu 1769.
Bolgarske naselbine so nastale poleg srbskih na gornjem toku Ingula ih Jngulca — toda ti so se do danes izgubili — deloma" kompaktno v Besarabiji, kjer so se danes ohranili, dasi je pri njih silno prevladaj turški jezik. Najdemo jih glavno v okraju aker-manskera, izinajlskem (Taraklue, Bolgrad) in bendarskem. Razen tega prebivajo Bolgari tudi v herzonski guberniji nad Odeso in Nikolajevim tudi v herzonski guberniji nad Odeso in Nikolajevim in .vtavriški v okraju berdjiaiskem in feodozijskem.
Tako malo vojaštva je bilo v Gorici dolgo časa in štajerski fant, ki je prišel iz kake stranske vasi od doma služit v Gorico, sko-ro ni poznal drugega vojaka kot infanterista.
Goriško prebivalstvo, kar se ga ne gane nikdar z doma, ni videlo skozi leta in leta drugega voja jaštva. nego infanteriste in par topničarjev. In tako se je bilo pripetilo. da je prišel nekoč v Gorico čvrst gorenjski dragonec, velik, impozanten, šarža: narednik. Gledali so ga kot božje čudo, in mularija je tekala za njim. Šel je čez Travnik in ker infanterist še ni videl takega vojaka, je pred vojašnico zaklical: "Getvehr he-raus!'moško je salutiral; v vojašnici je sledil poduk, kakšni so dragonci in kakšne šarže njihove. Potem pa je prihajalo vojaštva vedno več, tekom zadnjega desetletja se je polnila Gorica, potem dežela, rastle so vojašnice po Fur-laniji, pod Krasom, v gorah. Goriški listi so takrat pisali: Goriška postaja je eno samo veliko vojaško taborišče. Manevri na vseh straneh dežele, po ravnini, po kraški planoti, po tolminskem hribovju, pri Sv. Gendri (812 ni), gori v Brdih po so sedeli štabni o-ficirji in se divili prekrasnemu razgledu, študirali pridno zemljevid in delali sklepe. Kolikokrat so bili tam gori in koliko višjih oficirjev naših! Te študije zadnjih. let so nam ustvarile impo-zantno obrambno črto, ki drži Italijane v šahu. Že pri prvi obrambni črti smo jih ustavili in nikamor ne morejo naprej. Včasih pač premišljujejo, kaj bi bilo še le ob črtah, ki stojijo za Soško, kako bi se šele tam razbijale njihove glave.___
•
Svete Lucije bi se radi polastili Italijani, da bi imeli odprto pot v Baško in Idrijsko dolino, da bi zajeli železnico, odrezali južno
Tolmin in bi tako postali gospodarji ozemlja od Plavi naprej do Svete Lucije, bi korakali po lepi oti proti Čepovanu in zlezli na Banjško planoto. Neznansko radi bi pokukali v Gorico preko Svete gore — toda naši topovi in naše puške pokajo in fml. Hoefer more poročati dan na dan. kako u-spešni so naši boji na vseh frontah in kako brezuspešen je veli-kaski italijanski napor.
=3
Na Ajševici v Gorici so metali italijanski zrakoplove! bombe, Ca-dorna pravi .da z uspehom, mi pa pravimo, da brez uspeha. Ajševica leži ob periferiji mesta proti Sempasu, slovenska je Ajševica. Tam so slutili Italijani naše zrakoplove. zato so se potrudili dvakrat tje in metali so bombe iz velike višine.
Škode znatne nikjer, ena oseba je bila nekaj malega ranjena.
Cadorna, spomni se Gorice! Te dni je zabavljal v nekem svojem komunikeju, tla se Avstrijci ne držijo mednarodnih določb in da obstreljujejo celo bolnice. Morda je kje po nesreči zadel kak »izstrelek na kak zavod, ali Cadorna je ukazal svojim topničrjem po Brdih in Furlaniji. naj streljajo na Gorico kar na slepo ter naj se nič ne ozirajo na zastave Rdečega križa. In nič se ne ozirajo. Že pred časom sem slišal častnika v Gospodski ulici, kako je razlagal svojim hrvatskim vojakom indi-gnirano. da Italijani streljajo na Rdeči križ, da se nič ne ozirajo na tostvarne mednarodne sklepe lil tam okoli bolnice Rdečega kri ža so pokale granate; kako le je bilo pri srcu italijanskim ranjencem! Italijanske granate so poiskale tudi mestno žensko bolnico. ki je skrita tam zadej za gradom.
Cadorna, pometaj pred svojim pragom.
Življenje v Gorici teče tako enakomerno naprej. Pusto, dolgočasno, vreme lepo, toplo po goriško. Mnogi hodijo ven na Kranjske kupovat robo. delajo dobre kup čije. marsikdo si je opomogel, marsikdo se oprijema kupčije, k: drugače ni nikdar kupčeval, da more živeti. — Granate, šrapneli, naši stari znanci. Po Mirenski ee-sti se je peljal na svojem biciklju orožnik. Priletela je granata in odbila mu je obe nogi. Pri Hva liču so granate ubile štiri konje in ranile nekaj oseb. Taka poro čila so že vsakdanja.
V Gorici je še mnogo starih go spod o v, ki je ne zapustijo, dasi bi lahko živeli tudi kje drugje. Še bolj elastični so postali in čez u-lice, ki so bolj odprte izstrelkom, hitijo z mladeniško lahkoto.
Kolera v okolici je zahtevala že obilo žrtev, namreč če je res vse to kolera. Ljudje trpijo pomanjkanje, pijejo slabo votlo, uživajo salato, sočivje, saelje, obolijo in ženske in otroci v glavnem umira jo za ''kolero". V šempaski občini jih je umrlo koli 50, v Ozelja-
nu tudi približno toliko.
*
Sole na Goriškem so se otvorile 1. septembra. Učitelji, ki so bili odsotni z Goriškega, prihajajo na svoja mesta, povsodi sploh, kjer je mogoče, tako na Tolminskem, v goriški okolici, tako na Krasu. Šole se otvorijo redno in vršil se bo ljudskošolski pouk za fronto nemoteno dalje, ker pač ni nikake nevarnosti, da bi se pomaknil Cadorna kam bolj noter v goriško deželo.
Nemci za Poljake.
V nemškem državnem zboru je pripravljalna komisija sklenila s 15 glasovi proti 3, naj se črta oni jezikovni paragraf, ki je zabra-njeval na shodih drug jezik nego nemški. S tem hočejo Nemci (v nemški državi) poplačati zvestobo pruskih Poljakov, ki so jo pokazali v sedanji svetovni vojni.
Narodni dar vojvodi Putniku.
Iz Niša poročajo, da je srbska skupit ina votirala generalisimu srbske armade, vojvodi Putniku, narodni častni dar 250,000 frankov. Vojvoda Putnik nima, kakor znano, nobenega premoženja.
Slovens ko katoliško
B=	B
Pravi se nam, da je naša vlada ona večine. V resnici pa se to le redkokedaj zgodi. Pri skoro vseh volitvah so glasovi tako razcepljeni, da so uspešni kandidati iz-' voljeni od pluralitet, to je od dela glasov. Pa pustimo to. Tudi če bi se vršile volitve po večinah, • bi bila moč slednjih še vedno ume- j jena. One lahko izdajajo zakone, j a podvržene so gotovim omejit- ] vam, katerih ne morejo prekoračiti in te omejitve služijo v to. da Ščitijo manjšine pred nasilnostmi večin.
Te omejitve imajo v prvi vrst' namen, da varujejo svobodo posameznika. Nobene take svol.ode bi lie bilo, če bi bilo osebne pravice podvržene volji večine. Osebna svoboda stoji torej nad c.-"o največjo veČino.
Vsaj bi morala stati. Na nesrečo pa ne stoji, vsaj v sedanjem " isu ne. Tako močno nas ima v oblasti ideja, da pomagamo samim sebi in drugim, da le pre-radi usiljujemo svojo lastno voljo drugim ljudem v njih ali naš blagor ali kar smatramo za njih ali naš blagor.
Ce pa smo pri večini, lahko v večji ali manjši meri izvedemo svoje načrte ter se pri tem nikdar ne zavedamo nevarnosti takega počenjanja. Pride namreč lahko čas, da se nahajamo v manjšini, nakar smo izpostavljeni nasilju takratne večine, katero smo sami naučili, kako izrabljati moč. Potem pa bi se tudi ne mogli sklicevati na osnovne prineipije, katere mi istotako radi gazimo, kakor hitro pridemo do moči.
Res težka stvar je ustavljati se skušnjavi zlorabe sile in moči, a v moči, da se premaga te skušnjave, leži vai^itvo prostosti in edini pravi dokaz naše vrednosti in zmožnosti, da smo prosti. Kdor je pripravljen zasužnjiti druge ter jim usiliti svoje naziranje, ta ni upravičen biti prost. Stori drugemu kar želiš, da bi ti drugi storili — je bistvo prostosti, kajti vsak državljan mora biti pripravljen jamčiti drugemu svobodo, če hoče dobiti nasprotno jamstvo.
To pa ni navadna špekulacija, temveč povsem praktična misel.
Živimo v dobi bogate zakonodaje. Pri tem pa precenjujemo uspešnost postav, s katerimi se hoče izboljšati ali urediti socijalne za-leve. Človeška družba je živo bitje, podvrženo naravnim zakonom kot drevje ali trava. Tudi ni umeten produkt in čim bolj ga skušamo zmešati na umeten način, tem slabše je. Naravnost socijalna bolezen pa je, če se skuša vse doseči potoni zakonov. Ce se pojavi kako zlo, ga je treba odpraviti s postavo. Ce se vidi nekaj dobrega, se hoče to dobro uvesti prisilnim potom, z zakonom.
Ena mala besedica je največjega pomena v razsodbi sodišča, da vlada ne more prepovedati' posamezniku izvrševanje katerekoli prostosti, ki bi direktno ne Ikodilo družbi.
Povsem jasno je, da je izvrševanje osebne svobode omejeno z ozirom na skupno družbo. Cela kontroverza se vedno obrne na učinek na družbo, ne le če je u-činek škodljiv, temveč če je škoda resna, direktna, gotova ali pa na drugi strani neznatna, malenkostna. LTporaba besede d i r e k t-n a od strani sodišča je največje važnosti.
V sedanjih dneh se skuša z različnih strani omejiit osebno svobodo z ozirom na možno škodo, katero bi eventualno trpela družba. Redkokedaj pa se pomisli, da je žrtvovanje osebne svobode sa-moposebi poškodba le z ozirom na prizadeto osebo, temveč tudi za družbo.
Iz vsega tega je posneti, da se ne sme zanikavati osebnih pravic ;n svobodščin s primernim ozirom na osnovne prineipije postave in vlade, dokler izvajanje teh svobodščin ne škoduje na direkten. viden način človeški družbi.
Boji se.
Mala Jožica je pazljivo poslušala ostri prepir med očetom in materjo. Ko je oče končno odšel, je Jožica prilezla izza omare.
—	O mamica, kako sem ti hvaležna !
—	Zakaj pa?
—	Da si ti papana vzela.
—	Zato si hvaležna?
—	Da, mamica! Ko bi ga ti ne bila vzela — kdo ve, morda bi bil postal še moj mož?
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1902 ▼ državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, TVillock, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
II.	podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Sprtn*«.
Wyoming.
Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOL.IN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MAIiTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago SL. Joliet. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago SL, Jollet, I1L
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemangh, Pa. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kana. IL porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield. Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O. 1. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. H. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se poSiljajo I. tajnika Ivan Telban, P. O. Box 707, Foreft City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA"
IZ UBADA PREDSEDNIKA NADZORNEGA ODBORA DRUŠTVA
SVETE BARBARE.
Združeni sobratje in sestre:—
V poslednjem času smo imeli priliko čitati več protestov od strani krajevnih postaj, tikajočih se poslovanja glavnega odbora, prem.embe glasila, osobito pa glavnega tajnika.
Kar se tiče poslovanja glavnega odbora naj omenim sledeče: — Glavni otlbor — na žalost moram izvzeti tajnika — je po mojem mnenju vestno ispolnjeval svojo dolžnost in umevno je. da ta ali oni korak — ki pa je bil vsekakor v interesu naše organizacije — ni ugajal vsakemu posameznemu članu. Nikdo ne more trditi, da glavni odbor — posebno pa nadzorni odbor — nastopa samolastno. in protesti, tikajoči :>.-ga vprašanja, so bili v največ slučajih brez prave podlage in nepremišljeni. Po zasebnem dobičku ni odbor nikdar hrepenel ali stezal rok. Kar je bilo sklenjenega, se je zgodilo, ker je bilo društvu v korist.
Glede premembe glasila bi bilo pa veliko bolje, da se vsako nadaljno argumentiranje opusti. X. V., kot glasilo naše organizacije, glasom izpovedb glavnega tajnika in drugih uradnikov, ni vestno izpolnjeval svoje naloge, je namenoma ali pa vsled neprevidnosti izpuščal razna poročila in v nekaterih slučajih še celo sugestiral oziroma vspodbujal nepotrebne proteste, kateri nikakor niso bili v korist našega slavnega društva. Poleg tega so pa tudi člani, posamezno in pa v velikem številu, zahtevali staro glasilo — Glas Naroda — nazaj. češ. da je dnevnik in kot tak je bil in ostane najboljši oficijelni organ naše organizacije. Vpoštevajoč vse to in oziraje se na dejstvo, da je Glas Naroda še vedno vestno in točno izpolnjeval dolžnosti društvenega glasila, je glavni odbor z nadzornim odborom vred sklenil, da je v interesu eelokupnega članstva, da se Glas Naroda zopet postavi glasilom našega društva. Mogoče ta korak ne ugaja vsem. toda prepričan sem, da se večina članstva strinja s tem sklepom. Glavni tajnik se je pritožil čez prejšnje glasilo in vsled tega , kakor tudi vsled raznih drugih vzrokov, se je smatralo potreb nim odstraniti N. V.
Glede glavnega tajnika si pa ne morem kaj. kakor da se pridružim ostalim društvom, ter odobrim njih protest. Obžalovati moram, da se g. Telban ne ozira malo bolj na številne pritožbe, ki prihajajo vsak dan od krajevnih postaj. Kot predsednik nadzor nega odbora sem ga že opetovano opozoril na nezadovoljstvo, ki je nastalo med članstvom vsled njegove pomanjkljivosti, odlašanja in še celo zanemarjenja njegovih dolžnosti. Kot jedro društva, bi moral glavni tajnik povsem drugače voditi svoje posle in izpolnjevati svojo dolžnost, tako. da bi bil vzgled vsem ostalim uradnikom. Ako on sam ne dela bolj korektno, kako zamore potem zahtevati točnost od strani krajevnih tajnikov? Skoraj vsak dan se mu predbaei-va pomanjkljivost, zanemarjenje in še celo nezmožnost a na vse te, skoraj bi rekel opravičene napade, nima g. Telban nikakega odgovora. Ali je pa mogoče, da ne reflektira več na tajništvo? V takem slučaju bi bilo želeti, da se čim prej oglasi in objavi svoje stališče. Za danes naj omenim, da nikogar ne bodem več trpel, da bi se krajevne postaje tudi še v nadalje tako pogostokrat pritoževale glede poslovanja glavnega tajnika, in prosil bi glavnega predsednika, da obrne svojo pozornost na vprašanje, katerega se mora v kratkem rešiti. Meni nikakor ni mogoče zagovarjati tega ali onega uradnika in kot predsednik nadzornega odbora sem in bodem tudi šf* nadalje delal v korist našega društva. Zahtevam pa. da se glavni tajnik ne samo ozira na številne pritožbe, marveč, da se oglasi v društvenem glasilu in pojasni svoje stališče, da se opraviči, kjer je opravičenja potrebno, da svoje posle redno in natančno izvršuje. da na vso korespondenco točno odgovarja in sploh skrbi naj, da bode svojo dolžnost do pičice izpolnjeval. Protekcije od moje strani ni potreba pričakovati, izvzemši v slučajih, ako vidim, da se mu godi krivica. To naj blagovoli g. Telban uvaževati.
O združenju pa sem že preje pojasnil svoje stališče. Nekatere postaje sicer silijo k združitvi, jaz pa vprašam, s kom naj se združimo? Ali se moramo ravno mi siliti v naročje drugim? Zakaj pa se od drugih organizacij ničesar ne čuje o združitvi? Ali je mogoče naše društvo tako v slabem položaju, da smo absolutno prisiljeni zateči se v drugi tabor? Ako je drugim organizacijam kaj veliko ležeče na tem. zakaj se pa ne oglasijo? Ta pot nam je še vedno odprta, in kadar pride čas zato, da bodejo člani obojestransko zadovoljni in vse formalnosti rešene se pa tudi lahko združimo. O tem vprašanju je debata še vedno odprta, vendar bi bilo pa želeti, da se od druge strani kaj več sliši.
Toraj dragi člani in članice tu sem Vam pojasnil svoje stališče, komentar si pa sami ustvarite. Prepričani ste pa lahko, da bodem tudi še v nadalje delal v interesu naše slavne organizacije in da bode moje delo, kakor tudi delo ostalih glavnih uradnikov uspešno, potrebujemo vašega sodelovanja.
K sklepu pozdravljam vse naše člane in članice, društvu želim pa bratsko slogo in pa veliko uspeha.
IGNAC PODVASNIK, predsednik nadzornega odbora.
»JU« I. JSJkJ	« '

GLAS NARODA. 24. SEPTEMBRA, 1915.
EE
Jugoslovanska
[šE
B
Katol. Jednsta
a
lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota*
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIXIJ
žredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, If inn -
Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOT^S KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN1 VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Bo\ 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JTJSTTN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISTILAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva bv. Cirila in Metoda, štev. I, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, Štev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "G LAS NAROD A."
J
niti ona niti njen mož. Vzrok, za- kakor zdravilni balzam. Sama mu vek-bedak, kateremu ni več mar j kaj se je tu skril, je znal utajiti. (hoče streči, ne usti mu umreti.... niza življenje ni za smrt. Odpelje-j Onega večera, ko je le z naporom j Zuzka je pogrešila na večer bra-1 jo ga v mesto v preiskovalni za-, vseh moči j zbežal županu Ne jedle- ta. Odšel je, ne zinivši nikomur, por. Tu je prebil nekaj dnij. pa mu iz rok, je dozorel v njegovi kam pojde. Pretekla je že ura, a zbolel in umrl. ko je bil poprej vse duši grozen sklep. Trdno je skle- njega še ni bilo nazaj. Kam le je priznal. Zatajil je samo to. da se je nil, da se maščuje nad tem. ki ga šel? Saj ga lahko vsak hip vjame- zadrževal tako dolgo pri sestri.
je proganjal, ki je v družbi s Ko- jo---- Nemara si je spet umislil Hotel jo je obvarovati pred dolgo
Tresla se je stra- preiskavo in kaznijo, da je skrivala zločinca, obvarovati njo, katero edino je imel na svetu rad....
X '■O v	—- O ■ --- — - ~ —" « _
hnom pripravil na beraško palico kaj hudega?,..._____ „______
njegove stariše ter požrl njegov ,hu. hodila ven pred hišo, ne mara-in sestrin delež. Ta sklep ga več .K za dež; gledala skozi okno na ni zapustil in Martin je čakal sa-j ulico, pa zopet šla na dvorišče. Tomo ugodnega trenutka, da bi ga -Martina ni nikjer. Naenkrat pa mogel izvršiti. S temi mislimi se jezačuje, kako se plazi nekdo poti-,ukvarjal od jutra do večera, da,'lloma skozi vrata od dvorišča; ur-I še ponoči se mu je sanjalo o tem 110 stopi v vežo ter spozna Martina. Prestrašil se je ter hotel se ji izogniti.
"Kje si bil. Martin?" Ni odgovoril. Zuzke se poloti
hotel iti. a ter gre.
■in še speč je koval svoj naklep da-jlje. Ko pa se je sprebudil, je bila prva njegova misel — maščevanje, j Ničesar drugega mu ni bilo več
im gov
to ma
gluh za vse tiru go. \ takem razpo 1 oženju je bil, ko je zaslišal, da je	„ ,
Nejdly kupil posestvo njegovih snažil s krvjo?"
ar nič ni moglo braniti na se nje-j huda slutnja. A' sobo ni ivili misli j : zamislil se je tako v'Naposled je vendar uboga _ ašeevanje, da je bil slej) in Komaj pa noter stopi in obstane za vse drugo. V takem razpo- preti lučjo, zakriči Zuzka z grozo:
starišev, da je zastonj dobil delež, ki bi imel biti njegov in Zuzkin.
»J O ' --- "	W	" 7
Otroci niso dobili nič, on je pravi t<?ga ostal kak sled."
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno
priobčeno.
Uredništvo G. N,
popi-
ta!
nutke, katere je danes od njega j doživela. .Med tem stopi v sobo go-' spa Nejedla.
j ".Mati' — ji zakliče smehljaje j naproti — "povejte vi gospodu Ji-rovcu, čemu je prišel gospod Spur-[iiv k nam. Jaz zaradi smeha ne 1 morem.''
linu se je sešel Jirovec naj- "Pomiri se, Zofija, pomiri" — / Nej.dlym. rl a ga je spre- reče ji nežno mati, uvide vsi, da
začenja biti Spurny nemiren. Toda Zofija je ne sluša.
"Pomislite si", jame praviti z detinsko šegavostjo, — "gospod
Za tuje grehe.
>al Jan Janča.
(Konec.)
rs
kakor je Karol pričak« : hladno, skoro nevljudno. Dal je vedeti, da bi mu bilo naj-bše, ko bi se takoj vrnil, odko-
• j. prišel. Jirovea to ni prestra- j Spurny me hoče na zmiraj"odpe-je pripravljen na vse. []jati v svojo tovarno. Ima baje Zofija je bila z njegovim priho- tako visok dimnik da mu vrha ni upljena. Prišel ji je t moči videti, iz njega pa se baje vali vsaki dan dim, da ga ima dovolj celo mesto."
"Zofija", ji reče mati resno. "Toda mati, čemu me karate? Saj sem govorila resnico", se o-pravičuje nedolžno ter se obrne k
Bil ija u mi
no prav; Spurny ji je bil že do smrti zopern s svojim vsiljevanjem. Saj mu je že rekla, da bi ga nikdar ne mogla ljubiti, tla nikdar ne bo njegova; toda on ni maral za njene solze, marveč hotel je
pre jim
snu bij bih vra
magati njeno trdno voljo s svo-vsiljevanjem. Zato, ko je do-1 Karol, je radostno vstala ter »bljaje se hitela mu naproti. Ko e ne bila zadrževala skromnost, i bi ga bila najraje ovila okrog tu ter «*a poljubila od veselja.
da je vendar prišel in da jo reši vsiljivosti zopernega človeka.
♦Spurny je gledal z zatajevano jezo na to ravnanje; saj mu je bilo itak le največ mar za njeno doto. Slutil je takoj, da je to njegov tekmec, in sicer kaj nevaren tekmec. Premeril ga je nekolikokrat z ostrini pogledom, in ko ga mu je Zofija predstavljala, omenil je zbadljivo:
"Torej slikar. Slikate-li sobe. ščite. ali...."
"Vse, dragi gospod", seže mu urno v besedo Jiroves. "Kot vojaški častnik sem slikal že tudi «ab-lje."
Spurny osupne. Takega odgovora ni pričakoval. Jirovec je to opazil ter se sočutno nasmehnil.,
"Ne mislite pa, gospod, da je sablja primerna za vsakega. Marsikje zadošča samo leskovka."
"Kaj mislite s tem? — vpraša razžaljen Spurny.
"Nič, popolnoma nič."
"Nisem vam še povedala. č.-mu j koj drugega dne naznanil orožni-je prišel gospod Spurnv k nam", kom, da je Martin hudo ranil sose-
-"purnemu:
"Ni li res, gospod Spurny, da imate tako visok dimnik, in da me li očete za ženo? Toda jaz sem dejala" — pri teh besedah se obrne k ostalim — "da imam že drugega in da gospoda Spurnega nočem. >aj si on radi mene glave ne odtrga, resnica, gospod Spurny, da ne? Kdor ima tako tovarno, dobi deklet na vsaki prst sto, pa še kako zalih in bogatili."
Gospa Nejedla je spoznala, da se je med Zofijo in med Spurnym prigotlilo nekaj, za kar ga hoče sedaj Zofija kaznovati. Da bi napravila konec temu prizoru, ki je postajal za njo mučnejši nego za Spurnega. pozove gospoda v salon, kjer je bila pripravljena na pove-Nejedlega za milega gosta Spurnega prava gostija. Ko je to za povedal, se Nejedly pač ni nadejal. da poleg Spurnega pogosti tudi Jirovea. Spurny bi se bil pač najrajše že poslovil, toda upal je še vedno ter zaupal v pomoč Nejedlega----
IV.
Od Zurkine svatbe ni bilo po Ma rtinu nikjer niti siedu. Zginil je kakor kamen v vodi. Čemu, vsakdo je to vedel. Nejedly je ta-
>erač, klatež, in tuj človek se bogati z njegovim imetjem! Martin je začel kar besneti in še tega dne .bi bil izvršil svoj sklep, ko bi ga j ne bila potolažila Zuzka. Dal se je j pomiriti, toda le za ta dan. in skle-j nil je, da v bodoče ne pokaže več
i	tega na sebi, marveč izvrši svoj namen. Od tega časa, ko je sestra I Zuzka spoznala Martinov namen, j si je želela, da bi se rajše kmalu j zgubil od hiše; bala se je, da se ž
njim pripeti kaj hudega; toda imela je ž njim sočutje, ni ga hotela zapoditi; ni hotela, tla bi ga vjeli orožniki in zaprli. Mlada, nepremišljena žena ni pomislila, da to ne more večno trajati, a njen mož se za Martina ni brigal.
V	nedeljo je pršilo celi dan. — Mračno vreme ni nič kaj dobro vplivalo na Martinovo dušo. "Približal se je dan maščevanja" —-mislil si je že zjutraj ter se pripravljal na zlobno dejanje. Premišljeval je, kako bi ga najložje izvršil. Vedel je,'da na večer hodi mlinar z doma li Koleni in da gre mimo žage, katera pa sedaj radi poprav stoji, in v katero danes, v nedeljo, nihče ne pride. Tam se skrije, tam izvrši svoj sklep. Kdo bo kaj vedel o tem?____
Večer je jako zgodaj zagrnil pokrajino s temo. Bilo je temno, da niti par korakov nisi videl ničesar pred seboj. V mlinu »u se zamudili pri dobrem vinu do večera. Jirovec in Zofija sta bila kaj židane volje; Nejedly je postal časih mračen, Časih pa se je potihoma raz-govarjal s Spurnym. Bilo je videti, da kujeta skupni načrt in da sta prepričana, da se jima posreči. Zlasti na ustnicah Spurnega se je igral zmagoslavni smeh — saj mu je mlinar zatrjeval, da slikarja danes zadnjič trpi tukaj, potem pa Zofijo prisili, da se podvrže očetovi volji.
Ob osmih se Jirovec poslovi. Mlinar se mu pokaže sedaj nenavadno uljudnega; gre ga pospremit po stopnjicah celo do vrat. Z isto uljudnostjo mu tudi pri slovesu reče:
"Ne trudite se k nam v drugič. Svoje hčerke vam ne dam".
Jirovec ni več slišal; isto tako ni slišal, kako mu je mlinar z du-šlj ivim smehom še nekaj pripovedoval.
Svet se je vrtil okrog njega. Šel je, ali prav za prav švedral, ter dospel k žagi — tu pa začuti naenkrat močan udarec po glavi, da je zakričal, omedlel in padel na tla. Kri mu zalije obraz____
V	mlinu so zaslišali krik. Napo-prej prihite služabniki ter najdejo Jirovea ležati v krvi. Poleg njega je ležala sekira, vsa okrvavljena, s katero ga je nekdo udaril po glavi. Ležal je brez zavesti; obvezali so mu rano, dvignili ga ter urno odnesli v mlin. kjer so ga je-
ii	d ram it i. Zofija je med tem že zvedela, kaj ga je bilo doletelo; hotela je zdirjati k njemu, toda niso ji pustili. Bila bi bržkone obupala. ...
Urno so pozvali okrajnega zdravnika, in mlinar je poslal sam svoj voz v mesto še po enega zdravnika. Slutil je. tla je Juro-vee postal žrtev za tuje grehe, da
vmeša se v razgovor Zofija, in Spurnv jo proseče pogleda, češ, naj bi ne pravila tega.
Razumela je njegov pogled, toda ni se mogla premagati, da ga
da, in orožniki so povsod skrbno iskali zločinca. Niso pa mogli najti po njem niti sledu. Ali vendar se ni skrival daleč. V prvem času je bil pri svoji sestri Zuzki; vedel
v svojo hišo
Zdravnik je prišel ter spoznal da je rana močno nevarna. Po dol gem trudu se mu je posrečilo iz vabiti iz onemoglega telesa iskri c*o življenja.
„ ------------,-----1'iju, če mu bodo skrbno stregli. Na se jim ustavljal; mirno je poslu-
nc bi kaznovala za vse nemile tre-'je, da ga ima rada, da ga ne izda »Zofijino srce so delovale te besede šal vse grozilne besede, kakor člo-
Za Boga, .Martin, kje si se one-
Ou se tlela mirnega. "Onesnažil? Kri mi je tekla, mislim, tla je
31 ed tem pribiti domu Janez Plot, Zuzkin soprog, ves zasopljen.
"Ali že veste, kaj se je zgodilo. V mlinu je ubil nekdo tega slikarja."
Martin divje izbuli oči ter komaj spravi iz sebe besede:
"Ali je to resnica, Janez? Ni-li ubit mlinar?"
Martin!?' zakliče prestrašeno Piot, "ti torej že veš to? Ti si o-
krvavljen. ti si to storil____Slikar
Jirovec je ubit, ti si ga ubil."
"Ne nisem ga ubil", odvrne zmešano Martin — "Jaz sem hotel le mlinarja — mlinarja sem ubil."
In ko se je potrdilo, da je bil ranjen Jirovec. se jame Martin hudo jokati; glasno je vzklikal, in ko je utihnil, je pristopil k sestri, ki je bila vsa omamljena po tej novici:
"Sestra, svak. odpustita mi. Jaz sem to storil. Hotel sem se maščevati nad mlinarjem, ker me je tako preganjal in nas pripravil ob vse. Prosim vaju, odpustita mi in ne povejta tega nikomur. Jutri pojdem in se sam prijavim.. Čemu sem dosegel ravno njega?"
Martin se znovič spusti v jok, ki je bil podoben tulenju divj zverine, katera cvili nad mrtvim mladičem.
#
Minilo je šest dnij. Jutranje solnce je prijetno ogrevalo zemljo, katero je ohladil po noči tihi dež. Prišli so možje in žene, prišli mladeniči in družice, prišli z venci in cveticami. Povsod si opazil gibanje, toda to gibanje je bilo tako čudno, da se ti je tesnobe stiskalo srce. Povsod si videl le resne, žalostne obraze; v marsikaterem očesu se je lesketala solza. Tudi tam v zgornji sobi, kjer je na nedeljski gostiji Jirovec poslednji-krat govoril z Zofijo, je bilo žalostno. Sredi vencev in rož med plapolajočimi svečami je bil napravljen preprost oder, in na njem je počivalo mrtvo truplo Jirovče-vo. Čez tri dni je umrl za 'liudo rano. Poleg rakve so klečali od bolesti priletni stariši, ki so zgubili jedino svojo tolažbo, jedino svoje dete----A poleg prve v sosednji sobani so gledali drugi stariši, kaj se godi z njihovim otrokom, ki je bilo polj podobno senci nego človeku. Tudi trdo očetovo srce se je omehčalo ter prosilo Boga, da bi mu ohranil jedinega otroka, materino srce pa je kar u-miralo od bolečin. Zofija je salitie-la in venela kakor cvetica, katero je spalil neusmiljeni mraz. Zdravniki so svetovali, naj jo odpeljejo nekam v mesto, kjer bi mogla med truščem pozabiti svojo žalost.... Druge pomoči niso vedeli.... Toda razjedajoče bolečine ne prežene iz umirajočega srca nobeno
zdravniško znanje____
Zvonovi zazvone z otožnim gja-som — ko so odnašali rakev i/, mlina. Ravno so zapustili mlin, ko je jel mlinsko shrambo oblizovati velikanski požar. Zapalila jo je ro ka zločinca, da je s prešerno lučjo osvetljevala poslednjo pot, po kateri so nesli mrtvo truplo Jirovee-
vo---- Grozna pogrebna baklja!
Bilo je to poslednje Martinovo maščevanje. Ni se prijavil, kakor je
Prebrisan sluga.
Ivo se je ogrski grof Mihael Karolvi povrnil iz Francije, sreča na stopnicah svoje budimpeštan-ske palače svojega nekdanjega slu go, ki se je bil udeležil vojne s Srbi. Bil je ranjen ter dobil nekaj dni dopusta. — "No, dragi moj ga nagovori grof, "čul sem. da si se junaško obnašal. Spodobi se ti kaka nagrada. Kaj pa želiš?" — Sluga pomisli, pa reče: "Toliko kron, kolikor jih ima prostora od enega do drugega ušesa." — "Ali ne bo premalo • — "O. sem že zadovoljen s tem!" Grof hoče izmeriti daljavo med obema ušesoma, pa zapazi, da slugi enega manjka. "Kje pa imaš eno uho?" vpraša začudeno grof. 11 Pri Šabcu sem ga pustil", de sluiga. — Kako .sta se nato zmenila radi krone, ni znano.
v	'	7----„	------x---"'J ----------«J v
udarec ni zadel tistega, komur je obljubil v nedeljo zvečer, toda ou-bil namenjen. Spreleti ga strah in šel je od sestre, klatil se in skrival, sočutje do človeka, kateremu je pričakuje, kaj se zgodi. Dočakal se pred kratkem prepovedal vhod je dneva Jirovčeve smrti, dočakal
pogreba, in ta pogreb je napravil tako grozen za celo vas....
Ljudje so hiteli zbegani od po-- grebnega sprevoda gasit požar, i- Dobili so pri njem Martina, ki je s peklenskim razkošjem gledal, Jirovec je začel dihati, začel tu- kako šviga plamen kvišku proti ii govoriti, toda le v vročnici in nebu. kako se vale cela kolesa di-iame nerazumljive besede. Živel ma proti mlinu, iz katerega so je še, in zdravnik še ni dal slo- ravnokar odnesli rakev. Dobili so vesa nadi, da ga ohrani pri življe ga ter ga nemudoma zgrabili. Ni
NAtl ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Nir^la" ln knjige, kakor tudi za vse aroge v nado stroko spadajoče posle:
Jetty Lind, Ark. In okolica: Michael Glrar.
Saa Franelseo, CaL: Jakob Lovila
Denver, Colo.: Frank Skrabec. Lead vlile, Colo.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M Hoj ti, Frank Janesh In John Germ.
Solids, Colo, in okolica: Louis Co-atello (The Bank Saloon). Wal sen burg, Colo.: Ant. Saftich. Clinton, lnd.: Lambert Bolskar. Indianapolis. lnd.: Alois Bcdman Woodward, la. In okolico: Luku Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verblč. Oglesby. 111.: Math. Hribe mife Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinae. La Salle, I1L: Mat Komp. Joliet, HL: Frank Laurich, John Zs letel ln Frank Bamblch. Mineral. Bans.: John Stale. Wankegnn, HL: Frank Petkoviek 1* Math. Ogrln.
So. Chi ease, HL: Frank Geras lr Sudclf Požek. Springfield, HL: Matija BarborU Froatenae, Kans. 1m okolica: Frank Kerne.
Matter?, Kans. la ekellea: Marti« Cos.
Calnmet, Mick, in ekellea: Pave Shalt« to M. F. Kobe. Manistlqne, Miek, la ekellea: £
Kotstan.
50.	Range, Mick. Im ekellea: m. t* Llkovli.
4«r«ra. Mime.; Jodo f-ngias Chlsholm, Minn.: K. Zgono, Jakot potrleh ln Frank Žagar. Dnluth, Minn.: Joseph Sharaboa. Ely, Minn. In okolica: Ivan Qonfr. St. L. Kapsch, Jos. J. Peshel ln Loub M. PeruSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Tesel Bibbing, Minn.: Ivan Pooie. Kitzville, Minn, in okolico: Joe Adamich. Nashwank, Minn.: Geo. Ma urin. Virginia, Minn.: Frank Hrovaticb
51.	Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aldridge. Moot.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. TTrlek
340» N. 6th Ave.
Red Lodge, Mont.: J. Koprivgek. Roundup, Mont.: Temaž Paulin. Little Falls, N. ¥.: Frank Uregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakeer. J Marinčie, Chaa Kar linger In Jakot
Pittsburgh, Pal Ignacij PodvasalS Ignas Magister, Z. Jakie In U. Ja-
koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta, Pa.: Joeeph fikerlj. West Newton, Pa. la okolica: Jodi Jot an.
Willock, Pa.: Frank Btmm la Joeepl PeterneL Voele, Utah: Anton Pal«. Wlaterqnarters, Utah; Louis Ka-tfeh.
Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta Ravensdale, Wash.: Jakob Ucm
Davis, sieh. Thomas, W.
Kocijan in A.
W. Va. la ekellea!
Joha Br*
A
Vs. In okoBeai Fraa|
Korenchan.
Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh.
Sheboygan. Wis.: Frank Seplcfi 14 Heronlm Svetlin.
West Allis, Wis.: Frani Biol II Louis Lončarič.
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, YaL Stalich in Valentin Marcina.
Wye.! Josip Motali *
CENIK KNJIG
katere
ima t zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOUTVENIXI:
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica t--.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Barkertoa, O. la okolica: Alois Bs
<ant.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood. O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio In okolica: John Cua to 1735 E. 83. St. Vonngston, O.: Ant. Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okolica: M. Kla 1eb.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek Burdine, Pa. la okolica: John Ke? ttXnlk.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsbarg. Pa,: John Kokllch. Brongfaton. Pa. la okolica: A. Dms iax.
Darragb, Pa.: Dragntln Slavit Dunlo, Pa. In okolico: Josip Suhor Czpert, Pa. ftn okolica: John Prostor Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Ft '«(mm.
*ar«Il	lnlna ^lnitMl
Greensburg Pa. in okolica: Josepl Novak.
Irwia, Pa. la ekellea: Frank Dok
«ar
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja lr John Polanc.
Mariauna, Pa: E. Gottlicher. »endow Lands. Pa.: Ooorg Schnlts Monessen, Pa.: Math. KikelJ.
Kna. Pa. la ekaUea: Tzaak
Ključ nebeških vrat Jezus in Marija Marija Varliinja Marija Kraljica Skrbi za dušo Vrtec nebeški
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleško-slovenski in slo-vensko-angleški slovar Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Berilo tretje, vezano Cerkvena zgodovina Dobra kuharica, vezano Domači živinozdravnik Evangelij Fizika 1. in 2. del Hitri računar, vezano Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano Občna zgodovina Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Sehimpffov nemško-sloven-
ski slovar Sehimpffov slovensko-nem-
ški slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, vez. Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po Slovensko-angleška slovnica, vez. Spisovnik ljubavnih pisem Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po
—.50 .40 «—.60 —.60 :—.60 —.40
—.50
Na jutrovem Na krivih potih Na različnih potih Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po Naseljenci
Na valovih južnega morja Nezgoda na Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki
Odkritje Ameriks, yei. Prihajač
Pregovori, prilike, reki Prst božji Randevouz
^.31 t—.30 t—.20
^.20 i—.20 :—.15
:r-.20 i—.20 t—.15 t—.80 i—.30 25 t—.20 -.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
_ 40 Senila	ig
— 30 Simon Gregorčiča poezijo	t^.45
,40 Stanley v Afriki	1^.20 _40 Sherlock Holmes,
—.70 5- in 6. zvezek po	(—.80
$3.00 Sveta noč	t—.20
r—.50 Srečolovec	—.20 r—.50 Strah na Sokolskem gradu,
;_.451 100 zvezkov
—.40 .40 :—.15
$1.20
r—.50
$1.00
:-.20
r—.25
$5.00 t—.20 t—.30 t—.20 —.25 $1.85 r-.30
Strelec
Sanjska knjiga, velika Štiri povesti Tegetthof
_____Vojan na Balkanu, 13 zvez.
$4 00 Zlate jagode, vez. $1.00/Življenjepis Simon Gregorčiča	t—.50 Življenja trnjeva pot s—.50 Za kruhom —,20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.78
$1.20
$1.20 $2.00 $1.20
■—.60
$1.00 —.40 —.40 —.50 ■—.50
—.50
ZABAVNE IN RAZNE	DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	^.20 Belgrajski biser	■—.20 Beneška vedeževalka	—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	r—.15 Božični darovi	i—.13 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	!—.15 Cesar Jožef II.	^.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.0;) Cvetke	^.20 Don Kižot	t—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	t—.20 Grizelda	.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in	2.
zvezek po	•—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	:—.20 Izlet v Carigrad	i—.20 Ivan Resnicoljub	j—.20 Izanami, mala Japonka	—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	■—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb	—.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, soeijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Poštenjakovič	,—.20
Na divjem zapadu, ves.	i—.60
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Mar on, krščanski deček	—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza .	^—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	!—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	:—.30
10.	zv. Zvesti sin	s—.30
11.	zv. Rdeča in bela vrtnica	,—.30
12.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	—.30
15.	zv. Angelj sužnjsv	;—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	>—.30
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	t—.29
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenea	—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorške, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	—.03
ducat po	■—.25 Z slikami mesta New Yorka
po	—.23 Album mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	—.35
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali	—.10
Združenih držav, mali	—.10
veliki	—.25
vezan	—.50
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in "West Virginia in vseh drugih
držav po	>—.29
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v *ro-tovini, poštni nakaznici, ali poštn ih	Poštnina je sri va*n
ša
•^LdiS.li&f .I.--.,>
GLAS NARODA, 24. SEPTEMBRA, 1915.
IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalifih, tajnik, 6119 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio, John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE,
VOJAŠKE VESTI.
Imenovanje. Podintendant v
v<»juem ministrstvu Alfonz _Malo-
II je iitienovan za intendanta in odlikovan z viteškim križcem 1- ■;:Mc-.rož<il'ovega reda. — Iz bo-ji>'M <loš!i praporščak Josip Ter-£tir e. kr. brzojavnega polka je imenovan za poročnika.
Odlikovanja. Pri 27. črnovojni->ke:n jmikii so dobili: Josip Ga-l>ro\st'k srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda. Alojzij Jaklič sr«'l)rni> hrabrostno svetinjo' 2. razreda, Klorijan Peve, Fran Pe-t> k. Ivan Dobravee, Ivan Mlakar, Anton Grabner in Ivan Zierer bronasto hrabrostno svetinjo.
Drugič je odšel na bojišče porotnik 1. Thaler pri e. kr. brzojavnem polku. Thaler je Sokol.
KRANJSKO.
Padel na italijanskem bojišču dne 1«S. avgusta Milko Naglič. rezervni poročnik in eand. juris, sin Ivana Nagliča, mestnega blagajnika v Ljubljani. Od pričetka vojne je nahajal na bojišču in je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Truplo pokojnika se j«' prepeljalo v Trbiž na Koroškem ter na tamošnjem pokopališču z vsemi vojaškimi častmi položilo k večnemu počitku.
Vojaki umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki : Karol Koreitnik, major. — Pr. Skočovskv, pešec. — Friderik Maček, narednik. — Ivan Golena pt-šec. Anton Tura k, pešec. — Jožef Nag v, p»\šec, Madžar. — I št \ ;i n Kendi. pešec. Madžar.
Pogreša se infanterist Josip I)o'-n, 17. pešpolka, 7. poljske st., <><i začetka junija. Po njem poiz-
I;;.i'■ njegov brat Fran Dorn, če-tovodju v Ljubljani.
V ruskem ujetništvu se nahaja Ivan Žvegelj, doma iz Visoč na < iorenjskem. Prišel je ranjen Ru-s<i!ii v roke, ki so ga odvedli s seboj čez nepregledne ravnine v me-sto Kihinsk, ki leži v jaroslavski guberniji v evropski Rusiji. Ko je okreval, so ga poslali naprej v so-S''dn<» kostromsko gubernijo v manjše niesto Soligalič, ki šteje .'lloo prebivalcev. Piše: . ..Nastanjen sem v vojašnici, kjer nas je veliko ujetnikov skupaj. Slovenes nas je deset tukaj. Pozdrav vs.'in! V Soligaliču, due 12. junija 1915. — Jožef Poznič se je pozno. «Vz dolgih devet mesecev, oglasil i/, selit Gregor j evske v akmolinski guberniji v južnozapadni Sibiriji. Lahko si mislimo, kako so se skrbni starini čez toliko časa razveselili Jožetovega glasu. — Andrej Pirman nahaja v vojnem ujetništvu v Taškentu v vroči turke-■stiinski deželi. Njegovi ljudje bivajo pri Sv. Vidu št. 5. pošta Begunje pri Cerknici. — Ivan Kav-Ni-k se je oglasil iz večjega ruskega mesta Orenburga, kjer se nahaja v tamošnjem taboru vojnih ujetnikov. Orenburg je utrjeno mesto in leži na reki Fralu v juž-n»*m podnožju zlatonosnega ural-skega pogorja. Od Kavška ni bilo dolgo nobenega glasu, nobenega sporočila. Zato so bili njegovi do-mači, ki bivajo v Rakovniku pri Novem mestu, toli veseli, k<> so prejeli piv veselo ainovo dopisnico, da j - njih sin še pri življenju.
Alojzij Skumovee jo bil v Galiciji v roko ranjen. Rusi so ga odvedli s seboj v mesto Kalugo, ki leži v guberniji Kaluga sredi evropske Rusije. 1/. vojnega ujetništva se je oglasil svoji ženi Elizabeti, ki biva v Jesenicah na Savi št. 148. — Fran Finžgar se ji1 oglasil svoji ženi Ani, ki živi v Radovljici št. 25. Piše: ...in ti dam v« deti, da smo se spet vozili z vlakom, in sicer dva dni in tri noči. Sedaj sem spet v bolnišnici, pa ne vem. koliko časa ostanem tu. Noga mi je že toliko boljša, da že hodim. Z Bogom ! V Rusiji, dne 15. junija 1915. — Ivan Sajovie s.- je oglasil iz vojnega ujetništva v Obojanu v kurski guberniji v evropski Rusiji svojcem, ki stanujejo na Starem trgu št. 11 v Ljubljani. — Fran Miklavič, kadet 24. lovskega bataljona, je bil na severu« m bojišču težko ranjen v glavo. Njegovi prijatelji in tova-
riši so trdili, da je mrtev in za mrtvega je bil razglašen po časopisih. Tudi uradno obvestilo, poslano njegovemu bratu, se je tako glasilo. Zdaj se je pa naenkrat nepričakovano oglasil. Zdravi se v bolnišnici lepega ruskega mesta Moskve, od koder pošilja prisrčne pozdrave svojim dragim domačim in prijateljem. — Florijan Pelko. doma v Podturnu na Dolenjskem, piše svoji ženi Mariji, da je ujet na Ruskem, od koder ji pošilja srčne pozdrave. — Fran Aleksič. vojak <v7. pešpolka, se je oglasil iz. vojnega ujetništva v Sizranu svoji ženi Amaliji, ki biva v Bre-gani, pošta Jesenice na Dolenjskem. Mesto Sizran leži na r<'ki Volgi v simbirski guberniji in šteje čez 32,(MX) prebivalcev. —
Umrla je v Hrenovicah pri Postojni nadučiteljeva soproga Ma rija Zaman, rojena Poglajen, v starosti 61 let. Pokopali so jo 28. avgusta.
Umrla je Josipina Konjedic. hči železniškega delavea-begunea, 16 mesecev, na južnem kolodvoru v Ljubljani.
Kolera. Po poročilih z dne 24. avgusta je bilo konstatirauih na Kranjskem slučajev kolere: dva slučaja v Ljubljani, po en slučaj v Št. Vidu in v Vipavi v postojnskem okraju, 17 slučajev v Bohinjski Bistriei, okraj Radovljica. V Vipavi je obolela neka tujka, došla z južno-zapadnega bojišča, drugi bolniki so sami vojaki, do-šli z istega bojišča.
Velika nesreča bi se bila kmalu zgodila 2G. avgusta zvečer na vogalu Wolfove ulice, med trgovinama Lasnik in Pavšiu v Ljubljani. Neki kmečki dečko je peljal jabolka v mesto, v navaden nizek voz. kateremu je bil pripet še dvokolesnik, je bil vprežen še precej isker konj. Tam na križišču pred frančiškansko cerkvijo švigajo avtomobili, razni vozovi, tramvaj, same čudne reči za konja z dežele. In preplašil se je ter zdirjal v Wolfovo ulico. Tam pa je zadel v poštni voz, poln paketov. ki je bil ob strani ulice; malo je poškodovan voz, zgodilo se ni nič hudega, ker so bili ljudje hitro pri vozu ter so preprečili vsako nesrečo. Menda je pa tudi konj opazil rdeči napis "Vorsicht", ki se je svetil z nekega paketa zraven sedeža poštnega voznika prav dol konju v oči.
Imenovanje. Dvorni svetnik in deželni šolski nadzornik Fran Leveč je odveza n funkcije ravnatelja e. kr. izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole; za ravnatelja te komisije je imenovan deželni šolski nadzornik dr. Ivan Bezjak.
Tako se živi! Iz ljubljanske o-kolice pišejo: Župan v Preserju je dobil od Gospodarske zveze en vagon koruze in jo je prodajal po 60 vinarjev. Drugi župani so jo dobili po 50 vin. Odštevši 200 K stroškov za prevoz, je bilo torej v Preserju 800 K dobička. Tako živimo!
Obsodba radi navijanja cen. 26.
avgusta je bila obsojena pred o-krajnim sodiščem v Ljubljani Marijana Tomšič iz Tacna na 6 dni zapora in 20 K globe, ker je zahtevala na trgu za 6 srednjih krompirjev 10 vin.
Grozdje na vojni stojnici Dne 27. avgusta so na vojni stojnici v Ljubljani prodajali grozdje 1 kilogram po 80 vin., medtem ko so ga drugi prodajalci prodajali 1 kg po 1 K 20 v.
ŠTAJERSKO.
V ruskem ujetništvu se nahaja pravnik Fran Bračič, kadet 26. domobranskega pešpolka, kakor poročajo iz Št. Vida pri Planini. Pisal je svojcem dopisnico, datirano z dne 20. junija, iz t'eljabm-ska v Sibiriji. Pravi, da je zdrav in se mu dobro godi. Torej so govorice, ki so krožile pred nekaj' tedni v Mariboru, da bi bil v ujetništvu umrl, neosnovane.
Pogrešajo se: Fran Zmazek iz Gajšovec pri Sv. Križu na Murskem polju. Služil je pri 26. domobranskem pešpolku, 11. stotni-ji. Bil je od začetka vojne v Galiciji. — Ivan Filipie iz Radoslav-
cev pri Mali Nedelji pri Ljutomeru ; služil je pri lovskem bataljonu št. 20, 3. stotniji. — Ljudevit Vrbnjak iz Sitaroveev, pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru, rezervist pri domobranskem pešpolku xšt. 3, 2. stotnija.
Konec mestnih prodaj alnic moke v Mariboru. Novodošle zalo-
jem zagovoru se je skliceval na veletržca R. Gambela in mešetar-ja Benporata.
" Oberinženir" za "Castelli in aria". "Naše Jedinstvo" priob-čuje: Z bojišča: Včeraj smo ujeli Petra Amandi. Ujetnik nam je pripovedoval, da je bil v c-ivilu Žnrnalist, nameščen pri "Gazzet-
ge moke vseh vrst so povzročile. | tiv Benetkah. Ko ž njim govo-da ne prodaja več mestna občina rimo, se nam približa poveljnik, moke, marveč, da se jo dobi po'Priskoči Marušič Višanin, pa prodajalnah. Le karte za moko še("pokorno javlja" g. stotniku, da daje mestna občina. To je za vse smo ujeli ''oberinženirja" za prebivalstvo velikega pomena in "Castelli in aria". Stotnik ukaze.
naj mu pripeljejo ujetnika, izpra-šuje ga to in ono in konečno, kaj je po poklicu. "Žnrnalist", je bil odgovor. Tu je stotnik prasnil v
velike ugodnosti.
KOROŠKO.
Žrtev vojne. Z Jezerskega po-
\ najiepsi mozKi cioui ignac L er- ..... *JV 1,111 « rj -----
nilc ml. Pozimi je bil poklican v' Kjansko, da je tudi vojaško službo. Pred dvema rae-'stilu ki ie iz Benetk
roeajo: Dne 20. avgusta je umrl sraeh- žnrnalist pa seje čudil, na-v najlepši možki dobi Ignac Čer- kAV se je pretolmačilo po ita-
on eden ti-gradil "Ca-
secema se je vrnil domov bolan" stelli in aria'7 (gradove v oblami smrt. Sprva smo še upali, da kih • nad Sočo. ozdravi pri svežem našem zraku' Konj na strehi. O mogočnem ob toplih solnčnih dneh. A zastonj nčinku avstrijskih možnarjev se je bila vsa zdravniška pomoč, za poroča sledeče vzgled: Na soški hudo bolezen na dihalih in plju-j fronti prijezdil neki italijanski čili ni bilo več uspešnih zdravil.! ofieiir v vas in je privezal konja Bil je izvrsten krojač in prijazen .P^leg zapuščene hiše. Odtod je šel družabnik. Povsod je bil na svo-|v bližnjo gostilno, da bi vprašal jem mestu. Pogrešali ga bomo za Pot- Govoreč pred gostilno z zelo. — Župniku Stresu, ki se »fkim dekletom, je slišal v zraku zdravi v zdravilišču Emona v žvižgajoče tuljenje, ki je karakte-
. MAZNANILO.
Rojakom v Lorain, Ohio, in o-
koliei naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMŠE,
ki je pooblaščen pobirati maroČ-nino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo G i a« Naroda.
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem lu popravljam po najnižjih cenili, a delo trpežno in zanesljivo. V popravj zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu !n sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge liarmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd SU Cleveland. Ohio.
zdravje uspešno
risticno za
granate avstrijskih Granata je priletela in
Ljubljani.
obrača.	" ' (možnarjev.
"Malora che freddo." S koro- v vas- k-i'"r so mudil ofic-ii škega bojišča piše rojak: Pri nas "darila v zemljo blizu kraja, kjer kričijo Italijani, da jih zebeJ.^ bil privezan oficirjev konj. V "Malora che freddo" se ponoči k .1° zletela mogočna množina prav dobro sliši. Naši ljudje žo| zemlje in potem v okrožju več sto navajeni mraza in utrjeni so, za-1 metrov kot prah zopet padla nato pa zbijajo šale, kakor se čuje!zaj. A pravo rudo. ki se jo zgodilo sem čez tako ponoeno stokanje' P« tej priliki, se je pokazalo šele Italijanov o mrazu. Italijani seVtem. Hišica, blizu hatere je bil jezijo. Kadar poči, pa je nekaj privezan konj. je ostala nepoško-časa mir. Naši vojaki prenesejo j kovana, j>a<- pa je vse, tudi zimo in mraz, ki nas že°Strgal konja od
obdaja. Vi nosite še slamnike...
PRIMORSKO.
V ruskem ujetništvu. Ivan Lah. vojni ujetnik v Rjazanu v rjazan-ski guberniji, se je oglasil čez dalj časa svoji ženi, ki biva v Dombergu na Goriškem. — Josip Polh pošilja srčne pozdrave iz Merva svoji ženi. ki živi v Danah-Potočah št. 26. pošta Lokev pri Divači, niesto Merv je na železnici, ki veže obmorsko mesto Uzun-Ado ob Ivaspiškem morju z mestom Siimarkandom v Turkesta-nu. Leži v skrajnem južnem delu Sibirije, v pokrajini med Hivo. Boharo, Afganistanom in Perzijo. Poleti je tu hujša vročina kakor v Italiji. — Angel Cušin, primorski Slovenec, piše, da je ujet na Ruskem in ž njim vred njegov prijatelj Anton Marela. Dopisnica je datirana z dne 7. maja. — Silvester Mavric, doma iz Goljevice pri Kanalu, naznanja, da so ga Rusi ujeli in odvedli v ujetništvo, kjer je zdrav in se mu dobro godi.
Umrl je v Trstu po dolgi bolezni Josip Golja-Kranjc, lastnik znane tržaške slovenske kavarne "Minerva". Star je bil 51 let.
Za begunce iz Soške doline. Furlanije in Istre je došlo tržaškemu namestništvenemu predsedstvu doslej denarnih prispevkov 83,019 K 38 vin. '
Kako se godi primorskim beguncem na Ogrskem. Istrski hrvatski deželni poslanec Stihovič je bil na Ogrskem pri istrskih evakuirancih, in sicer v krajih ob črti Budimpešta—Reka : Batto. Baracka, Erca, Erd, Loskut in Tarmok. Dalje ni hotel iti, ker so mu v ministrstvu rekli, da se proti koncu meseca preselijo vsi begunci v Avstrijo. Ti kraji niso! zdravi, pitne vode ni. megla, moč-j virje. Tega naši ljudje, navajeni) na čist zrak z burjo, ne morejo; prenašati. Otroci umirajo. Mleka; na nekaterih krajih ni mogoče do-' biti, mesa malo, pa tukaj je bilo1 še dobro, pravi Stihovič, v dru-' gib krajih skrajno slabo, no, se-! daj jih premeščajo v Avstrijo, i kjer bo zanje v vsakem oziru' bolje.
Poziv. Mestni magistrat v Trstu "poziva vse osebe možkega spola od 17. do 50. leta, ki so bili proglašeni nesposobnim za vojaško službo, izvzemši državne u-
zraeni pritisk vrvi ter ga vzdignil in vrgel v zrak. Konja so dobili živega in nepoškodovanega — na strehi dotične hiše.
Župan na Reki. Novi občinski svet na Reki je izvolil za župana državnega poslanca reškega dr. Via. podžupana p;i sta Ivan Prodam in Vaclav . Celligoi.
HRVATSKO.
Planike z italijanskega bojišča.
Pred nekaj dnevi je dobil zagrebški župan Janko Holjac z italijanskega bojišča 1000 planik. Poslal mu jih je neki častnik domačega hrvatskega pešpolka. Planike so nabrali hrvatski vojaki na pobočjih Krna. Častnik je naprosil župana, naj pranike proda, skupi-ček pa naj izroči fondu za. podporo vdov in sirot po padlih vojakih domaČega polka.
BOSNA.
Izpuščenih je bilo na odredbo v Bosni zapovedujočega generala infanterije. Sarkotiča. 560 oseb. pristojnih v Bosno, ki so bili v Sarajevu internirani; 304 jih ostane še dalje v trdnjavi BihaČ. Tudi 60 talov je bilo izpuščenih.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Milwaukee in Sheboygan ter sploh v državi Wisconsin naznanjamo, da rojak J. VODOVNTK ni upravičen pobirati naročnino za naš list Glas Naroda. Torej, rojaki, ne vročite mu niti centa, ker za njemu izročeno svoto odgovarja on sam. Mi odgovarjamo le za svote, ki so poslane nam ali pa izročene našim zastopnikom, ki so v listu o-značeni.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
Največja
farmarsba naselbina.

Največja slovensko - hrvaška farmarska naselbina v Ameriki je v okolici mesta Ashland v AVis-consinu. BLIZU 200 SLOVENCEV IN HRVATOV lastuje zemljo v tem kraju. Naselbina je stara nad šest let in mnogo naselni-kov ima že jako lepe farme, ki so najboljši dokaz, da je zemlja v tem kraju dobra in kraj ugoden za naše naselnike. Drugi vzrok, da ti naseljenci tako lepo napredujejo, je to, da jih kompanija ne zapusti, ko se enkrat naselijo, kakor se to drugod godi, temveč jim stoji na strani toliko časa, da si opomorejo.. To je mogo*e zato, ker je kompanija poleg njih in ne na stotine milj proč. V pospeševanje svojih interesov so si farmarji ustanovili potrebne organizacije. V korist vsakega kupca zemlje je, da vse to upošteva. Ako hočete torej kupiti dobro zemljo na dobrem kraju, tedaj pridite ali pišite na:
The James W. Good Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Vsakomur se pošlje list Goodov Naselnik zastonj, ako piše ponj, če se zanima za zemljo ali ne. Še danes pišite ponj !
OGLAS NARAVNA VINA
Cenjenim rojakom priporočam tvoja
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno postreženl.
dobit® "GLAS NARODA" Bkozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-»tavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da debite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo .13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. i Vse osebje lista Je organizirano in spada v strokovne unije.

iz najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino. — Potovalni agent je rojak M. Žugel.
S spoštovanjem
S. JACKSE, Box Ul.	Rt. Helena. Cal
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v P«ii •ylvaniji sporočamo, da jih bo 1 kratkem obiskal asi potovalni u-stoDnik
POZOR ROJAKI, NEVARNOST !
Vsak človek pri zdravi pameti mora priznat i. da ee je človek izueen
radnike in uslužbence ter druge niizar in ^tem veC let t>vljar*ki javne uradnike, kakor tudi one. %rgoveCj ako kar „at.nkrat u:;ledate ki so navedem v § 29. zakonov o istega mizarja v k.karni kjer vam oborozbi. da se predstavijo v ulici hofe proUajati Pravila. o katerih se dell a Valle št. 3, kjer jih vpišejo v evidenčni register.
Bel kruh po 6 K 42 vin. je prodajala v Trstulvana Sancin. Pri kazenski razpravi se je izgovar-'
jala na jestvinarja Maksimilijana že večletno skušnjo, torej niste v no-Robba, ki ji je prodajal moko po beni nevarnosti, Ce kupite od mene. 5 K 60 vin. kilogram. Sancinka VpraSajte oneg_, ki je že od mene kuje prodajala kruh 6M> gramov za pilf on vam p^. Se priporočam 42 vin, zaslužila je pri kilogramu -	TnoTD TVn
1 K 74 vin. Obsojena je bila na'	JUSJ-f ZiAJJUls,	^^ ^ ^
5 dni zapora. Robba pride še en- 1378 E. 49 St., Cleveland, O. p^ ^ okolkL krat pred okrajno sodišče. V svo-1 Tel. Central 6494 R.	"FITH^lt "fllu HjBJSU"
ničesar ne razume. Torej nevarnost za vsakega, ki kupi, pa ne ve. kaj se prodaja. Jaz 1 »rodajam samo dve stvari: Zavarovalnino proti ognju in liiše. in v teh dveh stvareh imam
Mr. KTONKO JAXKMJ,
ki je pooblaščen pobirati lini niso ia ixdajati tondevaa pet* dihu
Sedaj m mudi 1
Kadar je kako d;a3tvo namenjeno kopiti bandero, xa%t%vtt, i*gal;e god bese instrumenta, kape itd., ali pa kadsr potrebujete uro, v«riiieo, prive^k-T tan itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene iacene vpiaaato Upraf*n?e V IB Btane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst po5iljam brezplačno. Pišite poaj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. jgfižSsifiifi^^ s
Nov uzoren pisalni stroj!
1 KUPITE GA SEDAJ!
|jj Da, triumf na tem polju je tu!
jg Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. |j
ffi Izdelovalci so delali celo življenje, da dobijo ta idealni ni stroj. Oliver je zopet zmagal kot je zmagal, ko
smo dali svetu prvi vidljivi stroj.
Gotovo ni pisalnega stroja na svetu, ki bi bil s ličen novemu Oliver 4'9". Mislite na tako nežen pritisk, da bi stopinja mačiee pritisnila tipke!
ta
» 17 CENTOV NA DAN* Zapomnite si. da je ta nvjno" g I 1VLLlUUVi	vejši Oliver "9" naj večja vrel- |
gj nost, kar se .10 je kedaj dalo v kakem pisalnem stroju On H g ima vse prejšne posebne iznajdbe — vidno pisavo avtoma- ^ 1£ tični ''spacer", 6 in A unče touch ter dodatno poljubni pre- S S ^ač izmenjalni trak ter vse najnovejše iznajdbe.	S
jfi Kljub temu pa smo se odločili, da gž .prodajamo vsake- S j" mu po.našem slavnem načrtu — 17 centov na dan. Sedaj *
gj g™™? ^akd° nabavitii ta najboljši pisalni stroj, s slavnim S Sli PRINTYPE, ki pise kot tisk.	g
I Se danes pišite za vse posameznosti Stekrbf S
g do poznali čuda tega pisalnega stroja. Spoznajte, zakaj se S ffi poslužujejo tipisti delodajalci in privatniki povsod Oliver jfi £ Pisalnega stroja. Odpošljite dopisnico takoj. Ni kakih obvez- ifi nosti. veselilo nas bo pojasniti vam vse.
K X
my	S
New York, N. Y. ffi
POZOR!
Najnovejše iznajdbe, katere je opaziti na tem stroju, kontrolira vse Oliver. Celo naši prejšni modeli — slavni kot so bili — niso imeli dvojnega premikača.
Ta daje celo kontrolo 84 črk in znamenj v mala prsta leve in desne roke. In vam pusti, da jih pišete le : 28 tipkami, najmanjšim šte vilom na kateremkoli pisal nem stroju.
Pisalci na vsedruge'stro je lahko rabijo Oliver "9' takoj ter hitreje in lažje.
SVARILO!
Pf.-.Ta krasni novi Oliver prihaja po stari ceni. ]\Te stane več kot zastareli v pri meri z novim razkritjem.
Dočim so novi deli Oliver-ja dragi, stio zenačili večje stroške s tem, da smo napravili konstrukcijo bolj pri-prosto.
Odločite se sedaj videti ta umotvor, predno izdate dolar za kak drugi pisalni stroj. Ce rabite kakega drugega, se prepričajte, koliko več stori ta.
Ce rabile Oliver, je naravno, da si želite najfinejši model.
THE OLIVER TYPEWRITER CO.
310 Broadway,

j--^
| Marija Grubbe |
Spisal J. P. JAKOBSEN.
r —
0	Za f! las N aroda pre vel G. P.
(Nadaljevanje)
TRETJE POGLAVJE.
Prišla je zima. To je bil slab čas za živali v gozdu in ptice na polju. Slab Rožič je bil med zidovi, obmetanimi z ilovico ter deli vozov. Xa Wester obali je ležala ena razbita ladija poleg druge. Videti je bilo telesa ladij, pokrita z ledom, zdrobljene jambore, razsute čolue iti več drugih stvari. Bogastvo je ležalo tu, porušeno in imi«'eno. Dolgo časa namreč je trajal vihar in smrtonosni mraz ni hot« I odjenjati. Človeške roke pa niso mogle nič pomagati. Nebo in zemlja sta se spajala v megli in snežnem zametu.
Polagoma pa je pojenjal vihar in nastopil je tih. zveneč mraz. Prišli so dragi časi za bogate in dežele in poletni norosti je sledila pokora zime — Svedsk« armada pa je šla preko danskega vodovja.
Nato je prišel mil. in vrnila se je pomlad s svetlim zelenjem ter .'Istim zrakom, a zelandski mladeniči po vaseh niso imeli to hto nikakih majskih dirk. Povsod je bilo vse polno švedskih vojakov. Bil je mir. a bremena vojne so težila vse enakomerno in prav nič ni izgledalo, da bi bil mir trajen.
To se tudi ni zgodilo.
Ko je listje maja počrnelo v žarkih poletnega solnea, je prišel Sved pred zakope Kodanja.
Drugo nedelja avgusta meseca se je razširila med popoldansko službo božjo bliskoma vest. da so se Svetli izkrcali v Korsorr.
F*li<*e so bile polne ljudi. Ljudje so hodili mirno in počasi, a govorili so veliko in njih glasovi ter udarci stopinj so se združevali v mojročen. zamolkel ton. ki ni postajal nikdar močnejši, nikdar slabejši. —
\V«t je prodrla v cerkve sredi med pridigo. Kot blisk se je razširila iz zadnje klopi v predzadnjo in tako naprej do prve, najvišje. Ljudje v sredini so se obračali nazaj ter pomembno kimali onim, ki so se nahajali v ozadju. Prav gori jih je bilo nekaj, ki so se dvignili ter zrli proti vratom.
Kmalu pa ni bilo obraza, ki bi bil obrnjen proti pridigarju. Vsi ,o sed<-!i s sklonjenimi glavami kot da hočejo zbrati svoje misli kn.-j besed pridige. V resnici pa so šepetali med seboj, včasih pr.-sia!i ter se ozrli v pridigarja, če bo že kaj kmalu jenjal. — Nato so šepetali naprej. Razločno je bilo slišati zamolklo šumenje ljudske množice na cesti in vsem je postajalo bivanje v cerkvi neznosno. Obiskovalci so pričeli spravljati molitvenike v žepe. — \men.
oči so bile obrnjene na pridigarja.
Tekom splošnega dela molitev so bile vse misli obrnjene na to. če ve pridigar za celo stvar. — Nato se je molilo za kraljevo hišo. za državni svet ter za nižje plemstvo, sploh za vse. ki so imeli \ isok poklic ali odgovorne službe. Pri tem pa so prišle šte-a ilniii, solze v oči. Ko pa je prišel drugi del molitev, so pričeli nekateri ihteti in pritajeno, a vendar razločno je bilo slišati iz stoterih ust: Bog naj v svoji dobroti odvrne od te dežele in kraljestva vojno, kugo in nenadno smrt. lakoto in težke čase. viharje in nevihte, preplave in požare, da moremo za vso to očetovsko milost hvaliti in slaviti njegovo sveto ime.
Pred 110 je bilo molitve konec, je bila cerkev prazna in od sten so le odmevali glesovi orgelj.
Prihodnjega dne je dobila ljudska množica, ki je bila zopet na noaah. določen cilj. z.a katerim je mogla iti. Švedsko brodovje se j.- namreč zasidralo ponoči v zalivu pred Dragoer. Te ljudske množice pa so bile danes manj razburjene, pač zato, ker se je splošno izvedelo, da sta odšla dva državna svetnika na pogajanja s sovražnikom. (J1 a s i 1 o se je celo. da imata tako razsežue polnomoči, da se ho gotovo sklenilo mir. Ko sta se pa svetnika v torek vrnila s poročilom, da ni mogoče doseči mir, se je završila naenkrat velika izprememba.
To ni bila več skupina mirnih meščanov, ki so postali vznemir jeni vsled važnih in nevarnih poročil. To je bil vrtinec najčudovi tejših postav, kot se jih preje še nikoli ni videlo v notranjosti mestnih zidov in ki prav gotovo niso izgledali kot da stanujejo v teh ponižnih, mirnih hišah, ki so nosile vse znake enakomernih dnevnih opravkov. Ta strast v kratkih jopičih in dolgih suknjah! Ta peklenski vrišč z resnih ustnic in te obširne kretnje rok v ozkih rokavih ! Nikdo noče biti sam. nikdo notri in vse stoji sre di cest. s svojim strahom in obupom, z jadoin in solzami.
Poglejte postavnega starega moža. razoglavega ter s krvjo pod litimi očmi. Svoj beli obraz obrača proti zidu ter tolče po njem • svojim rokama! Poslušajte zabavljanja debelega mesarja, ki pre klinja državni svet in to nesrečno vojno! Glejte, kako valovi kri v 1 ieih onega mladega človeka, kako ga polni srd do sovražnika, ki bo privedei s seboj vse grozote vojne, katere je mladenič v svoji domišljiji že vse preskusil.
Kako tulijo Iz jeze. da so tako brez moči! Veliki Bog: koliko molitev, koliko blaznih molitev!
Vozovi se ustavljajo sredi ceste, služinčad pušča svoje delo ter hiti na cesto in tudi drugi prihajajo, oblečeni v najlepše obleke ter z obrazi, na katerih je opaziti vse napore. Zrejo drug drugemu v oči, se mešajo med narod ter govore z veliko vnemo, da odvrnejo pozornost od svojih nedeljskih oblačil. Na kaj mislijo?
In odkou prihajajo vsi ti raztrgani, pijani možki? Kar mrgoli jih; opotekajo se, kregajo med seboj in padajo, posedajo po stopiljicah, se pode za ženskami ter iščejo pretepov z možmi.
To je bil prvi strah! — Strah iustinktai Popoldne je bilo vse pri kraju. Odnoklicalo se je ljudi na okope, delalo se je z podvojenimi silami in \sakdo je videl, kako so postajali zakopi vedno bolj globoki in kako so se dvigali okopi. Mimo so prihajali vojaki, rokodelski pomočniki in služabniki plemenitašev so stali na straži z najrazličnejšim orožjem v rokah.
Na mesta se je spravljalo topove in kralj sam je jahal preko okopov in vsi so sedaj vedeli, da bo ostal. — Nekaj pametnega je bilo v vsem počenjanju in tudi ljudje so postali pametni.
Prihodnji dan krog poldne se je zažgalo predmestje, ki je ležalo onstran zapadnih vrat. Dim požara se je privlekel v mesto ter vznemiril prebivalce. Ko pa je prišel večer ter je metal ogenj svoj rdeči oil svit na starodavno zidovje cerkve Marije ter na pozlačeni krogli na zvonikih cerkve sv. Petra, se je glasilo, da je prišel sovražnik navzdol po Valv-gori. Čuden nemir se je polastil celega mesta. Po vseh cestah, ulicah in hodnikih je zadonelo, pritajeno in t,-no: -— Švedi! Švedi! — Dečki so letali po mestu ter kričali s prodirljivirai glasovi, ljudje so prihajali na vrata ter preplašeni zrli proti zapadu; zapiralo se je prodajalne kot da pričakujejo pošteni meščani, da bodo velike armade takoj preplavile*mesto.
Ob zakopih in bližnjih cestah je bilo vse polno ljudi, ki so strmeli v ogenj. Številni pa so bili tudi zbrani na mestih, na katerih se ni moglo videti požara, tako naprimer v Bavarski ulici. Ta m je prišlo marsikaj na pogovor, predvsem vprašanje: — Kdaj bodo pričeli Švedi z napadom; že danes ali šele jutri?
Gctrt Pieper, barvar is Vodne ceste, je menil, da bodo udarili,
kakor hitro so bodo po svojem maršu zopet spravili v red. Na kaj
naj pa čakajo?
Islandski trgovec Erik Lauritzen iz Barvarske ceste, je menil, da je precej nevarno podjetje napasti ponoči in v temi tuje mesto, ko se komaj ve, kaj je voda in kaj kopno. — Voda! — je rekel ban, ar Geert, — Bog daj. da bi vedeli za svoje naprave vsaj polovico tako dobro kot vedo Švedi! Le o tem nikarte govoriti. On ima svoje špijone. kjer bi jih človek najmanj pričakoval! Da, za to ve tudi župan in svet in raditega hodijo od zjutraj naprej davčni uradniki po vseh stanovanjih in poslopjih ter iščejo špijone. Našli pa ne bodo ničesar. Šved je prebrisan, posebno v tej stroki. To je pri njem naravni dar; jaz vem to iz lastne skušnje. Jc pač kakih deset let nazaj, a jaz tega nikdar ne pozabim, že radi strahu ne.... Indigo barva vidite, dela črno; dela pa tudi temnomodro in srednjemodro, prav kot je kvaša. Kvaša je, ki dela vse. Kuhati in sestavljati zna vsak ter je to le ročno delo, — a kvasiti, pravilno kvasiti, — to je umetnost. Če se premočno kvasi, se zažge tkanino, če se pa preslabo, se barva ne drži in tudi če se je barvalo z najdražjim plavilnim lesom. Vidite, raditega je tudi kvašenje zaprta skrivnost, katere se nikomur ne izda, — morda lastnemu sinu, — nikoli pa pomočniku.
—	Čisto pravilno, čisto pravilno. — je rekel trgovec.
—	No. — je nadaljeval barvar. — hotel sem vam povedati, da sem imel pred nekako desetimi leti nekega fanta, kojega mati je bila Švedkinja.
Ta je sklenil izvedeti, kakšna je kvaša, kakršno sem rabil za Kaneel rjavo barvo. Ker pa vedno pri zaprtih vratih sem vse zva-gam za kvašo, ni bilo tako lahko lotiti se stvari. Kaj pravite, kaj si je izmislil ta umazanec?! Poslušajte! Tu ob vodi imamo veliko nepriliko z različnimi živalmi. Vedno nam onesnažijo volno in drugo. Raditega spravljamo to, kar se nam izroči za barvanje, v velikih vrečah na podstrešju. Ali vam ni dobil ta prokleti fant nekega drugega, ki ga je obesil v tako vrečo tam zgoraj ! — Jaz pa pridem in tehtam in mešam in pripravljam ter sem že napol gotov, ko dobi oni tam gori v žaklju krč v nogo ter prične kričati in klicati, naj mu pomagam!.... No. in če sem mu pomagal! Sto hudičev! To je bil pravi lopovski čin. No, pa taki so vsi ti Švedi! Človek jim ne sme zaupati preko ceste.
(Nadaljuje se).
Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nas potovalni zastopnik.
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA


VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o e • •;
° ° DELO OKUSNO, • •
o o o •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE,
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIG PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki In državniki o knjigi Bert« »L Battner
F"
Veliki vojni atlas
Mr, OTO PZZDIB,
ki j« pooblaičsn pobirati naroinl no in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda"
Prosti nasvet in informaciji priseljencem«
fTVH Baru« of Tatzatrife aa« mmifratioa" za država M«v
York varuje ia pomaga priadjan •cm, U za bili oaleparjsai, oropa ni ali z katerimi se js slaba »a"» mala«
Brezplačno z« daje aasvets pil seljsseem, kateri so bili osi ep ar jazi od bankirjev, odvetnikov, tr fovtav z lemljifcči, prodajalec* parobrodnih listkov, spremljera) aev, kažipotov la pozsatnikov f* stila.
Daja se iaforaaaljs v lateral iMijddk xadevak: kako pozt&t drftavljaa, kjer ze Oflsaltl za tr čavlj&zaka liatia«.
Sorodniki naj bi se aeztall z pri-seljamai na Ellis Izlazd« ali pri Harf« Oti«e.
DmlATKI DHGXTKSI D1PABTM1N9 (■tata Department of BUREAU OF INDUSTRIE«
AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorkrtt If Saa* 29th St., odprt vsaki daa od S. ar* sjdtraj do 9. popaldaf te ' ZTad« rrel« ed 8. da U. VK
vojskujočih se evropskih držav is pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
ma lOtih straneh in vaaka Btran je 10i pri 13* palca vollkzs
Cena samo 25 centov.f
Manjši vojni atlas
obsega devet reznih zemljevidov
»• 8 itraaeh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo IS centov. ▼■I zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da sa vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je poviod tudi označen obieg površine, katero zavzemajo^posameint države.
Pošljite 25c, aH pa 15c. v znamkah in natančen naslov la mi vam takoj odpošljemo zazeljeni atlas. Pri vač1«» edjamo damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York, N \
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽ1TE TA KUPON)
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 pctlclH Cena 15 centov.
POZOB ROJAKI i
Najbolj u-■pečno mazilo za Senike in moške
laae. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, goeti in doljji lacie, kakor tudi moškim krmaoe brke la brada in cebo-do odpadali in ne obiveli. Revmmtizem, kostibol ali trganje t rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in grin te, potna noge. kurje oči. bradovice, ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamfirn za $5.00. Pišite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAfiClC, IMS B. MIh M, Clevelaai, Okla.
i! "Doli z orožjem

Lev Nikolajevi* Tolstoj Je pisal: Knjigo sem a velikim ulitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjig* «elo rpliva na človeka in obsega nebroj lepili misli....
Friderik pl. Bodenstudt: Odkar je umrla medrnna S taci al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljublL V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Kosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krleglach ln sem bral knjigo z naslovom "Doll a orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigama, da bo je tudi ▼ Bol ah ne umelo manjkati. Na svetn so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi so ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar mb lih fcdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so jih spi-•ali ljudje, ki se borijo zu svetovni mir....
Haas L&ud (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu) i Ne ter*, slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-nndlL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sil injo krlžemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Danajewsld je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Ikl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, fla se ne bo nikdo več navduševal za vojno, Če bo prebral to knjigo.
CKNA M CENTOV.
NnoiaJfte Je pri:
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, New York City, N. Y.

23^ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ET* ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ I
BOJAJO NAROČAJTE SE NA iLAft NAHODA" NAJVEČJI » nT-iN«K1 DNEVNIK V ZDB
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do iobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino,
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.