Govor našega poslanca v zveznem gospodarskem zboru, Milana Kožu-ha, o smernicah družbenega plana
»K raapravi predloga »Smernice za izdeiavo družbenega plana razvoja Jugoslavije od 1971-1975. leta« želim povedati nekaj stališč, ta so identična ¦ staliiči volilcev moje volilne enote in pa ust-reenih  dnižbenih orgttniazcšj.
Vizija bodočega plana )e realna le, -*e kritiAno ocenjujemo rezuJtate preteklega planskega obdob-Ja ln 6e v tem posebej jasno vidimo tisto. kar nismo dosegli z vzroki in ? realno oceno, kolikšna Skoda Je » ne dosegl posameznih postavk za naSo družbo in s kolik^no mero odgovornostt bo u) treb« povezati ob dokonftnili rraultatih, ugotov-IJenih na koncu teko^ega leta. če je rarok, da se posameKne postavljene naloge niso mogle do-seči delno tudi v lOTi, da niso biH spre.ieti ukreoi. kl bi to omogo^ili, potem moramo že danes brez-kompromlsno zahtevati, da to ne bo primer v bodofem obdobju tevajonja plana, lo se pravl nlnjati, da ae temeljna sistematska vpraianja čdmpreje re61Jo z možnostjo naknadnih popravkov, loda le takih. Id bodo doprinesli k poboljšanju postavljenih ciljev. To mislim zaradi v našem odboru sprejetoga zakliučka v katerem predlnin mo, da naj bodo temeljne točke sistcma razftiščene pred definitivno sestavo plaiia, to so točke. ki pomenijo pomemtmo dograditev wu5rtanega siste-ma v naSi gospodarski reformi.
Menim, da so še vedno nerešena oziroma odnrra vpraSanje o vlogl federacije glede (inanciranja 4™*beno-politi6ne sknpnosti v razširjeni repro-dukoigj. atinanjetrgovinskem sisterrru m deviBnem reiiinu ter da raora Wti za vse t.o jasna reSitev pred aprejermom plsuia. NereSena vpraSanja s tah področij bi pomembno vplivala tmi realnost plana, *etudi bj le-t« bil teglasovan s tenii nere*enimi vj>r»*an,i' » skupSCini, pa hi vseeno ne ustrezal naUn demokratičnim družbeno-oolitiftnim odno-som v  taJti  nepopolni  sprejeti   vsebini
Znimm se za to, da bo ena od osnovnih na-1«S nmfclinrnftnega plana razvoja Jugoslavije pred-8twfljal» aiiBaotčMiJe osnovnih polititnih sklepov gtade deUifov družbeoega p<roixvoda v korist deiov-nfc oreB*iJiacd.|. ki morajo postati Se bolj kot dostej omovnJ  nosilci  raaširjene rcpaxxiukcije. Oe
ČIMPREJE REŠITI
TEMELJNA SISTEMSKA
VPRAŠANJA
je to osrednje vprašanje nadaljnega razvoja sa-moupravnega sistema, potem morajd biti v smer-nicah jasno omejene tiste oblike in obsegi po-troSnje družbenih sredstev, kl bi ohranjevaie aJi celo poslabšale razmerja, ki so danes pri razpo-laganju z akumulacijo.
Nadalje se naj v sistem vgradijo osnove, ki bodo v veSji meri priznavale samoupravne in tržne principe tudi na področju razširjene repro-dukcije, to se pravi, federacijo razbremeniti vs* funkcij, ki po svoji naravi spadajo v pristojnost. republik, občin ali delovnih organizacij. Upreti se vsemu tistemu, kar bi v že itak močno deficit-no izvenproračunsko bilanco vnaSalo nove obvez-nosti, ki bi gospodarstvo dodatno obremenjavalo oziroma pomenilo novo centralizacijo sredstev. Izvenproračunsko bilanoo je potrebno odpraviti in sicer tako, da bi inozemske dolgove in tako imenovane ostale obveznosti, ki so tlpiCno prora-čunske obveznosti, prenesli v prorafiun, medtetn ko se naj sklad za nerazvita področja in sklad za kredittranje izvoza Ofpreme izoblikujeta v saamo-stojni finančiii ustanovi s samostojmini dohodki in s svojkn sistemam upravljanja. V bodoče se naj investicije vseh vrst 6rtajo iz obveznosti te-deracjje.
Smotri in cilji, ki naj bodo doseženi v eko-nomski menjavi s tujino, so v tem dokumentu ze-lo zahtevni, vendair v enaki meri tudi odvisni od utsreme iireditve sist«ma. Tu v našem zboru im v gospodarakih organizacijah moje volilne enate je bilo na rafiun tega doslej mnogo i2ire-denega in predlaganega, vendar v predloženem •gradmi    ni zasleditj nobenih aovih reSitev, ki bl
bistveno prispevale k uspešnemu ureaničevanju nalog, ki izvirajo iz ekonomskih odnosov s tuji-no. Niti ni dovolj jasno postavljeno, da je rav-notežje pladilne bilance najbolj smotrno doseei s povečanjem menjave s tujino, torej predvsem s povečanjem lzvoaa, ne pa z amejevanjem uvaoa. Ravno v kompleksu ekonomskih odnosov s tujino se v veliki meri reproducirajo preživela družbeno--ekonomska razmerja in so tudi tu najmanj razvi-ti tržni in samoupravni principi. NaSi stalnl pritiski in predlogi so v potrebi učinkovite vzpod-bude izvoza, to je v rešitvi vpraSanja dinarske ali  devizne  stimulacije.
če pravilno ocenjujem dosedanjs razprave o teh vprašanjih, so izoblikovana večlnska stali-šfta, da je v sedanjih pogojih še »ujna devizna stimulacija preko povečane retencijske kvot« in deviznih računov delovnih organizacij. V teh anernioah Je popolnoma enakapravno omenjen ievoz na konvertibilna ter klirinška tižlšča - in na drfave v raKvoju. Moramo upoštevati dolgoroč-ne cilje in interese naše izvozne politike, ven-diirle moramo ob tem posebej videti pamen kon-vertibilnega tržišča, ker skladno z reformo prav g*otovo soočenje nažega gospodarstva s konverti-bilmm tržiSčen pogojujejo vrsto poaitivnih vpli-vov na kvaliteto, rentabilnost, stabilnost in na stroSke proizvodnje, torej rm osnovne taktorje nadaljnjega razvoja.
Zadolževanje » tujini mora vse bolj postajati funkcija delovnih organiazcij in bank in vse manj funkcija države. Skladno s tem je treba oprede-liti pravice io pogoje za zadolževanje posamemih subjektov t«r njihove odgovornosti.
Sistem davkov in prispevkov prav gotovo ni takSen da ga ne bi bilo inogoče izpolniti i novim: oblikami. Ena od teh je lahko obdavfienje gospodarstva. Vpraianje je smotmost obdavčitve dohodJca delovnih organizacij, ker to ni niti teo-retično niti praktično proučeno. Obdavčitev, ki bi slonela na skupnem poslovnem fondu, skupno z bančodini kredlti, ne pa na dohodku, bi bila racicnalno bolj vsklajena z našim ekonomskim sistemora, obenem pa bi vzpodbujala večjo eko-nomizacijo s prt>izvodnimi faktorji. Uveljaviti bi se moral princip, d» je nemogoče uvajati nove davčne oblike, preden niso dovolj na primerih proučene njihove posledioe Dilema je bila in je še, ali se naj ukinejo obresti na poslovni fond kot izraz minimalne rentabilnosti poslovanja ali ne.
Podpiram stališča glede sklada za pospešen razroj manj razvitih območij Jixgoslavije, na osnovl principa solidamosti in enakopravnosti narodov, kof. faktor uresničevanja sprejete politjke do ipanj raavitih, vendar menim, da smernice enostransko obraviiavajo v glavnem le izvore Jinanciranja in probleme kreditiranja iz sredstev sklada, ne konkretizirajo pa sprememb, ki jih amogočajo dosedanje izkušnje, doseženi rezultati in razvoj družbe v politifci ter ekonomskem sistemu Mimo vsega drugega bi se bilo potreb-no dogovOTili o enotnih kriterijih za ugotavlja-rye manj razvitil) območij v naši državl. Zaradi zelo različnih d«nografskih glbanj je nacionalni dohodek na glavo prebivalca najbrž neustrezen kriterij in ga je treba dopolrriti z novimi kriteri-ji ter jih nato enotno uporabljati. Pri tem niso nepomembni dohodki. ki se prelivajo iz efekta delovne slle, ki ]« na delu v inoeemstvu inniso nikjer upoštevaai.
Mislim, da je v načelii treba razviti solidar-nost na področjn zdravstvenega varstva, socialne-ga varstva in socialnega zavarovanja z dogovar-janjera samoupravnih interesov skupnosti na vseh ravneh. Na tak način postaja in bi lahko postala posredna vloga driave nepotrebna ln bi se tako tudi odpravili ostankj proraitmskih odnosov.
SprMio tega, da so v XIII. poglavju najno-vejše variante amernic predlagane določene zelo važne naloge, podpifam stališče, da naj bo rc* za dokončnl sprejem plana podrejen tan zahte-vam to sq pravi z drugro besedo kvaJiteti, ki )o od plana pričakujemo.«