2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. januarja 2013  Leto XXIII, št. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 31. januarja 2013 Porabje, 31. januarja 2013 Veuki svetek v malom varaši – s slovenskov molitvov STR. 3 V primerjavi s Slovenijo je v Porabju življenje lepše STR. 4 Sombotelska univerza odprla vrata – tudi bodočim slovenistom Približuje se enomesečno obdobje (od 1. februarja do 1. marca), ko bodo morali letošnji maturanti oz. bodoči študentje oddati svoje prijave na visokošolske ustanove. Čeprav je v trenutnem obdobju zakonodaja v visokem šolstvu še precej nedorečena, prirejajo na številnih zavodih dneve odprtih vrat. Tako je bilo 23. januarja tudi na Univerzitetnem središču Savaria Zahodnomadžarske univerze (NyME-SEK) v Sombotelu, kjer so v veliki osrednji dvorani podajali informacije predstavniki vseh desetih fakultet na omenjeni univerzi. Obiskovalci so lahko poizvedovali tudi pri treh stojnicah Univerzitetnega središča Savaria, med njimi pri profesorjih na Filozofski fakulteti. Ena od poglavitnih novosti je, da bodo pri izobraževanju pedagoških poklicev namesto že daljše obdobje uveljavljenega bolonjskega sistema od leta 2013 uvedli t. i. nedeljeno izobraževanje (4+1 oz. 5+1 let). Dodatno leto pomeni enoletno prakso na šolah, sprememba pa ne vpliva na priprave na maturo, saj so zahteve prilagojene pričakovanjem za prejšnjo osnovno stopnjo (BA). »Na študijskih smereh na slavističnih katedrah je potrebno opravljanje najmanj enega višjestopenjskega maturitetnega izpita, ki pa ni nujno pri predmetih slovenski, hrvaški ali ruski jezik. Ta maturitetni predmet pa lahko kandidatu prinese tudi dodatne točke pri vpisu« - je poudarila vodja Inštituta za slovansko filologijo dr. Mária Jankovics. Omenjena inštitucija združuje slavistične katedre v Sombotelu, predstavnike le-teh smo našli tudi pri stojnici Filozofske fakultete. »Če se je kdo odločil za pridobitev pedagoške izobraz-be, si mora izbrati že na začetku dve študijski smeri. Prejšnje t. i. »minor« smeri bodo namreč ukinjene, tako študentje ne bodo imeli več možnosti, da bi se po prvem študijskem letu odločali za svojo drugo smer« - je nadaljevala vodja inštituta. Nova ureditev bo otežila položaj študentov, saj ne prihajajo vsi slušatelji s točno oblikovanimi zamislimi o smernicah med svojim študijem. »Na podlagi predhodnih usklajevanj se zdi, da bodo lahko študentje slovenskega jezika in književnosti za drugo smer izbrali na primer angleški ali madžarski jezik, zgodovino ali geografijo. Možno pa je, da se bo seznam v prihodnje še razširil« - je svoje dosedanje védenje predstavila dr. Mária Jankovics. V današnjem zapletenem po-ložaju v visokem šolstvu pa so ogrožene tudi t. i. »majhne smeri«, kjer študira le peščica slušateljev. Na sombotelski ustanovi upajo, da zaradi tega ne bo ukinjen študij narodnostnih jezikov in da bodo lahko izvajali program tudi z enim samim študentom v letniku. »Do zdaj so naše izkušnje pokazale, da je lahko prav tako uspešen študij, če pride kandidat brez predznanja jezika. Smo pa seveda izredno veseli, če se kdo prijavi z resnejšim predznanjem, saj tako dosežemo svoje začrtane cilje hitreje.« Vsako leto se pokaže zanimanje za študij slovanskih jezikov, je še povedala vodja inštituta, saj se prihajajo zanimat maturanti iz gradiščanskih in porabskih vasi. Smer pa ni namenjena množičnemu vpisu, poslanstvo profesorskega kolektiva je negovanje in ohranjanje kulture in narodnostnega jezika. »Naši slušatelji imajo možnost enosemestrskega ali daljšega delnega študija v matičnih državah, tako tudi v Sloveniji, kar je izredno pomembno pri jezikovnem izobraževanju. Take priložnosti kasneje morda ne bodo imeli« - je še povedala dr. Mária Jankovics in dodala, da pričakujejo predvsem dijake, ki bi se želeli zaposliti kot učitelji slovenskega jezika na dvojezičnih osnovnih šolah. Je pa pred njimi odprta tudi možnost v posredniškem, prevajalskem oziroma medijskih ali gospodarskih poklicih. »Sem dijakinja hrvaške dvojezične šole v Budimpešti in sem se tam naučila hrvaško. Moji predniki so Hrvatje in bi se s tem jezikom rada ukvarjala tudi v bodoče. Odločila sem se obiskati današnji dogodek v Sombotelu, da vidim, kakšna je tukaj slavistika. Ta univerza mi je do sedaj najbolj simpatična« - je povedala dijakinja Gabriella Stummer iz zalskega Murskega Krstura, ki bi želela v prvi vrsti postati tolmačka, zanima pa jo tudi pedagoški poklic. »Od jeseni bom šla za eno šolsko leto v Ljubljano, da bi se še bolje naučila slovensko. Za naprej pa še ne vem, mogoče bom študirala v Sloveniji. Sem pa prišla pogledat tudi v Sombotel, kakšne so možnosti. Rada bi se ukvarjala z otroki« - nam je zaupala slovenska dijakinja z Gornjega Senika Barbara Zakoč. Študij v Ljubljani je seveda izredno privlačen za porabske maturante. Z dvopredmetnim študijem v madžarskem in slovenskem jeziku pa ostaja izobraževanje na sombotelski katedri dobra odločitev za bodoče učitelje na dvojezičnih šolah. -dm- Informativni dan na sombotelski ustanovi je spremljalo veliko zanimanje Evangeličanski koledar in Stopinje ČAS, KO SE MORAMO VPRAŠATI, ZA KOM BOMO ŠLI Pred božičnimi prazniki sta izšla Evangeličanski koledar 2013 (urednik mag. Geza Erniša) in Stopinje (urednika Lojze Kozar ml. in Robert Brest). Na zapis o dveh tradicionalnih publikacijah smo počakali do predstavitve Evangeličanskega koledarja, ki je običajno januarja, medtem ko uredništvo Stopinj to naredi kmalu po izidu. Pisati skupaj o obeh zbornikih je umestno tudi zato, ker sta marsikje skupaj na mizi Evangeličanski koledar in Stopinje. Evangeličanski koledar 2013 je izšel v 2400 izvodih in je že med bralci v Sloveniji, nekaj izvodov so razposlali po svetu, kamor so se preselili slovenski evangeličani. »Saj nimamo tu stalnega mesta, ampak iščemo prihodnje,« je biblično vodilo koledarja, v katerem je na uvodnem mestu kronika dogodkov, ki kaže na pestro dejavnost evangeličanske cerkve v Sloveniji, ki je od leta 1952 članica Svetovne luteranske zveze s sedežem v Ženevi. V besedi in na fotografijah je predstavljena dejavnost evangeličanske cerkve v celoti in posebej cerkvenih občin. Posebej je opisano žensko delovanje v lanskem letu in vloga evangeličanske humanitarne organizacije – Podpornice, s katero pomagajo starejšim in bolnim ljudem. V delovanju evangeličanske cerkve ima važno vlogo spominski dom Števana Küzmiča v Puconcih. Program poteka skozi vse leto, vrstijo se kulturni dogodki, že februarja s počastitvijo slovenskega kulturnega praznika, likovne razstave, z najpomembnejšo z deli s slikarske kolonije Primož Trubar v Moravskih Toplicah, 8. jinija so počastili rojstni dan Primoža Trubarja, pripravili tradicionalne Küzmičeve dneve in imeli odmevno predstavitev knjige dr. Marka Kerševana Protestant(isti)ka. Niz prispevkov se ukvarja z versko tematiko: Hoditi po mostu dobrote – biti Bogu všeč; Če bi zmanjkal čas; Ustvarjalnost Šandorja Polgarja; Primož Trubar – teolog in prvi evangeličanski superintendant. Posebna je zgodba o Petru Kupljeniku, ki je bil do leta 1563 katoliški duhovnik v Kovarju na Gorenjskem, pod vplivom slovenskih in nemških knjig pa je postal protestant. Škof Geza Erniša se je z županom občine Bled, kamor spada vas Kovar, dogovoril, da mu bodo odkrili spominsko ploščo in organizirali strokovno ekskurzijo na Gorenjsko. Zanimivo je, da je življenjska zgodba Petra Kupljenika, ki jo v koledarju predstavlja Franc Kuzmič, navdihnila več slovenskih literarnih ustvarjalcev, med njimi tako znane kot so Anton Aškerc, Ivan Tavčar, Andrej Budal in Alojz Rebula. Strokovna sodelavka pri koledarju dr. Cvetka Hedžet Tóth je avtorica obširne razprave o sodobnem katoliškem teologu Hansu Küngu. Omenili smo, da bo letošnja strokovna ekskurzija na Gorenjsko, lanska je bila na Slovaško, in o tem je v koledarju obširna reportaža Slovaška in njene artikularne evangeličanske cerkve. Ob dnevu reformacije so na slovesnosti v Moravskih Toplicah obudili spomin na Jánoša Kardoša, evangeličanskega duhovnika, ki je skrbel tudi za učbenike za šolsko in versko vzgojo, zbiral narodpisno gradivo, pisal pesmi, prevajal in sestavljal cerkvene pesmarice. Kot je napovedal škof Erniša, bodo park ob cerkvi v Moravskih Top-licah še letos poimenovali po Jánošu Kardošu. V koledarju so predstavljeni Procesi proti evangeličanski cerkvi po drugi svetovni vojni, kar je bila tudi magistrska naloga Bernarde Roudi na Oddelku za zgodovino mariborske Filozofske fakultete. Izpostavljen je politični pregon Ludvika Jošarja, rojenega v Gornjih Petrovcih in dolgoletnega duhovnika v Bodoncih. Na blizu 350 straneh je še več zanimivih in za branje privlačnih prispevkov, članek v madžarskem jeziku in reprodukcije likovnih del s slikarske kolonije Primož Trubar v Moravskih Toplicah. Urednik Geza Erniša je na novinarski konferenci zagotovil, da si bodo tako v Evangeličanskem koledarju kot Evangeličanskem listu, ki izhaja enkrat mesečno, prizadevali za kakovostno rast, k sodelovanju bodo povabili več izobražencev in si prizadevali, da publikacija in časnik postaneta mesto dialoga o etičnih in moralnih vrednotah, naslanjajoč se na Sveto pismo. Več pozornosti bodo posvečali evangeličanom, ki živijo zunaj meja Slovenije, in madžarskim vernikom v Lendavi. Kot večino dosedanjih je tudi naslovnico za leto 2013 narisal akademski slikar Nikolaj Beer. Še pojasnilo naslova: gre za priredbo verza iz pesmi Antona Aškerca - Primož Trubar: »Ti si tisti velikan! Med nami/ prvi bojeval si sveti boj/ za svetlobo in vesti svobodo -/ in ves narod šel je za teboj.//« »Stopinje nas med seboj povezujejo, nam govorijo o najlepšem, kar se je zgodilo v naših župnijah in škofiji. Ne poročajo o škandalih, prepirih, obtožbah, goljufijah ...Nočejo biti rumeni tisk. Stopinje si prizadevajo za homogeno kulturo, značilno za našo panonsko regijo. Pri tem stavijo na krščanski etos, ki pomeni duhovno iskrenost, narodnostno trdoživost in življenjsko radost. Kdor bo bral Stopinje, ne bo ostal žalosten, ne razdražen in obupan. Po branju bo odložil knjigo pomirjen, s spoznanjem več in predsodkom manj o katoliški veri in Cerkvi,« poudarja škof dr. Peter Štumpf v uvodniku Stopinje, oznanjevalke, izpovedovalke in pričevalke vere. Urednik Lojze Kozar izpostavlja, da Stopinje 2013 prihajajo oziroma so prišle v letu vere: »Vera je luč, je nekaj lepega in dobrega, kakor je luč nekaj, kar nas napolnjuje z gotovostjo in srečo. Stopinje želijo pomagati, da bi vsak odkril vsaj drobno luč v svojem življenju in da bi vsak lažje postal luč svojim bližnjim.« Vsebina je zajeta v poglavja: Stopinje svetih, Stopinje duha, Stopinje sester klaris in Škofijske stopinje, pa tudi Oddaljene stopinje, Stopinje za mejo (s prispevkom Samo vözvonijo o postavljanju spomenikov na pokopališčih v spomin porabskim rojakom, ki so odšli po svetu in so tam pokopani, doma pa so jim zvonili ob smrti), Stopinje mladih, Jubilejne stopinje, Stopinje srca, Tiskane stopinje, Stopinje k tebi, Tvoje in moje stopinje in Odhojene stopinje. Ernest Ružič Veuki svetek v malom varaši – s slovenskov molitvov V duplanskoj božičnoj numeri naši novin ste leko prešteli, ka so leta 2012 v Murski Soboti meli veuki svetek, ka je njina püšpekova cerkev svetoga Nikolaja svetila stauto oblejtnico obnovitve pa dozidanja. Lani v leti so meli veuke prireditve za jubilej, nam pa so nej davnik v rokau prišle stare novine, v šteraj piše, kak so v Soboti (tistoga ipa eške v Vogrskom kralestvi) svetili posvečanje cerkve. Veuki den je biu 26. juliuša 1912, dva dni kisnej pa so novine ’Murska Sobota in krajina’ (Muraszombat és Vidéke) že pisale o tem, ka se je zgodilo. Na prvoj strani piše: »Tü v krajini pri Müri je krščanstvo starejše kak madžarski rosag. Tü živejo Slovenci, šteri so delavni, pa so napunjeni z madžarskim čütenjem, pa leko veselo povejmo, ka dobro dejo po pauti, ka bi gratali Madžari. Vsi se zberajo v centri okraja (járás) Murski Soboti, gde do gnes posvečüvali cerkev rimokatoličanjski vörnikov.« Dale piše v novinaj, štere so vöprišle vsikšo nedelo, ka šké domanjo lüstvo že več kak gezero lejt priti na »Gospaudove trnace«, zatok so s svojov volauv pa delom s sploj stare male cerkve svetoga Nikolaja (Miklósa) zozidali nauvo cerkev. V pisanji na prvoj strani eške štemo, ka so leko vsi zadovolni z nauvov cerkvov, pisec, mali vert iz Bakovec Vince Bertalan pa židano volau ilustrira z več citati iz Svetoga pisma. Na drügoj strani novin, štere je vödavalo Madžarsko kulturno drüštvo za Slovensko krajino (Vendvidéki Magyar Közművelődési Egyesület), piše Vince Bertalan od toga, što vse je plane za cerkev napravo, pa što so bili dobrautniki te Bože iže. »Z mislijov obnovitve cerkve so se vsi spravlali, depa največ zdajšnji plebanoš Janoš Slepec, šteri se je dosta brigo za düšni žitek svoji vörnikov. Delati je sto po želenji Božoga srcá pa se odlaučo, ka zozida dom Gospaudi. (...) Njegov najvekši pomočnik je biu okrajni glavar (főszolgabíró) Pongrác Pósfay. Njija močna vola pa je kamen gratala s pomočjauv donatora cerkve grofa Lászlóna Szapáryna.« V pisanji leko eške preštemo, što so največ penez za obnauvo dali. Malo prva omenjeni grof Szapáry je dau za polonje zidanja 80 000 kron, dr. Lajos Sömen pa žena sta dala edno lejpo Marijo iz marmora (5 000 kron), držina Mintsek pa je podarila 1 000 kron za glavni oltar. Z delom pa penezami so pomagali vsi farani tö, najvekšo pomauč so ponüdili vörnicke iz Bakovec, šteri so prej cejli pejsek pa šauder z veseldjom pripelali. Pisec članka tau tö povej, ka je nauva cerkev sploj lejpa, okinčana pa je z vogrskimi motivi pa malo spomina na grad v Vajdahunyadi. Piše eške, ka je cerkev nej samo ponos krajine pri Müri, liki cejloga rosaga. O Marijinom kipi pa misli, ka nemajo istino tisti, šterim se ne vidi. Iz marmora je, zatok se go ne more v gvante ravnati, depa je prej lejpa, kak mora biti. Obnovleno cerkev v Murskoj Soboti so prejkdavali v petek, svetek pa se je začno že par dni prva. »Od torka zrankoma kama koli poglednemo, vidimo po ulicaj Sobote flajsne delavce, šteri se pripravlajo. Zidajo slavoloke (diadalív), delajo cimermani, tišlarge pa sabauli. Čistijo poštije, v red djemlejo iže, vsi korajžno delajo, čakajo püšpeka.« Eške samo v četertek so oprvin s štükami strejlali pa s tem pokazali, ka se je Murska Sobota zbidila na svetek. Že rano zadvečerka je lüstvo odišlo k slavolokom, ka bi čakalo goste. Na enom mesti so se postavili gasilci (fajbekarge), pri čardi pa je sombotelskoga püšpeka grofa Jánosa Mikesa čakalo tresti konjenikov z okrajnim glavarom Pósfaynom. Malo pred peto vöro je prišo grof László Szapáry na sploj lejpoj kočiji. Par minut kisnej se je zdigno veuki praj, prišo je püšpecki automobil. Gda so püšpek Mikes vöstaupili, je začnilo lüstvo veselo kričati. Svetešnje guče, pozdrave so povödali Pongrác Pósfay pa parlamentarni poslanec Slovenske krajine Géza Hartner. Procesija se je začnila. Na začetki konjski banderij, te pa dugi red autonov pa kočij s püšpekom. Lüstva je bilau sploj dosta, eške vö z auken so vsi gledali. Pri cerkvi sta viskoga düšnoga pastera pozdravila častni kanonik dr. Franc Ivanóczy pa mala dekla Margit Časar, štera jim je dala bejli püšlič. Püšpek Mikes so v cerkvi njali relikvije, ka so sé prinesli, pa se odpelali na grad. Tam so se večer kauli pau devete zbrali lidgé s skalinami (fáklya), domanji pevski zbor pa je spejvo. Lüstvo z gorečimi palcami je sledik eške en kraug po varaši naredilo. V petek 26. augustuša so se že rano zberali pri cerkvi. Prvi tau posvečanja so držali pred cerkvov, na tau so püšpek nut v Božo ižo staupili. Tam so opravili posvečüvanje, štero je trpelo od 8. do 12. vöre. Vanej pred cerkvov so red gordržali soboški gasilci pa eške njini kolejgari iz Martjanec pa Püconec. Zadvečerka v 2. vöri je grof Szapáry s svojov ženov pauzvo gospauda püšpeka Mikesa na svetešnji obed. Tá so pozvali eške dosta lidi s krajine, dühovnike, aristokrate, škonike, merare pa drüge vönavčene lidi. Pri obödi so gostje dobili šestféle gesti pa cüj k vsikšomi nika ovaško piti. Mení je biu: župa brezi rezanc/pivo; balatonska riba s tatarsko omako/bejlo vino; mrzlo srnino mesau z djelenovimi gobami/renski rizling; paprikaš od piškenca z rajsom/rdeče vino; testau s škipkami pa cverki/vino; sladoled, figice, sir, sadje, kafej/konjak pa liker. Gda so na konci šampanjec operali, je grof Szapáry nazdravo oprvin püšpeki Mikesi, sledik pa arhitekti Lászlóni Taká-tsi. Po večerdji so se gostje veselili na ciganjsko muziko, zadvečerka v šestoj vöri pa so gledališko igro nutpokazali mlajši. V soboto, 27. zrankoma, so gos-paud püšpek v nauvoj cerkvi držali fermo. Cerkveni zbor je spejvo prelejpe pesmi, püšpek pa so fermali kauli 1200 lüdi. Zadvečerka so se z autonom odpelali nazaj v Somboteu. Tak se je končo veuki svetek Murske Sobote skoro djenau pred stau lejtami. Ne smejmo pa pozabiti, ka so en keden kisnej, 4. augustuša, pisale novine ‚Murska Sobota in krajina’. »Gda so prišli, so püšpek grof Mikes v vsej svoji svetešnji gučaj povödali, kak so veseli, ka krajina vsikdar bole madžarska grtüje. (...) Pravo je, ka vej za madžarizacijo v krajini. Ka pa je mogo vsegli čüti? Ka v cerkvi zvün svojoga pa plebanošovoga guča je ranč edne madžarske rejči nej čüu. Med mešov so bile molitve, štere so vsi slovenski molili. Ranč gnauk je Očanaš nej vogrski biu, če rejsan je v cerkvi dosta madžarski gostov bilau. (...) Tak je veuka ta madžarizacija, ka ranč moliti ne vejo vogrski. Ali vejo pa neškejo?« Tau pisanje iz cajtov pred stau lejtami kaže na tau, kakši slovenski karakter je mela tistoga ipa soboška fara. Če rejsan so od grofa do püšpeka vsi fejst steli, ka bi lüstvo celau v cerkvi nej več slovenski molilo, se jim je tau v gnešnjom Prekmurji nej prišikalo. Kak dugo pa de se eške čüo slovenski Očanaš v naši cerkvaj? -dm- Iz male cerkve je gratala veuka, štera je gnes stolnica Pred stau lejtami so pod temi strejami fermali 1200 lüdi OD SLOVENIJE… MURA RABA TV V primerjavi s Slovenijo je v Porabju življenje lepše Partnerji v projektu Mura-Raba 2 so se ob začetku leta srečali na sedežu monoštrske televizije. Vodilni partner je preveril, kako napredujejo aktivnosti, saj je za nami že prvo leto trajanja projekta. Večina aktivnosti je v skladu z akcijskim načrtom, saj smo izvedli sledeče: priprava in predvajanje dvojezičnih oddaj Mura Raba TV in Bepillantó/Vpogled od 1. 6. 2012 naprej; priprava in objava gradiv in oddaj na spletni strani www.muraraba.tv; objave v medijih; priprava in izvedba medijskega tabora v Porabju; priprava in izdelava študije info točk; pričetek del na izgradnji optičnega omrežja, itd. Tudi v letu 2013 bosta obe televizijski hiši organizirali medijski tabor za srednješolce. Do konca leta bo izvedena postavitev info točk na Goričkem in v Porabju, na Verici pa se bo vzpostavilo optično omrežje, tako bodo tudi prebivalci te vasi lahko spremljali oddaje, ki se pripravljajo v okviru projekta. »Spomini so zelo lepi, pestri in prijetni. Leta 1982 sem prvič prišla v Porabje, da bi pomagala pripraviti otroško folklorno skupino za nastop v Cankarjevem domu, s tukajšnjimi kulturnimi skupinami pa sem nato bolj redno začela sodelovati v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat se mi je zdelo, da sem prišla v nek čisto drug svet. Tudi še danes se mi zdi, da je v primerjavi s Slovenijo v Porabju življenje veliko lepše. Delati s tukajšnjimi kulturnimi skupinami je bilo zato zame vedno nadvse prijetno,« je povedala Marija Rituper, ki namerava tudi v prihodnje še sodelovati s porabskimi kulturnimi skupinami, a nekoliko manj kot prejšnja leta. »Razen otroške folklorne skupine, ki deluje na števanovski osnovni šoli, zdaj vodim še dve skupini ljudskih pevk, iz Števanovcev in Monoštra. Ker so z mano vred članice že v letih, so se monoštrske pevke odločile, da bodo potem, ko bodo spomladi proslavile 20. rojstni dan, zaključile s svojim delovanjem,« je pojasnila sogovornica, ki je imela zadnja leta vsako sredo rezervirano za Porabje. »S tem sva živela oba z možem. On me je namreč vozil. Poslej bom najverjetneje delala samo še v Števanovcih, saj so njihove pevke nekoliko mlajše od monoštrskih. Ne vem pa še, kako bo v prihodnje potekalo sodelovanje z otroško folklorno skupino, ki se lahko pohvali, da je ena najboljših tovrstnih skupin na Madžarskem. To smo dosegli s pridnim in prizadevnim delom, rednimi vajami, z veliko voljo otrok, učiteljice Anice Szalai in harmonikarja Borisa Velnerja. Pomemben je tudi prispevek Marije Makarovič, ki je na podlagi ljudskega izročila izdelala kostume, ki jih je nato zašila Terezija Lisec,« je dodala sogovornica, ki se boji, da bo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev delovanje kulturnih skupin, ki sodijo pod okrilje Zveze Slovencev na Madžarskem, poslej nekoliko okrnjeno. »Najbolj ponosna sem, da so članice obeh skupin ljudskih pevk ohranile slovenski jezik, takšen kot je bil v Porabju pred tisoč leti. Porabsko ne govorijo le takrat, ko so z mano, ampak ko tudi mene ni zraven. Tudi doma so s svojimi družinskimi člani, kljub temu da gre v veliko primerih za mešane zakone, začele govoriti porabsko,« je poudarila Marija Rituper, ki opazarja, da je pri otrocih položaj popolnoma drugačen: »Govoriš jim slovensko, odgovarjajo madžarsko, zato se bojim, da bo čez desetletje ali nekaj več le malo ljudi v Porabju še govorilo slovensko«. Marija Rituper se je rodila v družini, v kateri je bilo veliko umetnikov. Tako ne čudi, da je sledila bratu Kolomanu Novaku, akademskemu slikarju, ki zdaj živi v Beogradu, v Zagreb v Šolo uporabnih umetnosti, kjer je obiskovala in uspešno zaključila šolanje na fotografskem oddeleku, poleg tega pa tudi srednjo glasbeno šolo. Potem, ko je naredila sprejemni izpit na igralski akademiji, je prišla od doma novica, da je oče zbolel, in tako se je vrnila domov v Prekmurje, kjer je začela opravljati delo glasbenega pedagoga. »Moja prva služba je bila na Bistrici, kjer sem se preizkusila v zborovodstvu, folklori in režiji, z istimi dejavnostmi pa potem nadaljevala v naslednji službi v dijaškem domu v Murski Soboti. Sledilo je enoletno delo na osnovni šoli v Tišini, nato pa pet let na Sladkem Vrhu, kjer smo skupaj s Tonetom Partljičem in Petrom Ternovškom tvorili odlično skupino za kulturne dejavnosti. Sledila je selitev na Goričko, v Gornje Petrovce, vmes pa sem se v Ljubljani izšolala za izprašanega vodjo folklornih skupin in si še na tem področju pridobila diplomo,« je pojasnila Marija Rituper, ki je na oder postavila goričke plese in zbrala veliko ljudskih pesmi in napevov. Del jih je izdala v pesmarici z naslovom Če bi ges bila fčelica, kasneje pa še zvočno na kaseti s skupino Gorički klantoši, ki se sedaj v novi sestavi ponovno postavlja na noge. Silva Eöry Tretja splošna stavka javnega sektorja V Sloveniji je potekala tretja splošna stavka javnega sektorja, ki se ji je pridružilo blizu 100.000 javnih uslužbencev. Sindikati so stavko napovedali predvsem zaradi znižanja mase za plače. Po besedah premiera Janeza Janše je mogoče doseči petodstotno znižanje mase za plače javnih uslužbencev brez drastičnega odpuščanja ali nižanja plač. Vodja koordinacije stavkovnih odborov Janez Posedi pričakuje, da bo blizu 100.000 stavkajočih javnih uslužbencev zadostno sporočilo vladi, da je treba sesti in se z zaposlenimi dogovoriti glede njihovega družbenega standarda. Posedi je izrazil tudi veselje, da so bile vse načrtovane aktivnosti na ulici izvedene uspešno. Kot pravi, jih je skrbelo, koliko ljudi si bo v teh časih upalo »prinesti obraz pred kamere«. Ponosen je na uslužbence, ki so se pripravljeni za svoj položaj tudi postaviti, je dejal. Izrazil je prepričanje, da bodo z enakim žarom tudi v prihodnje branili delavske pravice in poskrbeli, da se bo trend socialnega dialoga obrnil v korist tistih, ki delajo in ustvarjajo materialne pogoje za obstoj v družbi. Časa za rešitev spora vse manj Časa za rešitev spora o Ljubljanski banki, ki je za slovensko stran pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU v državnem zboru, je vse manj, če naj bi Hrvaška v EU, kot je načrtovano, vstopila 1. julija letos. Vse skupaj je še bolj negotovo v luči politične krize v Sloveniji in možnih predčasnih volitev. Državi se medtem pripravljata na arbitražo o meji. Hrvaška je že končala oziroma pravkar končuje pripravo memoranduma za arbitražo, priprava slovenskega memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško in opredelitev predmeta spora pa sta, kot je dejala agentka Slovenije pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik, v sklepni fazi. Rok za oddajo memoranduma je 11. februar. Marija Rituper je 28. januarja v Ljubljani prejela Srebrno plaketo JSKD za ustvarjalno delo in razvijanje kulturnega sodelovanja s Slovenci v Porabju … DO MADŽARSKE Maturantski ples na monoštrski gimnaziji Pozsončevi nagrada za življenjsko delo V soboto, 19. Januarja, je 59 gimnazijcev dobilo trakove, kar simbolično pomeni, da se bo kmalu končalo pomembno obdobje v življenju zadnjih letnikov in se zanje začelo novo obdobje, polno odgovornosti in izzivov. Letos so trije razredi, njihovi profesorji, starši, sorodniki in prijatelji v mestnem gledališču poslušali pozdravni nagovor ravnateljice gimnazije Mihálya Vörösmartyja Ágnes Karácsonyi. »Trakove boste nosili v tistem obdobju svojega življenja, ko se bodo sklenile pomembne stvari, katerih glavni igralci boste vi in boste morali sprejemati pravilne odločitve ter se boriti za uresničitev le-teh.« S temi besedami se je ravnateljica poslavljala od dijakov. Obujala je spomine na minula leta, kako so dijaki treh razredov preživljali svoje vsakdanjike v več kot sto let stari monoštrski gimnaziji. Uvodnemu pozdravu je sledila predaja trakov, ki jih je ravnateljica pritrdila na obleke razrednikov, ki so potem te simbole posebej podelili tudi svojim dijakom. Po predaji trakov so maturanti stopili na oder z veselim programom. Dijaki 12. in 13. letnikov so predstavili parodije, plese in pesmi. Obujali so spomine na dijaška leta s šaljivimi, včasih tudi ganljivimi prizori. Pridobljeni trakovi že označujejo, da so gimnazijci preživeli veliko lepih trenutkov skupaj. V njih pa še živi želja po uspešni maturi, sprejetju na fakultete in dobri izbiri poklica. V treh zadnjih letnikih je pouk slovenskega jezika obiskovalo skupno 13 dijakov, nekateri med njimi bi radi nadaljevali študij v Ljubljani. Martina Zakoč, dijakinja z Gornjega Senika, se z veseljem spominja minulih let, skupnih trenutkov, izletov in zabav in pravi, da je v teh letih pridobila veliko novih prijateljev, ki jih nikdar ne bo pozabila. Martina se je že zdavnaj odločila, da bo šla po končani gimnaziji šudirat v Ljubljano. Zaenkrat pravi, da bi rada postala prevajalka. Letos bodo v monoštrski gimnaziji končali trije razredi, ob dveh 12. letnikih še 13. razred. V gimnaziji se je bilo možno namreč vpisati tudi v nulti letnik, ko so dijaki imeli več jezikovnega pouka. Ob končanem šolskem letu se bo ta oblika izobraževanja na gimnaziji ukinila. Slavnostni program s predajo trakov se je nadaljeval v stavbi gimnazije z maturantskim plesom. Po tradiciji so prvi ples dijaki zaplesali s svojimi starši, dekleta z očeti, fantje pa z mamami. Zabava je trajala do zgodnjih jutranjih ur. Nikoletta Vajda-Nagy Socialisti so se opravičili zamejskim Madžarom Predsedstvo stranke socialistov se je na seji, ki jo je imelo v Transilvaniji, opravičilo zamejskim Madžarom, da na referendumu 5. decembra 2004 niso podprli t. i. dvojnega državljanstva. Kot je povedal predsednik stranke, takrat so na narobe postavljeno vprašanje dali narobe odgovor. Predstavniki provladne FIDESZ menijo, da opravičevanje ni iskreno, kajti med vodilnimi politiki socialistov so še zmeraj taki, ki niso pristaši dvojnega državljanstva zamejskih Madžarov, zavračajo tudi volilno pravico, ki jim na podlagi državljanstva pripada. Očitajo jim tudi to, da socialisti nimajo nobenega odnosa do zamejcev in tudi ne izdelane nacionalne politike. Po mnenju predstavnikov FIDESZ-a gre za pridobivanje volivcev med zamejskimi Madžari, kajti do leta 2014 naj bi dobilo madžarsko državljanstvo kakih 500 tisoč zamejcev. Madžarskemu poslancu so želeli odvzeti akreditiv za Svet Evrope Na skupščini Sveta Evrope v Strasburgu so predlagali, da bi se odvzel akreditiv članoma madžarske in grške delegacije. V madžarski delegaciji gre za člana desničarske stranke Jobbik, v grški pa za članico skrajo desničarske »Zlate zore«. Skupščina te mednarodne organizacije, ki združuje 47 evropskih držav, pregleda vsako leto v januarju akreditive svojih članov. Odvzem akreditiva madžarskemu in grškemu poslancu je predlagala italijanska poslanka Fianna Nirenstein, ki je svoj predlog utemeljila s tem, da je sodelovanje omenjenih politikov v nasprotju z ustanovno listino Sveta Evrope, ker sta člana skrajnih desničarskih strank in dajeta večkrat antisemitske in rasistične izjave. Kot je povedala, zbrali so več tisoč izjav obeh politikov, s katerimi lahko dokažejo njuno antisemitsko in rasistično usmeritev. Madžarski poslanec Tamás Gaudi Nagy je menda v krogu drugih poslancev govoril o tem, da antisemitizem niti ne obstaja, obstaja le »industrija holokavsta«, in sicer z namenom, da bi Judje prevzeli oblast v svetu. Dan madžarske kulture (22. januar) so pred dnevi v Lendavi proslavili tudi pripadniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. Na osrednji prireditvi, ki jo je v lendavski gledališki in koncertni dvorani pripravil Zavod za kulturo madžarske narodnosti, so podelili tudi priznanja s področja narodnostne kulture. Za neumorno in vsestransko požrtvovalno delo za boljši položaj Madžarov v Sloveniji je priznanje za življenjsko delo prejela nekdanja narodnostna poslanka v državnem zboru Mária Pozsonec, ki je poudarila, da so »najlepša tista priznanja, ki jih dobimo od tistih, v prid katerih smo delovali«. Priznanja za kulturne dosežke so prejeli: zakonski par dr. Zoltán Lendvai Kepe in dr. Mária Bihar Kepe, za raziskovalno delo na področju etnologije, nekdanji direktor Galerije-Muzeja Lendava Franc Gerič, citrarska skupina Új Muravidék Citeraegyüttes in posthumno Anna Pisnjak, za svoje udejstvovanje v gledaliških skupinah Diáxínpad in Egy&Más. se Letošnji maturanti monoštrske gimnazije, med njimi je 13 dijakov obiskovalo pouk slovenskega jezika Podelitev trakov z letnicama začetka in konca gimnazije Skupina slovenskih maturantov Paradajsova župa s kukrcov Človek, gda je še mladi, dosta zmišlava na tejm, kama de üšo se tadala včit, kakšno maštarijo aj si vöodabere. Dapa največkrat je tak, ka v tisti lejtaj ešče sploj ne vej, ka ške biti. Če pa vej, pa rejsan ma volau za tisto, te je ešče tö nej gvüšno, ka si najde delo ali kak se je tau z Eržinom Kern, po možej Zamodič iz Varaša zgodilo, fabrika je zaprla, pa je brezi dela ostala. Dapa za eden mejsec si je nauvo delo najšla pa zdaj že dvajsti lejt dela v künji v osnovni šauli Széchenyi. - Erži, gda si vö iz osnovne šaule prišla, gde si se tadala včila? »V Varaši v strokovni šauli sem se včila za tkalko, potistim sem pa v židano fabriko üšla delat. Dapa fabriko so zaprli pa so me taposlali, te sem sé prišla delat v künjo. Dja sem nej köjarca, dja se samo kuharska pomočnica. Tauma zdaj 26. januara baude dvajsti lejt, ka sem tü začnila delati.« - Tistoga reda iz Števanovec, kak se nazaj spomnim, je dosta dekel šlau v židano fabriko delat. Ka misliš, zaka? »Plača je zato tö nej slaba bila pa po pravici povejm, tak dob-ro sem se tö nej včila, ka bi nikan inan leko üšla se tadala včit. Drügo pa tau, ka samo dvej lete si se včijo, potistim si pa že slüžo. Dosta se je samo za vola toga glasilo. Zato, ka prvin je ranč tak nej bilau pejnez, kak je tau gnesden. Gde so stariške nej mogli pomagati, tam so na tejm bili mladi, naj kak najprvin si delo najdejo.« - Rada si delala v židanoj fabriki? »Dja sem rada delala v židanoj fabriki, že prvi keden sem vnoči začnila, zato ka na tri partije (v treh izmenah) smo delali. Tau je sprvoga zame špajsno bilau, dapa brž sem se vcujvzela. Trinajset lejt sem tam delala, da so gnauk samo nam prajli, ka več nej trbej priti, ka zaprejo židano fabriko.« - Kak je te tadale bilau? »Eden mejsec sem doma bila pa sem delo iskala, nekak mi je pravo, ka v künjo iščejo delavce, če mam volau, aj se glasim. Tak so me te gorvzeli.« - Tü v künji delati je zato tö nej leko delo. »Buma, ka nej leko delo taše velke piskre pa laboške zdigati.« - Ka ma za delo edna kuhinjska pomočnica? »Dosta vse, leko bi prajla, ka pod rokau delaš küjari. Kreda deješ vse vcujvalaun, gda se obed küje, kromče, lük, mrkevco pucaš, posaudo pereš pa te ešče (éthordó) posaude moraš napuniti, s sterimi obed domau nosijo, ka je tö nej malo delo. Tau je tö našo delo, ka prvi den že vse vözmejrimo vcujvalaun, ka de se drügi den küjalo. Dapa leko bi prajla, ka vse delaš, ranč tak kak doma, gda küjaš, samo telko, ka je tü vsega dosta več. Dva kedna delam od sedme do trej, eden keden pa od šes-te do dvej.« - Zdaj je že zato bola lakejše delati v künji, zato ka mašini so vam na pomauč, nej? »Brezi mašinov bi dosta bola žmetno bilau pa müdno. Mi edno paut, gda so krumči za obed, 180 kil moramo spucati. Vejš, ka če bi tau z rokauv delali, do večera bi nej spucali. Tau, ka ešče etak dosta moraš v vodej biti z rokami, zato me pa tak bolijo. Dapa če zadobim penzijo, zato bi te čas že rada töj vöpotegnila, zato ka tau tö rada delam, pa banda je tö dobra, s šterimi vküper delam.« - Ka maš najprvin za delo, gda zazranka se prideš? »Najprvin zajtrik napravimo za mlajše, tau je tak, ka vsakši tretji tjeden dja pridem na red, zato ka smo trgé. Tau je našo delo, šteri pomagamo küjari, ka čaj, mlejko, mlejčen kafej sküjamo pa te ešče gorzrejžamo klobasi, krüj namažemo ali kaj drügo, ka je gotovo, še vcujdamo. Dapa tau je nej tak velko delo, zato ka sploj malo mlajšov prosi zajtrik, tak kauli dvajset. Potejm, gda z zajtrikom zgotauvimo, te vcujstanemo posaude puniti, zato ka dvejstau pelamo vö kauli po vasaj.« - Tašo ešče nej bilau, ka bi eden vöausto ali bi kaj falilo z njega, zato ka tau je nej malo falatov. »Leko se zmejša, dapa na tau zato fejst skrb mamo. Tašo že bilau, ka na mesto dvej porcije smo edno dali, dapa tašo ešče nej, ka bi vönjali kaj. Tr-djé smo vcuj, gda je punimo, pa edno vöro zgotauvimo s talanjom.« - Kelko vas dela tü na künji? »Tri küjarce so pa tri kuharske pomočnice. Zdaj dvejstau osemdeset porcij mamo, dapa gda sem sé prišla, te smo ešče na šestau lidi küjali.« - Po obedi zato leko talejre preklajete, gda je prati trbej, mislim, tak je tau edno najbola žmetno delo, nej? »Hvala baugi, mamo mašin zatau, tak ka nej je trbej z rokauv prati. Etak je zato dosta lakejše, dapa košare s punimi talejri zdigati, je zato ešče mantranje, človeki je včásin nej vseedno.« -Talejre kaj tereš zato? »Sprvoga se je tašo tö zgaudilo, dapa zdaj že zato nej. Bilau je tak, ka sem talejre nej dobro nutra v mašin djala, pa gda je začno prati, je vse vküpstrau.« - Ti šteri küjaš, pa cejli den je ta saga kauli tebe, tau te ne mauti. Ranč tak leko djejš, gda si dola k stauli sedeš? »Hvala baugi, nej, ne mauti me. Zaka, tak vögledam, kak sto ne more djesti? Dja doma tü rada küjam, pa ranč tak djejm, kak če bi ranč nej v künji delala. Tü na künji sem se dosta vse navčila kak trbej küjati, dapa doma v Števanovci od matere sem tü dosta vse vidla, kak trbej küjati. Ka mati küjala doma bola tak ejndašnjo, tisto se meni bola vidi kak tisto, ka zdaj küjamo. Mena tau fali najbola, ka je ona nam vsigdar pekla v starom reglini, tisti kolači pa pokaraji cejlak drügi žmaj majo. Dja tö pečem doma, dapa nej tak nagausta, kak je moja mati pekla.« - Cejli den si v künji pa te ešče, gda domau prideš, maš volau küjati? »Ka si vejš, če že gnauk mujs. Dosta nej trbej, zato ka samo dva sva z možaum doma, sin več ne živé z nami. Na moža je nej težko küjati, zato ka on je nej parbrani, njema vseedno, samo aj župa baude. Vseedno kakšna, če je ranč paržgana, samo aj župa baude.« - Sto doma povej, ka baude obed? »Gnauk on povej, če ma kaj na pamet pride, gnauk dja, dapa zvekšoga si dja vözmislim. Vsakši drügi den küjam, zato ka na dva se ne splača, ka bi vsakši den nika cvreu. Moj mauš je taši, če bi mujs bilau, tri dni bi djo tiso župo, njema bi nej viša prišla.« - Gda si prišla v Varaš? »Dja že osemdvajsti lejt živem tü v Varaši, od tistoga mau, ka sem se oženila. V Števanovci bi tö dobro pa lejpo bilau, samo v zimi je sploj lagvo, gda je velki snejg. Dapa tak vseedno, zato ka mauž je nej sto tavö titi, zato sem pa dja nutra prišla. Zato zdaj bi že nej üšla nazaj, če bi mi nej mujs bilau. Zdaj vsakši tretji tjeden den tavö pa ka trbej, tanapravim, zato ka mati pa oča, obadva sta betežniva. Zazranka s pau sedmim busom se tavö pelam, pa s pau petim nazaj pridem. Te čas, ka leko, njima vse tanapravim. Dva sva bila doma z bratom, dapa on tü v Varaši žive, tak ka oča pa mati sta sama ostala.« - Erži, ti si prebrana ali vse pogejš, ka predté dejajo? »Nejsem prebrana, že od mali lejt so namé stariške tak včili, ka vse mujs pogesti, ka predté dejajo. Dapa paradajsovo župo s kukrcov, tau edno, ka ne morem pogesti.« Karči Holec zveza.hu PRIPOVEJSTI VESELOGA FUDAŠA Murska Sobota: sporazum med Pomurjem in Zalsko ter Železno županijo Skur niške je nej vedo, kak se zové. Vsikši pa ga je pozno. Skur niške je nej vedo, kelko je star. Vsikši je samo vedo, ka je na toum svejti. Skur niške je nej sejdo, gda je svoje fude raznok potegno. Skur niške je nej vedo, kak dugo že igra. Niške pa je nej sneni grato, gda je začno pripovejdati svoje prpovejsti. Leko, ka so se za istino zgodile, leko pa, ka nej. Depa, vsigdar ostanejo prpovejsti veseloga fudaša. VKLJUČITEV GRADOV V TURISTIČNO PONUDBO Na pobudo Urada samouprave Železne županije iz Sombotela in v sodelovanju Zalske županije in osmih občin Pomurja je bil pripravljen projekt Prekomejna turistična platforma. Uradno se je projekt začel 1. aprila 2012, skupna vrednost je 603.270 evrov, od tega je 503.665 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v Programu čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013. Na madžarski strani je partner tudi sombotelski muzej Helikon, iz Pomurja pa Regionalna razvojna agencija Mura ter občine Apače, Beltinci, Grad, Križevci, Lendava, Ljutomer in Moravske Toplice. Regionalna razvojna agencija Mura je 17. januarja 2013 pripravila v Murski Soboti svečani podpis partnerskega sporazuma, ki se ga je udeležila večina županov iz sodelujočih občin, zaradi slabih razmer na cesti pa se podpisa ni mogel udeležiti dr. László Kun iz Sombotela. Projekt sta predstavila direktor RRA Mura Danilo Krapec in svetovalec za mednarodno sodelovanje pri RRA Mura Romeo Varga. Pri projektu gre za vključevanje gradov v turistično ponudbo na madžarski in slovenski strani. Predvideno je, da bodo pripravili obsežno monografijo v obliki elektronske knjige, v kateri bodo podrobno predstavljeni posamezni gradovi oziroma njihove zgodbe. Madžarska stran je tudi predlagala izdelavo pilotskega projekta za digitalno, virtualno vodenje po treh gradovih, medtem ko se v Pomurju še niso odločili, koliko gradov bodo vključili v te vrste sodobno predstavitev gradov oziroma njihove vsebine, kot so muzejske in druge razstave oziroma kulturno zgodovinska dejavnost. Pripravili bodo podrobno podatkovno bazo turistične ponudbe in se udeležili vsaj dveh mednarodnih turističnih sejmov v Evropi, denimo v Berlinu in Amsterdamu. Župani in predstavniki pomurskih občin so projekt podprli ter drug za drugim poudarjali pomen razvoja turizma, kamor naj bi bili še bolj kot doslej, vključeni gradovi. Zavedati se moramo, da je pot do dobrih rezultatov dolga in naporna, je menil Alojz Glavač, župan turistično razvite občine Moravske Toplice, ki bi želela vrniti zgodovinski spomin in v turistično ponudbo vključiti sicer povsem porušen manjši grad v Motvarjevcih. Manj se zdi projekt pomemben županu mestne občine Murska Sobota Antonu Štihcu, ki se ni pridružil vabilu in pobudi, čeprav mesto premore obsežen grad, v katerem je muzej in so še druge dejavnosti, ki so zanimive tudi za sosednji Železno in Zalsko županijo. E. Ružič Pozvanje »Biu sam eške bole mladi. Škem prajti, nejsam več biu pojep pa sam eške nej biu moški. Me razmejte? Ranč sam biu v tisti lejtaj, ka bi si že mogo kosminje doj obriti, leko pa ka eške nej,« je začno svojo prpovejst veseli fudaš brž potejm, kak je fude k strani djau. »Ja, gvüšno, ka sam že na velke fude vlejko. Depa, koulakvrat so bili eške vekši pa boukši fudaške od mene. Zatoga volo so me eške nej tak na velke zvali, aj dem igrat. Depa, so me zvali, aj dem koulakvrat zvat za zdavanje pa gostüvanje. Ja, tou je nej malo delo bilou. Indasvejta je tou sploj nej malo delo bilou. Nebesko velko delo je bilou. Pejški sam mogo cejlo ves oboditi. Ja, tou me je zaojdlo. Moram prajti, z dobro volo sam se k tomi deli kcuj vzeu. Kak bi ovak leko bilou, vej sam pa po cejloj pouti od rama do rama fude vlejko. Že so me od daleč leko čüli, že so na sousednom brejgi vedli, ka ojdim po pozvanji.« Lidge so ga gledali, če je tou vse, ka njim ma za povedati. Veseli fudaš pa se je samo naraj smedjau. Gvüšno, ka je tou nej bilou vse, ka njim ma povedati. »Depa, tou je nej vse, ka vam škem prajti. Eške prva sam šou kouli po vesi, se je trbelo pogoditi. Depa, čedno pogoditi. Ja, eške prva sam stoupo na pout, sam na glas povedo, ka škem,« se je znouva dola stavo. »Vej pa že dun povej! Dun povej, ka si škeu!« jij je migalo. »Vej pa si tou že leko brodite. Dola so mi spisali vsikši atrejs, pri steri se mujs moram staviti. Dobro, sam pravo, tou ge obrejdim. Po tejm sam je pito, sto de igro na gostüvanji. Prajli so mi, ka tista stara banda. Ja, rejsan, tou je v tisti časaj bila najboukša banda v našoj krajini. Ka pa ge, ge nemo na svoje fude nika djau, sam je pito. Pa so mi prajli, ka sam eške mladi. Eške ne vejm, kak bi trbelo, so mi prajli. Depa, ge sam vedo, ka sam že trno dober fudaš. Zatoga volo sam se za sebe gora vzeu. Tak, sam pravo. Tak, če škete, ka mo pozvanje držo, škem na gostüvanji igrati tö.« »Pa, pa, pa po tejm?« so kuman čakali, kak je bilou. »Po tejm so dugo časa brodili. Najbole od mlade oča, njemi se je tou nikak nej vidlo. Dobro, te pa si drugoga najdite, ka de kulakvrat ojdo. Tak sam pravo, pa tak sam najbole za istino brodo tö. Po tejm so malo kraj stoupili. Tam so se nika na velke zgučavali. Pa so se zgučali tö. Pa mi smo se tö zgučali. Na pogoudili smo se. Leko, so prajlli, depa, sam pa vsefküper samo eno vöro. Segnili smo si v roke pa sam doubo svojo vöro gostüvanja.« Na tom mesti bi se vse vküper leko zgotouvilo. Depa, nej! Dun je trbelo čüti eške tou, kak se je vse vküper zgotouvilo. »Gda sam oprvin fude potegno, so vsi tiuma gratali. Pri tretji nouti so eške stari muzikanti iz bande samo gledali, tak mi je šlau. Po sejdmoj nouti pa so mi več nej pistili, ka bi enjo. Tak smo do kraja gostüvanja igrali banda pa ge. Ja, lidge moji, tou je bilou gostüvanje. Sto pa je eške emo dva fudaša v ednoj bandi? Na, moram prajti po istini. Tisto pozvanje je bila reklama za mene. Ja, delo sam si reklamo, kak bi gnesden prajli. Že včasin po tejm mi je nikšne relame več nej trbelo. Vsi so vejdli za mene, najprva v domanjoj krajini, po tejm pa že vse širon. Pa je eške zdaj tak, ka nej?« Že malo za tejm si je fude gor na rame djau pa potegno ranč tisto nouto kak na tistom gostüvanji. Miki Roš Podpis partnerskega sporazuma pri projektu Prekomejna turistčna platforma PETEK, 01.02.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, OTR. ODD., 10.25 BISERGORA: BIBAMICA JE NEODGOVORNA, LUTK. NAN., 10.40 POTUJOČI ŠKRAT, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 11.05 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 11.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 12.00 SVETO IN SVET: RELIGIJA V SODOBNI DRUŽBI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 15.55 POLICAJ ČRT, RIS., 16.05 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 16.25 BIZGECI, RIS., 16.45 DOBRA URA Z AKIJEM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 RAZRED ZASE: ANGLEŠČINA, 18.30 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NOČ MODRIJANOV 2012, 2. DEL, POSNETEK KONCERTA, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 DNEVNIK, 0.40 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL PETEK, 01.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.25 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 13.10 DOBRO JUTRO, 15.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 16.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.45 KRAJI IN OBIČAJI: V SMERI SANJ, 17.15 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.45 MOSTOVI – HIDAK, 18.15 KNJIGA MENE BRIGA, 18.35 OSMI DAN, 19.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 20.00 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 NARAVNOST FANTASTIČNO: OLIMPIJADA, ANG. NAN., 21.20 SCOTT IN BAILEY, ANG. NAD., 22.10 AVRA, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.02.2013, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: OBLEKA, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM ŽELOD, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 7.45 BIBA SE GIBA, RIS., 8.00 PLES STOLOV: HULA PLES, 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 8.25 KULTURNI BRLOG, 8.30 OPRAVILA: JUNA IN LUNA KRMITA KOZICE, 8.35 VELIKI STROJI: TRAKTOR, ODDAJA ZA OTROKE, 8.40 RIBIČ PEPE:, POUČNA NANIZANKA, 9.00 FIRBCOLOGI, ODDAJA ZA OTROKE, 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 ZMENEK, KRATKI FILM, 10.25 POLNA HIŠA ŽIVALI, NEMŠ. NAN., 11.25 NAJMOČNEJŠI MOŽ NIZOZEMSKE, NIZOZ. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 TEDNIK, 14.25 PRAVA IDEJA!, 14.55 NA LEPŠE, 15.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.50 DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR, 17.40 PO BREZPOTJIH: V NOTRANJOSTI VULKANOV, DOK. SER., 18.30 OZARE, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.35 PASSENGERS, AM. FILM, 23.10 POROČILA, 23.40 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 0.30 PO BREZPOTJIH, DOK. SER., 1.20 OZARE, 1.25 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SOBOTA, 02.02.2013, II. SPORED TVS 8.55 SKOZI ČAS, 9.20 DVANAJST: JAN FABRE, 10.20 POSEBNA PONUDBA, 10.40 POGLEDI SLOVENIJE, 12.10 SLOVENCI V ITALIJI, 12.40 OPUS, 13.10 OSMI DAN, 13.50 STOPIMO SKUPAJ ZA NAŠE ŠOLARJE, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SV. POKAL, 20.00 ZADRŽI ZASE, ANG. FILM, 21.40 SOBOTNA GLASBENA NOČ: DAN 202, KONCERT SLOVENSKE SKUPINE DAN D S SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, 23.10 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.40 NA LEPŠE, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.02.2013, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, 10.00 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE VIČ, 10.55 NA OBISKU, 11.25 OBZORJA DUHA: SAKRALNA UMETNOST, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NOČ MODRIJANOV 2012, 14.55 POLJUBLJAŠ KOT BOG, ČEŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DEKAMERON: O DOBRODUŠNEM MENIHU, NANIZANKA, 17.50 IGRALCI BREZ MASKE - MINU KJUDER, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - FRANCI ZAJC, PRODUCENT, 21.00 JE RES?, 21.50 LOVCI TEME: LETA RAZISKAV, DOK. SER., 22.35 POROČILA, 23.10 SINOVI ANARHIJE., AM. NAD., 23.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 0.20 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL NEDELJA, 03.02.2013, II. SPORED TVS 8.00 SKOZI ČAS, 8.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 8.50 KRAJI IN OBIČAJI: V SMERI SANJ, 9.25 TURBULENCA, 10.00 GLASBENA MATINEJA: NAJBOLJŠI IZ ZAGORJA: KONCERT NAGRAJENIH OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV 23. DRŽAVNEGA TEKMOVANJA V ZAGORJU OB SAVI 2012, 11.05 POGLEJ ...VA–SE, 45 LET FOLKLORNE SKUPINE EMONA: ZRELOST, 11.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 12.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNI POKAL, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.55 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: REKA, 21.20 DOM - ZGODBA O POTOVANJU, DOK. ODD., 23.10 OČETNJAVA, KRATKA TV-IGRA, 23.30 NAŠE SARDINE, KRATKA TV-IGRA, 23.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.02.2013, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 AFRIŠKE PRAVLJICE, 10.20 IZ POPOTNE TORBE: ZELENJAVA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 RADOVEDNI TAČEK, POUČNA ODDAJA, 11.00 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 11.30 MEGABITI ENERGIJE: ODLIČNI KURIRJI, DOK. ODD., 11.40 MEGABITI ENERGIJE, DOK. ODD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 FRAČJI DOL, RIS., 16.10 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.35 KULTURNI BRLOG, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 UMETNOST IGRE, 23.35 KNJIGA MENE BRIGA, 23.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.15 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 15.05 NA LEPŠE, 15.30 JE RES?, 16.30 ČUDESA OSONČJA: TUJA BITJA, DOK. SER., 17.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: INŽENIR STROJNIŠTVA, DOK. SER., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 SCHLADMING ZVEČER, ODDAJA O SVETOVNEM PRVENSTVU V ALPSKEM SMUČANJU, 20.20 DEDIŠČINA EVROPE: DOSTOJEVSKI, RUS. NAD., 22.05 VARES: IGRALNIŠKI ŽETON, FINSKA NANIZANKA, 23.45 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 05.02.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 STUDIO KRIŠKRAŠ, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.40 KULTURNI BRLOG, KULTURNE NOVIČKE ZA OTROKE, 10.45 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: BINE: GOZD, ODDAJA ZA GLUHONEME, 11.00 MUZOZLET: LINOREZ V PORTOROŽU, 11.10 HARMONIJE EVROPE: ČEŠKA, 11.30 MIRINA SKRIVNOST, KRATKI FILM, 11.45 TOTALNA RAZPRODAJA, HUM. NAN., 12.20 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ALEKS V VODI, RIS., 15.50 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.00 TEO, RIS., 16.05 ELI IN FANI, RIS., 16.10 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.30 RISANKA, 18.40 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 21.00 VZPON MESTA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 GLOBUS, 23.35 JE RES?, 0.25 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL TOREK, 05.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 12.30 DOBRA URA, 13.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 14.40 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.10 LOVCI TEME, DOK. SER., 16.45 GLASNIK, 17.15 ALPSKO SMUČANJE – SV. PRVENSTVO, 18.35 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 19.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 SCHLADMING ZVEČER, ODDAJA O SV. PRVENSTVU V ALPSKEM SMUČANJU, 20.20 MUZIKAJETO, 20.50 NA UTRIP SRCA, 21.50 UBIL SEM SVOJO MAMO, KANADSKI FILM, 23.30 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 06.02.2013, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 RIBIČ PEPE, POUČNA NANIZANKA, 10.35 ZLATKO ZAKLADKO: OD HRASTOVELJ DO ZANIGRADA, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 SLOVENSKI VODNI KROG: RADULJA, DOK. ODD., 11.20 POLŽ V SOLATI: GENIJ, ODDAJA ZA MLADE, 12.00 VZPON MESTA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 GLOBUS, ZUNANJEPOLITIČNA ODDAJA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 PUJSA PEPA: SKRIVNOSTI, RIS., 15.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 FILM TEDNA: VELIKI BUCK HOWARD, AM. FILM, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 DVANAJST: CHARLES SIMIĆ, 0.05 GLASBENI VEČER: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 0.45 TURBULENCA, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL SREDA, 06.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 9.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.45 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 12.30 DOBRA URA, 13.50 IGRALCI BREZ MASKE - MINU KJUDER, 14.30 TO BO MOJ POKLIC, DOK. SER., 15.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 15.30 NA VRTU, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.25 MOSTOVI - HIDAK, 16.55 SLOVENCI PO SVETU, 17.30 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA, SLOVENIJA : BOSNA IN HERCEGOVINA, 20.15 SCHLADMING ZVEČER, ODDAJA O SVETOVNEM PRVENSTVU V ALPSKEM SMUČANJU, 20.35 ŽREBANJE LOTA, 20.45 ŠPORTNI IZZIV, 21.15 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNO PRVENSTVO, 22.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.00 LORNIN MOLK, BELGIJSKI FILM, 0.40 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.02.2013, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: CESARJEV SLAVČEK, LUTK. NAN., 10.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.20 ZMENEK, KRATKI FILM, 11.35 RAZRED ZASE: ANGLEŠČINA, 12.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 12.30 NA VRTU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, AKTUALNA POGOVORNA ODDAJA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.50 ROLI POLI OLI, RIS., 16.00 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 16.10 FIRBCOLOGI, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 16.45 DOBRA URA, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 DOBRA URA, 18.00 INFODROM, 18.05 DOBRA URA, 18.35 RISANKA, 18.45 DOBRA URA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRENOS PREŠERNOVE PROSLAVE, 21.10 PREŠERNO PO PREŠERNU, 22.00 ODMEVI, VREME, KULTURA, ŠPORT, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET, POGOVORNA ODDAJA, 0.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL ČETRTEK, 07.02.2013, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.50 INFODROM, 10.00 DOBRA URA, 11.20 DOBRO JUTRO, 12.50 LEGENDE VELIKEGA IN MALEGA EKRANA - FRANCI ZAJC, PRODUCENT, 13.45 SLOVENSKI VODNI KROG: GRUBERJEV PREKOP, DOK. ODD., 14.20 MUZIKAJETO: MUSETTE – FRANCOSKI VALČEK, 14.50 PO BREZPOTJIH, DOK. SER., 15.55 ŠPORT, 18.20 BIATLON - SVETOVNO PRVENSTVO, 20.00 SCHLADMING ZVEČER, ODDAJA O SVETOVNEM PRVENSTVU V ALPSKEM SMUČANJU, 20.20 ŽREBANJE DETELJICE, 20.30 PEVEC, FRANCOSKI FILM, 22.15 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 22.40 GANDŽA, AM. NAD., 23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL