solska kronika 2017 3.indd

413 1.25 Drugi članki in sestavki Prejeto: 14. 3. 2017 Miha Mali* Pogovor z učiteljem g. Francem Rihtaršičem Po drugi svetovni vojni se je v Sloveniji, ki je bila ena izmed republik bivše Jugoslavije, začel proces intenzivne industrializacije. Takšen koncept je bil del splošnega političnega programa vladajoče komunistične partije, ki je temeljil na deagrarizaciji in pospešeni industrializaciji. Posebno težavo v takratnem modelu, ki je največkrat temeljil na izgradnji velikih industrijskih obratov, je predstavljalo pridobivanje različnih poklicnih delavcev, ki jih je takšna razvojna strategija po- trebovala. Takratna politična oblast se je tega problema zavedala, zato mu je že od vsega začetka namenjala pomembno težo. Vso družbeno zapletenost tistega časa, ki se je še kako dotikala individualnih usod številnih ljudi, ker ni bilo eno- stavno preiti iz enega (ruralnega) v drug (bolj urbanizirani) slog življenja, je v avtobiografski knjigi »Bergmanov dosje« med drugim lepo prikazal Aleksander Bajt, eden najbolj znanih slovenskih ekonomistov. Nova oblast je takoj po vojni vprašanje dotoka novih kadrov v različne pano- ge industrije reševala dokaj centralizirano. Do leta 1950 je te zadeve urejal Komite za srednje in nižje strokovno izobraževanje, kasneje je to prešlo pod enotno vodstvo Mini- strstva za prosveto, nekatere strokovne šole pa so bile še naprej pod okriljem ustreznih mini- strstev. Poleg izobraževanja strokovnih kadrov v poklicnih šolah se je pojavila tudi potreba po usposabljanju množice nekvalificiranih de- lavcev. Tovarne so ustanavljale izobraževalne centre, ki so skrbeli za izobraževanje ali pre- kvalifikacijo že zaposlenih. Takšen koncept je omogočal, da je hitro razvijajoča se industri- ja imela zagotovljeno strokovno usposobljene delavce, ki so lahko sledili trendu razvoja. Po- klicne šole v Sloveniji so šle kasneje še skozi različna obdobja bolj ali manj posrečenih šol- skih reform. Vendar če pogledamo v zgodovino, moramo začetke sodobnega poklicnega izobra- ževanja iskati ravno v tistem času. * Miha Mali, univ. dipl. bibliotekar, bibliotekar v SŠM, Ljubljana, e-pošta: mihamali.ssm@gmail.com Franc Rihtaršič (hrani Franc Rihtaršič)