zaveščeni december 2021 glasilo za zdravo družbo Svobodno 2022 »zdaj si ne upaš v družbo …« jasna vprašanja in tokrat povsem jasni odgovori intervju s patrom karlom gržanom Globalni načrt je razkrit intervju s polono kambič #5 VSEBINA Impressum Izdajatelj: Društvo za kakovost zdravja, odgovorna oseba mag. Gregor Kos Odgovorna urednica: Darija Lovšin Naklada: 10.000 izvodov, december 2021 Oblikovanje: MK Fotografije: Fototeka STO, Unsplash, Pexels, Freepik.com, osebni arhivi Jezikovno urejanje: Satori Tiskano v Sloveniji na 100% recikliranem papirju Elektronski in tiskani medij »Ozaveščeni«, ki ga izdaja Društvo za kakovost zdravja, je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 2379 Kontakt: bodimo@ozavesceni.si www.ozavesceni.si fb: facebook.com/ozavesceni ig: instagram.com/ozavesceni telegram: t.me/zdravadruzba novo! Glasilo Ozaveščeni je nekomercialno glasilo gibanja Zdrava družba. Izhaja s prostovoljskim delom in s pomočjo donacij, s katerimi bralci pomagate ohranjati neodvisnost od oglaševalskih in drugih interesov. Je kažipot namerno spregledanih informacij v množičnih medijih in glasnik neodvisne znanosti ter stroke. Pomagaj ohraniti neodvisnost medija z donacijo S fotografiranjem QR kode lahko donirate preko PayPala Podatki za nakazilo: DRUŠTVO ZA KAKOVOST ZDRAVJA, Bevkova 10, 1230 Domžale IBAN: SI56 1914 0501 1613 965 Sklic: SI00 2021 Namen: Donacija Banka: DBS d.d. banka Naroči se na e- novičke S fotografiranjem QR kode se prijavi na prejemanje novičk in aktivnosti Zdrave družbe na svoj priljubljen email naslov Tiskana izdaja je namenjena delitvi preberi in daj naprej. Prava osvežitev v dobi preobilice digitalnih informacij, kajne? zdravadruzba.si ozavesceni.si ljudskalista.si za ljudsko vlado 2 5 7 8 18 Uvodnik Deli naprej Globalni načrt je razkrit »Nič ni resnično, vse je dovoljeno« 31 »ZDAJ SI NE UPAŠ V DRUŽBO …« 42 K “pravilu PCT” 6 Proti obveznemu cepljenju za covid-19: odprto pismo Vladi RS 13 14 Bralni kotiček Intervju Karel Gržan: Iz polnosti življenja prihaja upanje 26 34 Intervju Polona Kambič Jasna vprašanja in tokrat povsem jasni odgovori 3 čas za LJUDSKO LISTO V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! F. Prešeren: ZDRAVLJICA 4 ljudskalista.si Uvodnik Dober dan, žalost! 5 Deček se je skrival za očetom in zelo se je bal Meri, ki besno laja na vsakogar, kdor hoče priti v njeno hišo. Zaprla sem jo na stranišče in pozabila nanjo. Fantič se je počasi opogumil in tesno za očetom pridrsal v vežo. V kuhinjo ni hotel, ker so bile tam punce, delale so domače naloge za 4., 5. in 9. razred. »Joj, Meri,« letim dol v stranišče in odprem vrata, pes je malo šokiran, ampak čisto miren, odšnavca v dnevno sobo in se komaj še zmeni za »vsiljivce«. Oče se poslovi. Dekleta za kuhinjsko mizo marljivo pišejo odgovore na vprašanja v angleščini, slovenščini, najstarejša je napisala domačo nalogo o tem, kakšne so bile posledice 2. svetovne vojne. Ob 10 h je malica, pojejo, kar so prinesle s seboj in potem gremo na sprehod v bližnji park. Tam igramo vesoljski ping pong, to je tisti, ko žogice letijo na vse strani in visoko gor do neba. Deček še oprezuje, če ga Meri le ne bo popadla, ampak je že bolj miren. Ena deklica se ustavi in reče: »Hipo imam,« ročno potegne iz nahrbtnika merilnik krvnega sladkorja in si pomeri: 4,1 mmol/l, zdaj pa hitro nekaj pojest, vendar mora prej poklicati očka ali mamico, da ji povesta, koliko lahko, da bo ravno prav. Očka se ne javi, dobi mamico in nasvet: en krhelj jabolka. Grizlja krhelj in se umirja, čez četrt ure bo krvni sladkor že boljši. Počasi gremo proti domu, kjer nas čaka še glina in predpasniki. Nastajajo skodelice iz kačic, je pa težko, glina se paca, kačice nočejo biti okrogle, skodelica je na enem koncu pretenka. Ampak smo zmagovalci, smo kar dojeli, kako težko je kakšno stvar narediti sam. Ti otroci se ne bodo testirali in ne cepili, starši niso podpisali soglasja v šoli in iščejo druge možnosti šolanja. Ti otroci bodo imeli vse možnosti, da ostanejo zdravi in odrastejo v može in žene, ki si bodo ustvarili svoje družine in nadaljevali človeški rod. Zelo jim bomo stali ob strani, borili se bomo za vsak njihov dan, za to, da bodo imeli prijatelje in se radostili v svojem naravnem razvoju. Da bodo zaupali, ker bodo Foto Šimen Zupančič »A imaš rad lego kocke?« ga vprašam in na ježka ostrižena glavica obotavljivo prikima. Gremo v dnevno sobo in odprem omarico pod televizorjem, kjer se skriva velika škatla lego kock od vnukinj, ko so bile še majhne. Fantič se zatopi v igro in z očetom se ob čaju pogovarjava o situaciji. Ponudi vso pomoč, pove, da lahko pride tudi pazit otroke, če bo potrebno in tako čas teče, vse je mirno … Preveč. Vse se že odvija v pravo smer, VESOLJE NAS PODPIRA. čutili okrog sebe krog varnosti. Imeli bodo svojo šolo, drugačno in boljšo, brez skrbi. Vse se že odvija v pravo smer, VESOLJE NAS PODPIRA. Žalostna pa sem, ko pomislim na tiste druge otroke, ki si prav tako zaslužijo skrbno roko, varen objem, a jih starši zapuščajo vsak dan posebej. Zapustili so jih, ko so podpisali soglasje za testiranje. Zapustili so jih, ko bodo soglašali s cepljenjem. In ko bo njihov otrok, to so že predvideli z odškodninami, umrl, bodo zanj dobili deset tisoč evrov ……??!! Jih bodo položili, ta Judežev denar, namesto otroka na njegov prazen stol pri mizi? Ga bodo dali v posteljo in ga pokrili z odejo, ta Judežev denar? Ali ni to, da zapustiš svojega otroka, največja izdaja na svetu? Kakršne si še Dante ni mogel izmisliti? V deveti, najnižji krog pekla, kjer so muke najhujše, je v Božanski komediji dal izdajalce domovine. Koliko krogov nižje bi poslal izdajalce lastnih otrok? Darija Lovšin, urednica 5 Proti obveznemu cepljenju za covid-19: odprto pismo Vladi RS Predsednica Evropske komisije Ursula van der Leyen je nedavno pozvala vlade držav članic Evropske unije, naj „razmislijo“ o uvedbi obveznega cepljenja proti kovidu-19. Prepričani smo, da strokovno in znanstveno utemeljen ter politično in moralno odgovoren razmislek narekuje zavrnitev te pobude. Zato od vlade RS pričakujemo in jo pozivamo, da skladno z našo ustavno ureditvijo in mednarodnim pravnim redom ter v skrbi za dobro prebivalstva naše države zavrne pobude za uvedbo obveznega cepljenja proti kovidu-19. Cepljenje je načeloma lahko pravno določeno kot obvezno, a le v primeru, da so bila cepiva razvita po ustaljenih medicinsko znanstvenih kriterijih za prava cepiva, ter v skladu z veljavnim pravom, vzpostavljenimi znanstvenimi procedurami in pogoji ter zahtevami medicinske etike in deontologije. Za kovidna cepiva ni mogoče neizpodbitno dokazati, da izpolnjujejo vse te znanstve in pravne (pred)pogoje. Sodna veja oblasti bi že zdavnaj morala odgovoriti na sila pomembno pravno vprašanje, če se cepiva za covid-19 sploh smejo uporabljati. Ta cepiva so po medicinskem in pravnem statusu še vedno le eksperimentalna in so dobila zgolj začasno dovoljenje za rabo v Evropski uniji (na splošno gre za uporabo izven okvira dovoljenja za promet, t.i. »off-label«). Tudi po uradnem pojasnilu JAZMP ne na območju RS ne na celotnem območju EU trenutno ne obstaja cepivo za covid-19, ki bi imelo standardno dovoljenje za uporabo. Na spletišču NIJZ pa je še vedno mogoče najti izjavo, ki so jo ljudem ponudili pred cepljenjem, v kateri je zapisan tudi stavek »3. odmerek mRNA cepiva proti covid zaenkrat ni registriran za uporabo.” Po sodbi ESČP (Vavrička proti Češki, 2020) se cepljenje lahko uzakoni kot obvezno in se tudi predpišejo sorazmerne kazni za odklonitev cepljenja, toda le pod pogojem, da so izpolnjeni vsi pravni in znanstve- ni pogoji glede nujnosti, varnosti in učinkovitosti cepljenja in če so cepiva namenjena posebej nevarnim prenosljivim boleznim, ki imajo visoko smrtnost. Izkušnje slabega leta cepljenja proti kovidu kažejo, da cepiva niso varna in da je njihova učinkovitost omejena. Medtem ko v določenih primerih lajšajo posameznikom virulentnost bolezni, ne ščitijo skupnosti, ker ne preprečujejo niti okužb niti prenašanja okužb. Poleg tega kovid-19 dokazano in neizpodbitno ni posebej nevarna prenosljiva bolezen, četudi je bila v prvo skupino najnevarnejših prenosljivih bolezni uvrščena že spomladi 2020 –vendar zgolj s sklepom vlade, ne z zakonom. Za to kvalifikacijo ni prepričljivih in nujno potrebnih medicinsko znanstvenih razlogov. Globalno je stopnja smrtnosti pri okužbah s kovidom-19 0,15%, za populacijo, mlajšo od 70 let, trikrat manjša in za populacijo do 45 let še znatno manjša. Mednarodno, skupno evropsko in slovensko pravo ne dovoljuje diskriminacije na temelju sleherne osebne okoliščine, vprašanje cepljenosti pa je pravno relevantna osebna okoliščina. Mednarodno pravo - zlasti Nürenberški kodeks, Helsinška deklaracija in Oviedska konvencija - in Ustava RS ne dovoljujeta ne preizkusov na ljudeh, kar predmetno cepljenje de facto je, ne prisile v medicinske posege. Cepljenje je tudi po sodbi ESČP (v primeru Solomakhin proti Ukrajini, 2012) zelo invaziven in nadvse resen medicinski poseg v fizično in moralno integriteto posameznika, ki ima lahko za posledico tudi njegovo smrt, zato pravo vsakemu posamezniku zagotavlja varstvo njegovih pravic in interesov glede medicinskih posegov. Tudi Ženevska deklaracija Svetovnega zdravniškega združenja kategorično prepoveduje uporabo medicinske vednosti za kršitev človekovih pravic in svoboščin. Ljudje, ki se cepijo, imajo še vedno status »prostovoljcev.« Na ta način se oblast in proizvajalci cepiv poskušajo izogniti pravni odgovornosti za škodljive posledice cepljenja. V Sloveniji se je po pričevanju ljudi in nekaterih medijev pred cepljenjem celo ponudilo v podpis zgoraj omenjeno izjavo, da prevzemajo odgovornost za morebitne škodljive stranske učinke ‚cepiv‘ (zaključuje jo stavek: »Izjavljam, da se uporaba cepiva izven okvira dovoljenja za promet opravi na mojo željo in s podpisom na tem obrazcu podajam soglasje za tako cepljenje ter sprejemam odgovornost za svojo odločitev”). Tako ravnanje zaznamuje utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. Kvalificirana večina slovenske javnosti morda ni dovolj poučena o tem, da se cepljenje povsod in vselej ne izvaja v skladu z medicinsko deontologijo, zakonodajo (zlasti ZPPac) in jasnimi navodili samih proizvajalcev cepiv. Pri tem mislimo zlasti na natančno zdravniško in predhodno analizo zdravstvenega stanja posameznika, odgovorno izvrševanje natančne pojasnilne dolžnosti medicinskega osebja, ki izvaja cepljenje, zlasti glede poteka, možnosti, možnih stranskih učinkov in učinkovitosti cepljenja, posebej in natančno predpisani način ravnanja s cepivom pred cepljenjem in prisotnost zdravnika, ki takoj po cepljenju natančno pregleda posameznika. Uveljavljena praksa cepljenja prepogosto poteka celo kot »drive-in« cepljenje, h kateremu so v dneh pred Božičem intenzivno in vsiljivo pozivali javna oblast in v medijih nastopajoči predstavniki zdravniške stroke. Praksa cepljenja, ki ne ustreza deontologiji, zakonodaji in navodilom za ravnanje, ponuja dobre razloge za utemeljen sum storitve hudega kaznivega dejanja. Neposredno ali posredno siljenje ljudi v cepljenje, še bolj pa morebitna uradna uvedba obveznega cepljenja proti kovidu-19, so v očitnem in hudem nasprotju z mednarodnim pravom, ustavnim redom RS, medicinsko etiko in deontologijo, univerzalno moralo ter občim dobrim prebivalcev naše države. dr. Tomaž Mastnak, prof. dr. Gregor Radonjič, Srečko Šorli, izr. prof. dr. Andraž Teršek, prof. dr. Boštjan M. Zupančič. 26. december 2021 6 Deli naprej Jure Pogačnik Kar je dobrega, človek z veseljem deli z drugimi. Tako ima občutek, da je storil nekaj dobrega. Za nastanek tega brezplačnega glasila so se mnogi zelo trudili, zato je prav, da ga po uporabi, ko smo prebrali vse, kar nas je zanimalo, posredujemo naprej. Gibanje Zdrava družba pač nima črnih fondov iz velikih logističnih projektov ali nakupov orožja, niti jih ne bo imelo v prihodnosti. Zato se obnašajmo racionalno – namesto da bi natisnili trikrat več glasil, si jih podajajmo, tako da bodo vsak izvod prebrale vsaj tri osebe. Vsak lahko v glasilo vpiše tudi svoj kratek komentar, inicialke ali psevdonim in čez čas, recimo čez pol leta, nam trenutna imetnica ali imetnik glasila pošlje fotografijo veteranke, ki je kot staro vino pridobilo na vrednosti z vsako misijo, opravljeno v drugem domu. Možne so še druge racionalnosti. Bliža se konec leta, čas, ko koledarja ne obrnemo samo mi, ampak tudi državna uprava. Vsako leto se lahko do 31. decembra odločimo, komu bomo namenili 1% svoje dohodnine – ali državi ali raje neki bolj človekoljubni organizaciji. Glede na to, kako si država na vse pretege prizadeva za bankrot s praznjenjem državnega proračuna z lovom na mutacije virusa po celem kozmosu, bi bilo najbrž pametno podpreti kaj bolj koristnega. V Sloveniji imamo namreč množico organizacij, kjer dobroverne prostovoljke in prostovoljci vsakodnevno poskušajo brezplačno narediti kaj od tistega, česar ne naredi javni sektor ali pa za kar državi ni mar. S tem pa ne mislim na Rdeče noske ali Unicefa, ki od nas kot donatorjev zbirajo denar v podporo najbolj skorumpiranemu sektorju v državi. Ne. Podprimo raje kaj oz. koga drugega. Kot na primer izdajanje tega glasila, namenjenega širjenju pomembnih zamolčanih informacij, ki lahko pripomorejo k rešitvi te razglašene-korona krize in spremenijo svet na bolje. Spet se nam bližajo novoletni prazniki, ko si vedno znova zaželimo kaj lepega. Letos … recimo, da bi staro leto odneslo vse nakopičene laži, s katerimi so režimi na oblasti obremenili človeštvo. Da bi znova svobodno zadihali, da bi nam uspelo rešiti naše otroke pred vsakodnevno torturo v šolah. Da bi uspeli naše starše ubraniti pred pretnjo grafen-hidroksida in da bi se lahko tudi sami zavarovali pred množičnim zastrupljanjem v tim. »mejah dovoljenih vrednosti«. In pa najvažnejše, da bi v Sloveniji dobili novo, ljudsko oblast, ki bo poskrbela za vse navedeno in za kakovostno življenje vseh, ki prebivamo v naši državi. Spet se nam bližajo novoletni prazniki, ko si vedno znova zaželimo kaj lepega. Letos … recimo, da bi staro leto odneslo vse nakopičene laži, s katerimi so režimi na oblasti obremenili človeštvo. Tole zadnje je moja letošnja novoletna želja, ki bo svojo priložnost dobila najkasneje konec aprila, ko so predvidene volitve v Državni zbor. Do takrat pa bomo izgleda še naprej spremljali to groteskno cirkuško predstavo z nasilnimi sanitarnimi ukrepi, pleteničenjem o domnevni politični levici in domnevni politični desnici, ki pa imata v resnici mnogo več skupnega, kot si nam upajo priznati – najmanj obdržati svoje dolgoletno okupirane stolčke. Zato bomo z obeh strani spet poslušali ena in ista namišljena ustrahovanja z namenom ustvarjanja vtisa, da je sedaj nujna 'leva' rešitev, nikakor ne 'desna' in pa seveda obratno. Hkrati pa se nam bodo oboji ponujali kot nekakšna 'za vse sprejemljiva sredina'. Močno upam, da smo se te 30 let pogrevane postane juhe že prenasitili in da si bomo v prihajajočem letu 2022 končno postregli s čim svežim in po okusu ljudstva. Pa srečno vsem. 7 GLOBALNI NAČRT JE RAZKRIT: Prevzem vsega genskega materiala na Zemlji Le redki so videli pravo gonilno silo Agende 21 in Konvencije o biotski raznovrstnosti iz leta 1992. Ta članek je nujno dolg in podroben. Nekateri mu bodo morda težko sledili. Vendar pa je raziskava eksplozivna in podaja novo in pretresljivo razlago, kako in zakaj je bil svet postavljen na glavo s pandemično pripovedjo, ki sta jo orkestrirali Big Pharma- farmacija in biotehnološka industrija. Zaradi pomanjkanja prostora sem namenoma izpustil druga pomembna področja, ki so povezana s to zgodbo. Eno od njih so transčloveške sanje o ustvarjanju človeštva 2.0 z genskim inženiringom. Drugo je, kako je to povezano z dokumentom Svetovnega gospodarskega foruma The Great Reset Velika ponastavitev, ki vsebuje pripoved o transhumanizmu in ponastavitvi človeške rase. Iskreno upam, da bodo drugi raziskovalni novinarji in raziskovalci stopili na sled in odstrli skrivnost največje zgodbe, ki na planetu Zemlja (še) nikoli ni bila povedana. ZGODBA NA KRATKO > Na Konvenciji o biotski raznovrstnosti leta 1992 je bila glavna skrb “zaščita farmacevtske in nastajajoče biotehnološke industrije”. > Združeni narodi so biotsko raznovrstnost opredelili kot “genske vire”, kar je pomenilo, da naj bi bil genski material v lasti, izkoriščanju in nadzoru z genskim inženiringom, ki ga izvaja biotehnološka industrija. > Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 poziva, da se digitalno gensko zaporedje vseh vrst, vključno z ljudmi, shrani kot globalno skupno sredstvo in da je na voljo biotehnološki industriji za licenciranje. > Njegov namen je “spremeniti odnos družbe do biotske raznovrstnosti in zagotoviti, da bo do leta 2050 izpolnjena skupna vizija življenja v sožitju z naravo”. 8 Uvod Leta 1992 je prvotna Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti potekala vzporedno s konferenco Agende 21 pod imenom Konferenca ZN o gospodarskem razvoju (UNCED). Obe konferenci sta potekali v Riu de Janieru v Braziliji, sponzorirali pa so ju Program Združenih narodov za okolje (UNEP), Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN). Agenda 21 se je imenovala “agenda za 21. stoletje” in je bila osredotočena na trajnostni razvoj, gospodarski sistem, ki temelji na virih in je zelo podoben zgodovinski tehnokraciji.[1] Po podatkih Mednarodnega inštituta za trajnostni razvoj: Trajnostni razvoj je bil opredeljen na več načinov, vendar se najpogosteje navaja opredelitev iz Naše skupne prihodnosti, znane tudi kot Brundtlandovo poročilo: “Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjosti, ne da bi pri tem ogrozil zmožnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe.”[2] Knjiga Naša skupna prihodnost je bila objavljena leta 1987 in je le pet let pozneje postala načrt za konferenco v Riu. Avtorica in vodja študije Združenih narodov, znane kot Brundtlandova komisija, je bila članica Trilateralne komisije Gro Harlem Brundtland. Bila je predsednica norveške vlade, pred tem pa ministrica za okolje. Ni presenetljivo, da je članica Trilateralne komisije oblikovala politiko, ki je svet dobesedno obrnila na glavo. Pravzaprav je bila Trilateralna komisija leta 1973 tista, ki je prvotno izjavila, da bodo njeni člani ustvarili njen samooklicani “novi mednarodni gospodarski red” New World Order. (glej Trilaterala nad Washingtonom, I. in II. zvezek, Wood & Sutton) predstavljal, je bilo njegovo pravo poslanstvo zajemanje in uporaba biotske raznovrstnosti za potrebe biotehnološke industrije. Na konferenci v Riu so se spraševali, kaj lahko storimo, da bi svet rešili pred pretiranim razvojem, ki povzroča onesnaževanje, globalno segrevanje, izginjanje deževnih gozdov itd. Odgovor je bil, da je potreben večji razvoj, in to s strani istih akterjev, ki so prej uničevali habitate in ropali narode. Z drugimi besedami, potreben je bil večji razvoj, da bi se odpravili učinki prejšnjega razvoja. Brundtlandova je prepričala ZN, da je to nekako smiselno, in leta 1992 je bilo to sprejeto kot “agenda za 21. stoletje”. Kaj v resnici pomeni biotska raznovrstnost? Drugi so videli skozi dim in ogledala. Dva okoljska raziskovalca in avtorja sta v svoji knjigi The Earth Brokers (Zemeljski posredniki) zapisala: “Prosta trgovina in njeni zagovorniki so začeli veljati za rešitev svetovne ekološke krize.”[3] Ne bi mogla biti bolj neposredna: “Trdimo, da je UNCED spodbudil prav takšen industrijski razvoj, ki je uničujoč za okolje, planet in njegove prebivalce. Vidimo, kako bodo zaradi UNCED bogati postali še bogatejši, revni še revnejši, medtem ko bo pri tem uničenega vedno več planeta.”[4] Leta 2021 tega rezultata ne bi bilo mogoče videti jasneje: bogati so na višku, revni so v škripcih, planet in njegovi gospodarski sistemi pa so v razsulu. Kako smo prišli do tega? Tukaj je prvi namig, ko so ugotovili: “Niti Brundtlandova, niti sekretariat, niti vlade, ki so pripravile osnutke, ne nameravajo preučiti pasti proste trgovine in industrijskega razvoja. Namesto tega so napisali konvencijo o tem, kako ‘razviti’ uporabo biotske raznovrstnosti s pomočjo patentov in biotehnologije.” [5] To dejstvo je bilo večinoma spregledano vse do velike (pandemične) panike leta 2020, ko je postalo jasno, da so globalni prevzem organizirali elementi te iste biotehnološke industrije. Program za 21. stoletje, zares. Patrick Wood Ko sem se naučil, kaj iskati, sem jo videl povsod. Začnimo z Našo skupno prihodnostjo (Brundtland, 1987): “Raznolikost vrst je nujna za normalno delovanje ekosistemov in biosfere kot celote. Genetski material prostoživečih vrst vsako leto prispeva milijarde dolarjev k svetovnemu gospodarstvu v obliki izboljšanih rastlinskih vrst, novih zdravil in drog ter materialov za črpanje za industrijo.”[6] Poseben razvoj biotske raznovrstnosti si oglejte v 6. poglavju z naslovom Vrste in ekosistemi: Viri za razvoj: “Vrste in njihov genski material obljubljajo, da bodo imeli vse večjo vlogo pri razvoju, in pojavljajo se močni ekonomski razlogi, ki podpirajo etične, estetske in znanstvene razloge za njihovo ohranitev. Genska variabilnost in zarodni material vrst prispevata h kmetijstvu, medicini in industriji v vrednosti več milijard dolarjev na leto ... Če bodo države lahko zagotovile preživetje vrst, se bo svet lahko veselil novih in izboljšanih živil, novih zdravil in drog ter novih surovin za industrijo.”[7] V nadaljevanju Brundtlandova navaja: “Bila bi res mračna ironija, če bi ravno takrat, ko bi z novimi tehnikami genskega inženiringa začeli spoznavati raznolikost življenja in učinkoviteje uporabljati gene za boljše pogoje za življenje ljudi, pogledali in ugotovili, da je to bogastvo žalostno izčrpano.”[8] Ob vsem drugem, kar naj bi UNCED 9 Sklep št. 1: Beseda “biotska raznovrstnost” pomeni “genski viri”. Geni so nekaj, kar je treba izkoriščati in uporabljati učinkoviteje, kot se uporabljajo v svojem naravnem stanju. Če se vrnemo h knjigi The Earth Brokers (Zemeljski posredniki), so opažanja avtorjev očitno priča temu, kar so dejansko videli na vrhu UNCED in Konvencije o biotski raznovrstnosti: “Konvencija implicitno enači raznolikost življenja - živali in rastlin z raznolikostjo genskih kod, za katero se glasi genska raznovrstnost. S tem postane raznolikost nekaj, s čimer lahko sodobna znanost manipulira. Končno konvencija spodbuja biotehnologijo kot “nujno potrebno za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.”[9] Če obstaja kakršen koli dvom o tem, kakšen je cilj, zaključijo s to osupljivo izjavo: “Glavni interes, ki ga je sprožila Konvencija o biotski raznovrstnosti, je vprašanje lastništva in nadzora nad biološko raznovrstnostjo ... glavna skrb je bila zaščita farmacevtske in nastajajoče biotehnološke industrije.” [10] Da bi podkrepili misel, so avtorji naravnost povedali: “Napisali so konvencijo o tem, kako ‘razviti’ uporabo biotske raznovrstnosti s patenti in biotehnologijo.”[11] Pozorno upoštevajte, da lastništvo in nadzor nad geni nista bila postransko vprašanje ali manj pomemben vložek: bila sta GLAVNI VLOŽEK! Sklep št. 2: Genski viri pomenijo gensko gradivo, ki ga je treba imeti v lasti, izkoriščati in nadzorovati z genskim inženiringom, ki ga izvaja biotehnološka industrija. Sklep št. 3: UNCED in Agenda 21 sta bila v veliki meri dimna zavesa za prikrivanje resničnosti sklepa št. 2. Kljub temu, da naj bi konferenca 10 UNCED premostila vrzeli med severom in jugom, je bilo očitno, da so na njej v celoti prevladovale razvite države severa. Earth Brokers so pojasnili, da so vse rešitve zagotovili “zahodna znanost, zahodna tehnologija, zahodne informacije, zahodno usposabljanje, zahodni denar in zahodne institucije.”[12] Sklep št. 4: Tretji svet je bil v imenu trajnostnega razvoja in biotske raznovrstnosti ponovno pripravljen na ropanje. Nagrada je gensko inženirstvo in lastništvo proizvodov, ki nastanejo z genskim inženirstvom. Skladen je v vseh dokumentih Združenih narodov. Istega leta kot konferenca UNCED, leta 1992, sta UNEP in IUCN objavila Globalno strategijo biotske raznovrstnosti kot “Smernice za ukrepanje za trajnostno in pravično ohranjanje, preučevanje in uporabo biotskega bogastva Zemlje.”[13] Predstavljene so bile iste teme, vendar previdno, da bi pridobili sodelovanje tretjega sveta. Za vse nove pričakovane prihodke, ki so jih ustvarila biotehnološka podjetja, je bil državam izvora obljubljen tok licenčnin. Pod podnaslovom Spodbujati priznavanje vrednosti lokalnega znanja in genskih virov ter potrjevati pravice lokalnega prebivalstva, so bili navedeni pomisleki glede pravic intelektualne lastnine (IPR): “Vsi sporazumi o zbiranju bi morali odražati koncepta pravičnega nadomestila in odgovornosti, za zbiralce genskih virov, antropologe ali druge raziskovalce, ki preučujejo lokalna ljudstva ali upravljanje lokalnih virov, pa bi morali veljati kodeksi ravnanja. V nekaterih primerih bodo morda potrebne pogodbe, ki bodo zagotovile vračilo licenčnin ali drugih koristi lokalnim skupnostim ali posameznikom.”[14] Na drugem mestu je bilo navedeno: “V skladu s členom 4.2.2: “Ker je biotehnologija odvisna od biotske raznovrstnosti kot surovine, bo vrednost genskih virov rasla skupaj z industrijo.”[15] Sklep št. 5: Pri biotski raznovrstnosti ne gre za ohranjanje vrst, temveč za vir surovin za biotehnološko industrijo, za katere bi morala plačevati licenčnine za komercialne izdelke nazaj na prvotna mesta zbiranja. Seveda se je zgodilo ravno nasprotno. Monsanto je na primer razvil in patentiral gensko spremenjena semena poljščin, nato pa je kmete prisilil, da so za uporabo semen plačevali licenčnine, namesto da bi bilo obratno. Pogosti so bili naslovi, kot so “Monsanto ustrahuje male kmete”, “Argentinski kmetje bodo plačevali licenčnine semenarskim podjetjem” in “Kako je Monsanto pisal in kršil zakone za vstop v Indijo”. Publikacije, kot sta Globalna strategija za biotsko raznovrstnost in Globalna ocena biotske raznovrstnosti, so bile dejansko potrebne le za to, da bi približno 196 držav sveta podpisalo soglasje k fantaziji, ki se ne bo nikoli uresničila. Po podpisu bi Združeni narodi in njihovi številni nevladni akterji te narode zavezali k spoštovanju pogodb in sporazumov, ne glede na škodo in bolečino, ki bi jo povzročili tem istim narodom. Sprememba igre: Globalni okvir biotske raznovrstnosti po letu 2020 Tako kot je bila leta 2015 Agenda 21 posodobljena z Agendo 2030, se tudi Globalna konvencija o biotski raznovrstnosti trenutno izpopolnjuje z globalnim okvirom za biotsko raznovrstnost po letu 2020. Čeprav bo vrhunec dosegel leta 2022, so delovne skupine že od leta 2020 zaposlene z oblikovanjem različnih elementov, ki bodo vključeni v dokončani okvir. Ker sta biotehnologija in genska znanost v zadnjih 25-ih letih tako hitro napredovali, se prejšnja besedna zveza “genski viri” zdaj šteje za neprimerno za naprej in se nadomešča z besedno zvezo “informacije o digitalnem zaporedju genskih virov”: Po podatkih Nacionalnega inštituta za raziskave človeškega genoma je koncept “digitalnega zaporedja” opisan kot: “Sekvenciranje DNK pomeni določanje vrstnega reda štirih kemičnih gradnikov, imenovanih ‘baze’, ki sestavljajo molekulo DNK. Zaporedje znanstvenikom pove, kakšne genetske informacije nosi določen segment DNK. Znanstveniki lahko na primer z informacijami o zaporedju določijo, kateri odseki DNK vsebujejo gene in kateri odseki nosijo regulativna navodila, ki vklapljajo ali izklapljajo gene. Poleg tega lahko podatki o zaporedju opozorijo na spremembe v genu, ki lahko povzročijo bolezen. V dvojni vijačnici DNK se štiri kemične baze vedno vežejo z istim partnerjem in tvorijo “bazne pare”. Adenin (A) je vedno v paru s timinom (T); citozin (C) je vedno v paru z gvaninom (G). To parjenje je osnova mehanizma, s katerim se kopirajo molekule DNK, ko se celice delijo, in je tudi osnova metod, s katerimi se izvaja večina poskusov določanja zaporedja DNK. Človeški genom vsebuje približno 3 milijarde baznih parov, v katerih so zapisana navodila za nastanek in ohranitev človeka.”[16] Načelo je enako za vse oblike življenja na Zemlji, vse imajo DNK, ki jo je mogoče sekvencirati in vnesti v računalnik za shranjevanje, iskanje in analizo. Predvideva tudi sintetično biologijo, kjer se DNK preoblikuje na načine, ki se v naravi ne pojavljajo, zaradi “izboljšanja” in “dobrega počutja” za okolje. V skladu s poročilom odprte delovne skupine za globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 o njenem tretjem srečanju (avgust-september 2021): [delovna skupina] “priznava notranjo povezavo med genskimi viri in informacijami o digitalnem zaporedju genskih virov ter obseg bioinformatičnih orodij pri načrtovanju in ustvarjanju novih informacij o digitalnem zaporedju elementov genskih virov, ki so ustvarjeni umetno; da informacije o digitalnem zaporedju genskih virov niso genski viri, kot so opredeljeni v Konvenciji o biološki raznovrstnosti (1992); da sta dostop do informacij o digitalnem zaporedju genskih virov in njihova uporaba uporabna za raziskave, povezane z ohranjanjem in trajnostno uporabo biotske raznovrstnosti, varnostjo hrane, zdravjem in drugimi pomembnimi sektorji, vključno s komercialnimi aplikacijami, katerih rezultat so komercialni proizvodi.”[17] Zanimivo je, da je v drugi točki zapisano, da “bi moral vsak pristop Slika 1 k obravnavi informacij o digitalnem zaporedju genskih virov predvideti poseben status patogenov s pandemičnim potencialom.”[18] Trditev, da so te spremembe opredelitve, pristopa in pomenov manjše, izpodbija dejstvo, da je besedna zveza “informacije o digitalnem zaporedju genskih virov” na 167-ih straneh dokumenta uporabljena 167-krat; to pomeni v povprečju eno omembo na stran. Da, gre za pomembno doktrino, ki pomeni veliko spremembo priložnosti za biotehnološko industrijo, da se vmeša v vse življenjske sisteme na Zemlji, da bi jih naredila bolj “trajnostne”. Sklep št. 6: Vse vrste življenja je treba digitalno sekvencionirati, jih vnesti v podatkovno zbirko, priznati kot globalno skupno premoženje in jih dati na voljo biotehnološki industriji za “licenciranje”. Zaključek Kartiranje človeškega genoma je trajalo večino devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kartiranje človeških možganov, ki se je začelo leta 2010, je praktično končano. Naslednje velike sanje tehnokratov in transhumanistov so kartiranje vse DNK na Zemlji, vključno s človeško DNK. Rezultat bo genetska manipulacija vseh ali skoraj vseh živih bitij in ustvarjanje sintetične DNK, ki trenutno ne obstaja v naravi. Vse to je usmerjeno k najpomembnejšemu cilju, ki so ga raziskovalci in avtorji napačno razumeli. Zdaj je ta cilj dobil grozljivo razsežnost: “Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 temelji na strateškem načrtu za biotsko raznovrstnost 2011-2020 in določa ambiciozen načrt za izvajanje široko zasnovanih ukrepov, s katerimi naj bi se spremenil odnos družbe do biotske raznovrstnosti in do leta 2050 zagotovilo uresničevanje skupne vizije življenja v sožitju z naravo.”[19] Kako bomo od tu prišli tja? Isti dokument obravnava svojo “teorijo sprememb”, ki jo podpira s sliko 1: Ključ za razlago te slike je naveden v tem dokumentu. Vse vrste življenja je treba digitalno sekvencionirati, jih vnesti v podatkovno zbirko, priznati kot globalno skupno premoženje in jih dati na voljo biotehnološki industriji za “licenciranje”. Nikoli ni natančno navedeno, kdo deli to tako imenovano vizijo “življenja v sožitju z naravo”, vendar to zagotovo ni nihče, ki bi razumel dejstva, predstavljena v tem dokumentu. Za dobronamernimi koncepti, kot sta odprava revščine in zagotavljanje izobraževanja za vse, se skriva skupina genskih inženirjev, ki namerava življenje na planetu Zemlja narediti “trajnostno” tako, da preprosto spremeni strukturo 11 in naravo življenja, ki porablja vire, vključno s človeštvom samim. Noro globalno hitenje za vbrizgavanje sintetične mRNA in sintetične DNK v roke vsakega človeka na Zemlji, bi moralo bralcu postati nekoliko bolj smiselno. To je njihova skupna vizija, kako premostiti vrzel med človeštvom in naravo, da bi z njo “živeli v harmoniji”, uravnovesiti tehtnico med viri in porabo, ustvariti nove trge za nove izdelke, uresničiti transhumane sanje o spreminjanju DNK, da bi dosegli podaljšanje življenja in nazadnje nesmrtnost. To se je dogajalo tik pred našimi nosovi, medtem ko je bila pozornost vseh osredotočena na druga vprašanja. Tisto, kar smo mislili, da so ključna vprašanja Agende 21, Agende 2030, Konvencije o biotski raznovrstnosti itd., so bila res prava vprašanja, vendar niso bila glavna. Glavno vprašanje je namreč prevzem vsega genskega materiala na Zemlji. Tisti, ki so opozarjali, da je “cepljenje” za Corono prvi korak h genskemu manipuliranju z ljudmi, so bili deležni ostrih napadov medijev, politikov in aktivistov, ki so to zanikali in zasmehovali tovrstne strahove. Toda vse to je zdaj dokazano: 12. julija 2021 je sama Svetovna zdravstvena organizacija objavila priporočila o genskem manipuliranju ljudi “za spodbujanje javnega zdravja”. Svetovna zdravstvena organizacija, o kateri je bilo pred krizo Corona v medijih mogoče prebrati stavke, kot je “WHO se financira s sredstvi Fundacije Billa Gatesa”, v članku “WHO issues new recommendations on human genome editing for the promotion of public health” piše o spreminjanju ali manipulaciji človeškega genoma: “Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila dve novi spremljevalni poročili, ki vsebujeta prva globalna priporočila za pomoč pri uveljavljanju urejanja človeškega genoma kot orodja za javno zdravje, s poudarkom na varnosti, učinkovitosti in etiki.” Novi poročili, usmerjeni v prihodnost, sta rezultat prvega obsežnega svetovnega posvetovanja o 12 somatskem, zarodnem in dednem urejanju človeškega genoma. V posvetovanju, ki je trajalo več kot dve leti, je sodelovalo več sto udeležencev, ki so zastopali različne poglede z vsega sveta, vključno z znanstveniki in raziskovalci, skupinami bolnikov, verskimi voditelji in domorodnimi ljudstvi. “Urejanje človeškega genoma ima potencial, da izboljša našo sposobnost zdravljenja in ozdravitve bolezni, vendar bo njegov polni učinek uresničen le, če ga bomo uporabili v korist vseh ljudi, namesto da bi podpihovali še večjo neenakost na področju zdravja med državami in znotraj njih,” je dejal Dr. Tedros Adhanom Ghebreyesus, generalni direktor SZO.” ca/recommended-geneticmanipulation-humans/5751272 Opombe pod črto: [1] Wood, Patrick M. (2015). Technocracy Rising: The Trojan Horse of Global Transformation, Coherent Publishing. [2] https://www.iisd.org/about-iisd/ sustainable-development [3] Chatterjee and Finger (1994). The Earth Brokers: Power, Politics and World Development. Routledge. p. 40. [4] Ibid. p. 3 [5] Ibid. p. 171. [6] Brundtland, Khalid et al. (1987). Our Common Future, Oxford Press, p. 13. [7] Ibid. p. 147. [8] Ibid. p. 149-150. [9] Op cit. p. 42. [10] Op cit. p. 43. [11] Op Cit. p. 171, Zato je “dobro”, da zakon o genskem inženiringu v Nemčiji od zadnje spremembe ne vključuje več vseh živih bitij kot prej, ampak zdaj “vsa živa bitja razen človeka”. [12] Op cit. p. 50. Po drugi strani pa je WHO očitno trdno prepričana, da se bodo “njena priporočila” o manipulaciji z DNK izvajala po vsem svetu, čeprav prebivalstvo o tem še ne ve ničesar. Tako je zapisano v zgoraj omenjenem sporočilu Svetovne zdravstvene organizacije: [16] NIH, National Human Genome Research Institute, https://www.genome. gov/about-genomics/fact-sheets/ DNA-Sequencing-Fact-Sheet “Priporočila se osredotočajo na izboljšave na sistemski ravni, ki so potrebne za vzpostavitev zmogljivosti v vseh državah, da se zagotovi varna, učinkovita in etična uporaba urejanja človeškega genoma.” [18] Ibid. https://www.globalresearch. [13] UNEP, WRI, IUCN (1992). Global Biodiversity Strategy. United Nations, p. 1. [14] Ibid., p. 94. [15] Ibid., p. 43. [17] Annex V, Report of the Open-Ended Working Group on the Post-2020 Global Biodiversity Framework on its Third Meeting (Aug.-Sept. 2021). https://www.cbd.int/ doc/c/187e/84cd/fd4f6bc8f301770a2481b8c8/ wg2020-03-05-en.pdf, p. 161. [19] Ibid. p. 35. *** Objava prevoda: publishwall.si/narava.zdravi 29.10.2021 bralni kotiček Andraž Teršek: BOJ ZA USTAVNOST IN ZAKONITOST Sanje, 2021 sanje.si Vandana Shiva: ENA ZEMLJA, ENO ČLOVEŠTVO PROTI 1 % Sanje, 2021 sanje.si Neimenovani avtor: LUTKAR: KAPITALISTIČNI MANIFEST Založba Chiara, 2021 zalozba-chiara.si Sanja Lončar in soavtorji: SAMOOSKRBA V PRAKSI – VEČ PRIDELKA, MANJ POVRŠINE Jasno in glasno, 2021 zazdravje.net 13 Iz polnosti življenja prihaja upanje Pater Karel Gržan 14 Pisanje je njegovo poslanstvo, rad piše, ampak ga tudi izčrpava, pove pater Karel Gržan, ko sedeva k mizi, kjer se kadi topel čaj. Skozi okno se vidi zasnežen gozdnat breg onkraj potoka in sončni žarki, kot na kakšni oltarni sliki, padajo poševno izza hriba. Čeprav je v hribih nad Lučami že zima in se iz dimnika kadi, ko prihaja človek k hiši, je v tem tihem, odmaknjenem kraju toliko svetlosti in toplega, da se širi po vsej domovini. Tu živi naš veliki buditelj, ki v teh temnih dneh, ko prihaja najdaljša noč, pove: Ljubezen bo na koncu zmagala. Ko se s svojimi sinje modrimi očmi tako ljubeče zazre v mojo psičko, ki s klopi prosi za piškotek, in reče: »Glejte, kako prosi, dajte ji«, vem, da sem sprejeta pri srčno dobrem človeku. Lahko začneva z živalmi? Seveda, živali so zame posebej sveta bitja. Imajo dodano vrednost v posebni intuitivni in srčni inteligenci, kar sem osebno izkusil v času svoje izčrpanosti po možganski kapi. Živali so bile takrat moji najboljši terapevti s svojo prisotnostjo in žarom, ki ga oddajajo. To je bilo pred enajstimi leti? Tako je in tedaj so ljudje želeli, da bi bil čim prej v redu in funkcionalen in so razmišljali samo o tem. Živali pa so čutile mojo doživljajsko resničnost in so bile moji angelski spremljevalci. Na nek način so res svete, če samo pomislimo … bliža se Božični čas, prve priče Jezusovega rojstva so bile živali ob Jožefu in Mariji. Zelo zanimivo, tu kjer živim, je kapela in Kapra, moja kobila, ima zelo izbran prostor, na stran gre izključno v hlevu ali pred to kapelo in tako skrbi za božične ikebane. Jezus se je rodil v hlevu in Kapra skrbi, da ta sveti prostor ni sterilen, ampak navdan s polnostjo življenja, ne samo od ljudi, ampak tudi od živali. Želim, da bi prišel nazaj k človečnosti, ker, da mu tam, kjer zdaj povzroča gorje, ni dobro. Kaj je z izdajstvom, vsakogar od nas je kdo že izdal? Mislim, da je treba slediti poslanstvu, slediti dobremu, in če vidiš, da te nek človek uničuje, se je treba zaščititi, obvarovati in umakniti, sicer te lahko dolgoročno izpije. To ni dobro za njega, ker se navadi sproščati negativno energijo na nedopusten način, človek, ki trpi, pa mora narediti korak stran in se nujno distancirati. Tudi človeštvo se bo moralo distancirati od načina, kakršnega ima sedaj politika do ljudi. Naši izvoljeni predstavniki služijo nečednemu Interesu in v njegovi službi imajo do nas nedopusten odnos. Zato sem prepričan, da je sedanji koncept politike preživela stvarnost. Zame je eden najlepših vonjev iz otroštva zimski vonj hleva na domačiji moje babice. Ja, ker je v hlevskem vonju toplota, naravne vonjave pa so najboljša aromaterapija. Recimo jeseni, sem kot mali otrok rad hodil po listju in ga dvigoval z nogami, ob čemer so se sproščale čudovite vonjave. Čeprav sem mestno dete, sem svoja najlepša leta preživel na deželi in moja prva pot, ko sem prišel k stricu in teti, je bila v hlev, da sem pozdravil prijatelje. Tam sem doživljal najlepša sočutenja. Mnogi nimajo tega srčnega občutka. So ljudje, ki izražajo svojo notranjo resničnost z grobostjo, čutim jih in jih imam na svoj način rad. V mojem sočutju zaznavam njihovo stisko, zaradi katere so se odtujili od lastnega jaza in svoje srčike. Bili so, kdo ve zakaj, izgnani od tam, kjer je toplina srca in zdaj samo sporočajo svoj notranji hlad. Prav zanimivo, da človeka, ki mi je v življenju naredil zelo veliko gorja, še posebej čutim. Jaz sem se od njega distanciral, ker bi me uničil, a ko zdaj razmišljam o njem, čutim sočutje in na nek način usmiljenje. Mislite s tem demokracijo? Saj je ni več, demokracije, kje je demokracija? Danes sem gledal na nebu, ko sem se vozil iz Logarske doline, koliko chemtrailov je bilo gori, razlika med potniškimi avioni in temi, ki spuščajo nad nas strupene snovi, je očitna. 15 najmočnejša energija, ki na koncu zmaga, to je Einsteinova misel, zato se ne smemo predati pesimizmu. Ne smemo sovražiti, ker se Zlo hrani s sovraštvom, nagovarjati je treba s samozavestjo in vero, da dobro zmaga in bo manipulacija neizbežno použila tiste, ki jo povzročajo. Vemo, v tem decembru, da prihajajo težki časi, ampak ali se da videti, kako dolgo bo trajalo? Kako se zlu zoperstaviti? Kakšen silen interes mora imeti nekdo, da tudi na takšen način želi obvladovati človeštvo? In naša politika tega ne prepreči, pač pa nedopustno molči. So naši, ki to delajo? Naši politiki so podpisali pogodbe z Natom itd. in nimajo več pristojnosti, zato dopuščajo take stvari. Najprej so začeli škropiti njive s kemikalijami, rekli so nam, da je to najbolj dobičkonosno in smo sprejeli. Zdaj škropijo po nas, bogve s kakšnim interesom, gotovo ne čednim. Če ti nekdo povzroča takšno zlo, je nujno to ozavestiti. Človeštvo se bo moralo zaščititi in z obstoječo politiko to vsekakor ne bo možno, ker na globalni ravni izdaja človečnost, s tem, da služi Interesu. Treba je začeti vzpostavljati vzporedno strukturo, kajti, ko bo prišla situacija do neznosnosti, je najhujša kaotičnost. Potem bodo oni lahko vzpostavili izredne razmere. Ne! Kakšne vzporedne strukture imate v mislih? Na vseh področjih, v izobraževanju, zdravstvu, pri oskrbi s hrano, povsod, kjer je izrojeno, in kjer izrojenost ne želi sestopiti nazaj k človečnosti. Sem pa optimist. Vem, kaj oni hočejo: da smo pesimisti, kajti manipulacija se vedno vrši z zbujanjem strahu in ustvarjanjem osamljenosti človeka. In mašenjem glav s kupom nepotrebnih informacij. V knjigah je bilo že vse napisano. Saj vse naprej povedo. Na otvoritvi olimpijskih iger leta 2012 so v Londonu prikazali kovid situacijo in Madona je s po dvajsetimi sonastopajočimi na vsaki strani napovedala leto 2020, ko se je kovid začel. To imam v Dramilu, ki sem ga nedavno izdal. Tudi zato sem optimist, ker smo v Božičnem času (»Glejte, kako vas prosi«, moja psička je prosila za piškot.) in vem, da ko je Noč na najvišji stopnji, se svet začne prebujat. V zgodovini je bilo pogosto tako. Zlo na koncu použije tistega, ki ga povzroča. Ljubezen je 16 Boriti se je treba vsak dan sproti. Zdaj, ko po dvoletnem napornem pisanju, počasi prihajam nazaj k sebi, vidim, kako se moram vsak dan sproti rehabilitirati. Toliko lepega in svetlega nas obdaja in tu opozarjam, preden se daš obremeniti, si napolni moči. Preden se spoprimemo s fizičnim delom, se okrepimo s hrano. Še bolj je to potrebno pri psihični obremenitvi, preden poslušaš radijska poročila, denimo. Pa jih res poslušate? Ob petih zjutraj poslušam kratka poročila. Na Radiu Ognjišče? Ne, na Radiu Ognjišče; žal mi je, ker je ena izmed tistih radijskih postaj, ki ne ponuja večstranskih informacij glede covid ukrepov, zato so me tudi odslovili, ker sem dal misliti z drugačnimi stališči, ki seveda motijo enoumje. Slovenci smo narod večglasja in mi bi morali v večglasju razbrati, kaj je dobrobit človeštva. Zanimivo, sem mislila, da je Cerkev bolj monolitna? Govorimo o Bogu kot Sveti Trojici – o Očetu, Sinu in Svetem Duhu, treh osebah. Trojstvo v enem, v Ljubezni – Bog je Ljubezen. Gre za raznolikost, ljubečo enost v raznolikosti. To je odrešenjski model delovanja ne samo Cerkve, ampak tudi za širšo družbo. Nikoli enoumje z izločanjem in zavračanjem pestrosti razmišljanj, temveč večglasnost, ujeta v harmonijo – usklajenost skupnih ciljev za dobrobit človeštva. Tisti, ki želi (ob)vladati ljudi, vedno polarizira in na ta način nas spravljajo v medsebojno mržnjo. Na koncu knjige Ta krasni nori svet sem zato zapisal pobudo, naj čim več ljudi pokliče dva znanca, ki sta drugačnega razmišljanja, da ob določenem času pomislimo eden na drugega v duhu ljubezni. Onadva nadaljujeta in pokličeta naprej, da se splete mreža vzpostavljanja harmonije v Ljubezni. Del slovenske javnosti je nedavno zelo vznemiril krščanski filozof Gorazd Kocjančič s člankom »Kaj bi storil Sokrat?« Kako vi vidite njegovo delo? Meni je s tem dokazal, da je največji filozof našega časa in prostora, nekdo, ki upa misliti, in ki upa tehtati, kajti filozofi so vedno tehtali čas in prostor. Resnični filozofi niso bili kot Haidegger, ki je bil pristaš Adolfa Hitlerja, filozofi so vedno ohranjali kritično misel in distanco, ne pa svojo misel podrejali zaradi takšnih in drugačnih interesov. V tem je bil Sokrat eden največjih. Seveda je bil in Gorazd Kocjančič nam je s svojo monografijo - sem počaščen, da je moje Dramilo uvrstil vanjo - pokazal, da je mislec, ki se ni podredil diktiranemu enoumju, je nekdo, ki presoja, predvsem pa ohranja svojo presojo v dobrobit človečnosti. Študije totalitarizmov kažejo, da na koncu ostane samo 30 odstotkov ljudi, ki se ne pustijo zmanipulirati in ti morajo ostati glasni, vedoč, da jih totalitarni režim potrebuje, ker to, da ima sovražnika, je edina politika totalitarnega režima. Tako situacijo imamo sedaj in meni je najbolj neugodno, ko vidim, da ljudje, ki imajo visoko stopnjo izobrazbe, niso sposobni osnovnega logičnega razmišljanja. Po svoje jih razumem, če so bili nagrajevani, le če so pravilno ponovili in ne, če so ob raznolikih podatkih mislili s svojo glavo; vajeni so ponavljalščine in tako zdaj samo ponavljajo edino dopuščeno resnico. Lahko pa se vselej zanesemo na naš imunski sistem, kako ga vi krepite? Vam uspeva od jutra do večera? Psihofizično ga krepim, tako da hodim zgodaj spat. Če je le mogoče, sem v postelji že ob sedmih zvečer, vstajal pa sem prej ob pol štirih, zdaj pa ob pol petih. Zaspim takoj, čeprav si najprej rečem, da bom nekaj bral, ampak sem preveč izčrpan. Zjutraj ko vstanem, se oblečem v štalske cote in grem krepit svojo notranjo moč najprej v kapelo. Samo dol se usedem, toliko, da zaznam notranjo objetost, sprejetost in toplino v izkustvu Boga, ki je Ljubezen. Duhovni mraz se težko prenaša zato se prebujam v zaznavo Svetega, ki me svetli. Boga sem srečal v izkustvu, in ko se je to zgodilo, sem prepoznal, da je sprejemajoča Ljubezen. Takrat, pri sedemnajstih letih, sem v Njem tudi najbolj spoznal samega sebe. Starši so me usmerjali predvsem v zunanjo uspešnost, v Ljubezni pa sem se prepoznaval v svoji izvirnosti in poslanstvu. Zame Bog ni teorija, ampak je izkustvo sprejetosti in notranje spodbude k uresničevanju samega sebe v dobrobit človečnosti. Šele potem, ko uredim sebe, grem h Kapri v štalo, ker ona takoj zazna mojo notranjo resničnost. Ko sem bil nekoč v obdobju stiske, je Kapra dobila astmo, to pomeni, da moram res skrbeti, da mi je notranje dobro, svetlo, ker ona … midva sva sama tu, ona me takoj preskenira, saj ji ne postrežem samo sena, ampak ji postrežem tudi svojo notranjost. Koliko pa je lepotica stara? Lepotica je stara dvajset let. Ker so me živali rešile pred pregorelostjo, rad rečem, da je to gospa Kapra, in da so oni oní. Zadnji dve leti sem pisal knjigo Ta krasni nori svet, vmes sva z Antonom Komatom izdala delo Resnica vas bo osvobodila in napisal sem še zbirko smešnic, zdaj pa okrevam po izgorelosti. Če se vrnem k imunskemu sistemu, imam vrt, kjer rad poleti delam, na sprehode mogoče premalo hodim, ampak imam veliko dela tu, kjer živim. Sem kaplan v Lučah pri Solčavi, kjer poleg maševanja opravim tudi veliko pogovorov z ljudmi v stiski, ki prihajajo po oporo, tolažbo ali nasvet. Sem pa tudi kmet in gospodinja. Dan je mnogokrat prekratek. Tekst in foto: DARIJA LOVŠIN 17 »Nič ni resnično, vse je dovoljeno« 18 [Spremna beseda k knjigi dr. Andraža Terška: Boj za ustavnost in zakonitost] »Branje Ustave in njeno uresničevanje morata biti govorica Srca in ljubeče prizanesljiva pot k Drugemu, vez Človeka s Človekom, zadeva Svobode, Dostojanstva in Človečnosti, okvir Demokratične Skupnosti.« – Andraž Teršek Andraž je neodložljivo, pereče nujno pero našega časa. Vodi in usmerja ga zvestoba srčnosti in poštenosti; zvestoba načelom etike in razuma. Podprta s strokovnostjo, izjemno širokim znanjem in izkušenostjo. Piše in orje tam, kjer je in kjer bi morala biti rodovitna njiva: področje etosa, iz katerega rastejo odnosi, v katerem sveti smisel, v katerem živi zavedanje, osnovano na načelih jasnine, razumevanja, sočutenja in zaupanja vase in drug v drugega, zaupanja v svojo preteklost in svoje prednike ter zaupanja v prihodnost. Govorimo o njivi, ki je neizmernega pomena za rast posameznika in skupnosti, njivi, iz katere poganjajo najlepša drevesa biti; lepote, resnice, pravičnosti. O njivi, ki jo neguje omika, ki jo varuje ustava. Toda vse jasneje je videti, da ta njiva življenja in človečnosti, zaupanja v načela ustavnosti in temeljnih človekovih pravic, nekomu ni v interesu; postaja obkoljeno in zastraženo območje; območje nezaupanja, strahu, dvoma, celo odkritega prevarantstva in zlorab. Nekomu pač ne ustreza, da svobodno razmišljamo in delujemo, temveč pričakuje, da bomo ne le pohlevno sprejemali, temveč celo spoštovali, da to počenja nekdo drug namesto nas. Samo »znanost« in samo posebej poklicani »eksperti« naj bi vedeli, kako biti, kako ravnati, kaj vedeti in česa ne – četudi brez razumnih (kaj šele znanstveno utemeljenih) argumentov – pomembno je le, da ustrezajo pričakovanjem politične in miselne korektnosti. Vstop na njivo upanja in zaupanja »nepooblaščenim« torej ni dovoljen. Tudi najboljšim ustavnikom ne, če se niso pripravljeni prilagoditi »razmeram« in pričakovanjem prostaške politične in miselne korektnosti. Nekomu ustreza, da ta njiva ne rodi, ne cveti, da ni spoštovana. Nekomu ustreza, da postane nerodovitna ledina, ki si ne zasluži pozornosti svojih lastnikov – slovenskega ljudstva. Nekomu ustreza, da lastnik nekomu drugemu prepušča vodenje in upravljanje. Nekomu ustreza, da pravna in socialna država postaja fatamorgana – nedosegljiv privid. Nekomu ustreza, da imamo namesto cvetoče omike in srčnosti izkoreninjanje vsakega iskrenega in učinkovitega prizadevanja za odpravo revščine in krivic; da imamo namesto poštenosti in pravičnosti izkoreninjanje suverenosti in samospoštovanja. Namesto uresničevanja ustave imamo izkoreninjanje ustave in demokracije ter zasajevanje privilegijev za tiste, ki so pri tem izdajalskem početju posebno odločni in uspešni. Namesto uresničevanja interesov slovenske kulture imamo uresničevanje interesov velekapitala in rast njegove »kulture«. Namesto nagrajevanja in vlaganja v razvoj skupnosti imamo razvoj skupnosti tujega velekapitala, podrejanje in služenje neetičnim in celo protiustavnim in nezakonitim interesom. Da imamo podrejanje prostaškemu militarizmu in domišljavi, zamotani pravni latovščini, ki posameznikom in skupnosti jemlje pravice, v zameno pa pridobiva neizmerne privilegije. Nekomu ustreza, da posamezniki in skupnosti obdržijo pravico – pravico biti podrejen in poslušen. Posameznikom in skupnosti dopovedujejo in zapovedujejo, da je izguba njihove suverenosti in avtohtonosti pravzaprav blagoslov; da je socialna in ekonomska varnost kapitalskih elit edina sprejemljiva oblika varnosti, celo sreče in radosti. Nekomu močno ustreza, da protiustavnost preglasi in ugaša slovensko ustavo in njena načela. Kako je mogoče, da so mediji skrb za ustavnost in zakonitost zapostavili in odrinili? Kako je mogoče, da se danes celo boji za ustavnost in zakonitost obravnavajo kot nekaj samo po sebi problematičnega, spornega, politično nekorektnega? Kako je Rok Zavrtanik mogoče, da se danes naš stoletni boj za ustavnost, zakonitost in suverenost obravnava ne le kot nekaj nezaželenega, temveč celo nezakonitega, nesprejemljivega, protidružbenega in celo protiustavnega? Kako je mogoče, da so mediji skrb za ustavnost in zakonitost zapostavili in odrinili? Kako je mogoče, da se danes celo boji za ustavnost in zakonitost obravnavajo kot nekaj samo po sebi problematičnega, spornega, politično nekorektnega? Spomnim se, kako me je pred leti mrazilo, ko sem prebiral analize pravnega in ekonomskega stanja v Evropi. Spisali so jih »prvovrstni« analitiki volstritovskih bogov. Čudili so se, koliko »romantike« in »pravljičarstva« je v evropskih ustavah, še posebej v takšnih, kot je Ustava Republike Slovenije. Čudili so se, koliko je nevzdržnih ovir za mednarodno konkurenčnost delovne sile. Koliko nazadnjaških omejitev za razvoj korporacij. Koliko nespoštovanja vsemogočnega kapitala in njegovih interesov, njegovega »prav«. Obenem so se analitiki zgražali, koliko je neodrasle romantike, sentimentalnosti, koliko odvečne empatije, sočutnosti in spoštovanja do revščine. Koliko prizanesljivosti do mrtvih udov družbe: do upokojencev, 19 do brezposelnih, do bolnih in celo do brezdomcev! Koliko odvečnih pravic za delavce, da ne govorimo o nosečnicah in mladih materah: ne teden ali dva porodniškega dopusta, kakor se spodobi v »razvitem svetu«, temveč vrtoglavih 12 ali celo več mesecev! In kako razuzdane pravice so si uzurpirali sindikalisti – celo pravico do stavke brez odškodninske odgovornosti vpletenih! Analitiki so se iskreno spraševali, kako naj Evropa ob takšnih zastarelih ustavah in zakonodajah postane konkurenčna »tehnološko naprednim«. Sočutno so se spraševali, kako naj takšne »države« sploh zaslužijo za svoj obstoj in svoje preživetje. Kje je šele njihov razvoj! Tako analitiki z Olimpa kapitalizma, potem ko so jim davkoplačevalci širom imperija rešili kožo po »finančni krizi« 2008: spomnimo se cunamija nacionalizacije vrtoglavih dolgov korporacij in bank ter obenem privatizacije vrtoglavih dobičkov na drugi strani. Spomnimo se »Ko kapital enkrat doseže stoodstotni letni donos, je več ni misli, zakona ali morale, ki bi ga ustavila. Nobenega strahu pred vislicami več.« Karl Marx »slabe banke«. Da bo jasno, kdo je vladar tega sveta, je bilo treba rešitelju – nacionalnim državam in njihovemu prebivalstvu, njihovi ekonomiji in demokraciji – nadeti uzde in plašnice, ga neustrašno zajahati ter odločno pognati v smer brezzakonja, prekzakonja, nadzakonja, navideznega zakonja – edina pot, na katero se družba pohlepa dobro spozna! Ki sebe razume kot vsemogočnega, ki mu je, kakor Bartolovemu Hassanu ibn Sabahu na Alamutu, dovoljeno nič manj kot – vse! »Nič ni resnično, vse je dovoljeno.« Da bi dogajanje razumeli, je na mestu, da ponovno spomnimo na citat, ki ga je Karl Marx zapisal v prvem zvezku Kapitala: »Ko [kapital] enkrat doseže stoodstotni letni donos, je več ni misli, zakona ali morale, ki bi ga ustavila. Nobenega strahu pred vislicami več.« 20 Tu smo. Nobenega strahu pred vislicami več. Imamo jezdeca, ki pospešeno nadaljuje z nekaznivostjo; nadaljuje morilske in plenilske vojne zoper suverena ljudstva sveta. Povzroča milijone žrtev, za katere se ne čuti najmanj pravno odgovornega. Pobija civiliste z droni, ki so – vpričo tisočev osuplih, nemočnih ljudstev – nad vsemi zakoni etike in sveta. Izvaja blokado in nizkotno propagandno vojno zoper Wikileaks in vse žvižgače sveta. S prozornimi lažmi, ki jih brezobzirno pomagajo širiti »množični mediji«. Z lažmi, sprenevedanjem, šikaniranjem, poniževanjem, zapiranjem, preganjanjem in ubijanjem voditelja najpomembnejšega in najuglednejšega medija na svetu (Wikileaks). In pri vsem tem se Evropa – točneje, EU, ki brez Rusije obsega le polovico zgodovinske Evrope – vede po vzoru starogrške bajke o lepotici Evropi, ki se je dovolila zapeljati in odpeljati pozlačenemu biku – temu bizarnemu ostanku starodavnih idolov, ki domuje na volstritu in hoče vladati svetu. V zameno za svoje telo je od ugrabitelja prejela darilo: brezplačno, konkurenčno delovno silo, neizčrpno reko ponižanih, na tuj račun šolanih in izobraženih beguncev, ki jim je uspelo pobegniti pred vojnim pustošenjem, ki ga na področju Bližnjega in Srednjega vzhoda že desetletja nekaznovano seje zlati bik. Treba jih je bilo le sleči, obrati imetja, ponižati, namestiti v taborišča; tako je EU prejela dvojno darilo: vojsko skoraj brezplačne delovne sile in gigantski odmerek groze, strahu in nestrpnosti za krotenje »svojih« prebivalcev. Reka ponižanih in prestrašenih sužnjev bo pomagala imperiju utirati struge nebrzdanega strahovladja in avtokracije, in tako bo imperij s svojo suvereno, tehnološko napredno korporacijsko organiziranostjo izrinil še zadnje trohice dvoma o tem, kdo je nad Evropo in svetom gospodar! In deset let kasneje smo tu, kjer smo: slovenska ustava je postala gradbena jama, primerna za naložbo v distopično prihodnost tehnodiktature. Ta naj bi bila konkurenčna tistim iz ZDA, Velike Britanije, Kitajske. Noč in dan dejavni vrtalni stroji, valjarji, bagerji, buldožerji, žerjavi rijejo, razbijajo in s prostaško latovščino, raztegnjeno na tisoče strani, dekonstruirajo vse, kar diši po demokraciji, neodvisni znanosti, človečnosti, racionalnosti in socialni državi, po vsakršni obliki suverenosti. Korporacije vsiljujejo in lobirajo za nove in nove obsežne zakone, pravilnike, disclaimerje (izjave o nesprejemanju odgovornosti in njenem zvračanju na ramena »uporabnikov«) ter pogoje, s katerimi si zagotavljajo sveto nedotakljivost svojih interesov. Hozana nad demokracijami, ustavami, deklaracijami in konvencijami o zastarelih človekovih pravicah! Ali je torej slovenska ustava ilegalna in protiustavna? Jasnih odgovorov ni; slišimo le sramoten molk, jecljanje, sofizem. Odgovor slovenske »stroke« je neodgovor. Molk in neodločnost, kakršna pomnimo iz časa kolaboracije v fašizmu. Molk, v katerem se dosledno razmišljanje, kakršnemu je zvest ustavni pravnik prof. dr. Andraž Teršek, obravnava kot nespodobno vedenje neuravnoteženega iztirjenca. Njegova zgroženost kot nebrzdana revolucionarnost. Njegovi protesti zoper kršitve kot nespodobno kričanje. Ugledni profesor ustavnega prava spravlja establišment province Republike Slovenije ob ugled. Kakšna predrznost! znanost ni terna kateri »znanosti« je treba snovati politiko, ki bo uspešno upravljala na tisoče kultur ljudstev sveta. Očitno je doseženo soglasje, ki je nad vsemi zakoni in deklaracijami in demokracijami in ustavami in znanjem in znanostmi sveta. Kdor temu oporeka, je »teoretik zarote«, ki »ogroža zdravje naših babic in dedkov«. Države, skupaj s svojimi ustavami, vladami in parlamenti, postajajo opombe pod črto v bilancah velekapitala. Ta prizadevno skrbi za to, da bomo res odlično informirani, izobraženi, sijajno revni, trajno zaskrbljeni in prestrašeni, predvsem pa, da bomo – trajno znanstveno zdravi in zaščiteni pred zlom, ki nam ga – kar je podrobno dokumentirano, vendar se o tem ne gre seznanjati in še manj razpravljati – velekapital že dolgo in z zavzeto skrbnostjo pripravlja. denarja in mednarodnih sporazumih. V novem »svetovnem redu« imamo Slovenci pravico vplačevati številne davščine. In molčati. Toda ni ogrožena le demokracija v Sloveniji: ogrožene so temeljne pridobitve demokracije na vseh območjih, ki si jih je v zadnjem stoletju podredil zahodni imperij. Ogroženi niso le pravni vidiki, ogroženi niso le temelji slovenstva, ogroženi so temelji človečnosti, humanizma vobče. Razpadajo temelji etike in celo zdravorazumske Ogroženi niso le pravni vidiki, ogroženi niso le temelji slovenstva, ogroženi so temelji človečnosti, humanizma vobče. Razpadajo temelji etike in celo zdravorazumske racionalnosti. Tu smo. Interesi velekapitala so nad nacionalnimi. Znanost kapitala je nad vsakim suverenim znanjem in tradicijami. Zdaj razumemo, zakaj je ustava odveč. Celo o pravici do samoodločbe, ki je bila naša svetinja racionalnosti. Omika pač ni nekaj, kar bi služilo bilancam od pričetkov narodnoosvobodilnega boja, ni več ne duha ne sluha. Leta 2013 pa so nam, ljudstvu – pod odločnim pritiskom »zaskrbljene ugledne mednarodne poslovne javnosti« –, odrekli referendumsko pravico do odločanja o zadevah uspeha neoliberalizma. Zato zver velekapitala še posebej natančno meri svoje strele v srce, misel in oko svobodnega človeka. Vendar da bi zadela vanj, ga mora dobro poznati. In koliko je pripravljena Toda kako je sploh mogoče, da smo prišli tako daleč? Spomnimo se opozorila prof. Jožeta Mencingerja, ki so ga ob odločanju o vstopu v EU mediji razglašali za »evroskeptika«. Mencinger je jasno opozoril: država, ki je monetarno in davčno suverenost prenesla na drugo institucijo – konkretno na Evropsko centralno banko in EU –, je izgubila temeljne atribute državnosti. Posledično po definiciji ni več država, pač pa provinca z omejenimi pristojnostmi. Pred devetimi, osmimi leti smo se mnogi slovenski kulturniki in aktivisti odločno bojevali proti tajnim mednarodnim trgovinskim sporazumom (TTIP, TISA, CETA in drugi). Črno na belem je bilo, da korporacije želijo vladati onkraj vsake jurisdikcije, onkraj vsakega prava, razen tistega, ki ga snujejo same. Analize, ki so jih naročale institucije EU, so naš aktivizem opredeljevale kot delo »teoretikov zarote«. Danes se o tajnih sporazumih ne sliši več veliko; zdi pa se, da so polno upoštevani in uresničeni; doseženo je soglasje o tem, kaj je znanost in kaj 21 investirati v to, nam veliko pove podatek, ki ga je pokazala nedavna raziskava borcev za spoštovanje pravic zasebnosti: Google od vsakega svojega uporabnika v ZDA na vsakih 12 ur počrpa astronomskih 1,2 TB podatkov. Apple se zadovolji s 4,8 GB podatkov na vsakih 12 ur. Na vsakih 12 ur – zakaj le? Ugibamo: zato, da bi nas razvozlala. In lažje še naprej vozlala. Na tem mestu ponovno spomnimo na misel Hannah Arendt: ob spremljanju procesa zoper zloglasnega Otta Adolfa Eichmanna v Izraelu je na veliko vznemirjenje in grozo svojih kolegov in prijateljev Judov ugotovila, da je Eichmann po standardih zahodnih družb povsem zgledna, izobražena, situirana oseba, kakršne se v zahodnih družbah daje vsem za vzgled. Pokorno se je držal zakonov svoje države in izvajal navodila. Danes prevladuje korporativistična miselnost, ki ji je uspelo uveljaviti prevarantsko maksimo, ki pravi, da je nujno in smiselno ubogati in izvajati navodila. Ki pravi, da je ni višje sreče kakor imeti službo za nedoločen čas. Ki vse to pravi v imenu »znanosti«, v imenu »stroke«, v imenu »profesionalcev«. Pridno in dosledno izvajanje je prvi pogoj za uspešnega posameznika in vsako življenje. Hannah Arendt pa je spoznanje privedlo do nezaslišanega zaključka, da je temeljno gibalo etike v sklepu, ki je koronskemu duhu docela nasproten: Nihče nima pravice ubogati. V času, ko je – pod grožnjo nezaslišanega političnega, policijskega in celo vojaškega nasilja – zapovedano vsesplošno izvajanje navodil (»ukrepov«), deluje Hannina ugotovitev revolucionarno. Od nas terja miselni pogum, da podrobno preizprašamo predpostavke in okoliščine domnevne racionalnosti, na podlagi katere se ukrepe šteje za razumne in potrebne. Kaj se torej skriva za pojmom »znanost«, ki naj bi zagotavljala verodostojnost »racionalnosti«, ki je podlaga ukrepom? Edvard Kocbek je v dnevniških 22 zapiskih sredi narodnoosvobodilne vojne zapisal slutnjo: »Čutim, da se približuje nova nevarnost, nevarnost novega istenja zemeljske in življenjske resnice z logično resnico sistema. Nastopili bodo novi ekskluzivni izpovedovalci logične resnice, ki bodo bolj izražali posest resnice kakor prevzetost od nje. Taki izpovedovalci postanejo do sočloveka vedno nasilni, preveč samozavestni, kar ošabni, ironični do metafizičnih vprašanj in neobčutljivi za skrivnosti, ki jih noben sistem nikoli ne more uloviti in razložiti. Od kod ta prevzetnost in ošabnost ljudi, ki so se oprijeli logičnih sistemov? Zakaj težijo logični sistemi v to, da bi pod videzom preprostih principov zakrili kompleksnost resničnosti? Zato, ker se jim v tej razvojni dobi ponuja skušnjav polna priložnost, da dosežejo krepke učinke s spreminjanjem in urejevanjem sveta, in zato, ker se jim ponuja še nevarnejša skušnjava, da človeka ulovijo v razumsko razvidnost, in sicer tako, da zožijo njegovo življenjsko resničnost v le razumljive in spretno uporabljive elemente.« V času od začetka pandemije je bil razkrit cel niz pogodb in dokumentov, ki pričajo o nedopustni podrejenosti vlad in držav »znanstvenim« korporacijam – konkretno farmaciji. O nezaslišanem izsiljevanju in pogojevanju vlad z naravnimi viri njihovih držav in nebrzdanim zadolževanjem prebivalstev. O tako rekoč brezpogojni imuniteti korporacij in njihovih »produktov«. O »mednarodnih« trgovinskih sodiščih in zasebnih arbitrih kot edinih »pristojnih« za spore. O tožbah, ki potekajo v strogi tajnosti. Pred nami se razkriva predrzno organizirana zarota proti temeljem prava in demokracije, uperjena pa je zoper vsa ljudstva sveta. Glede »znanosti« in »znanstvenosti«, s katerima se danes maha na vsakem koraku, se velja spomniti, da imamo ne le pravico, temveč dolžnost dvomiti o tem, kar se nam danes predstavlja za sveto. Te dolžnosti nam ne nalaga le princip, ki je pogoj za obstoj in smisel znanosti, pač pa nam jo nalaga samospoštovanje – spoštovanje do suverenosti lastne pameti. Znanost je metoda, je orodje spoznavanja: spoznanje samo pa raste šele skozi razum in etos. Metoda je nevtralna, zato je povsem ključno, kakšna je narava in kakšni so nameni bitij, ki z njo ravnajo. Znanstvene metode namreč na mnogih področjih prinašajo različne, neredko celo protislovne ugotovitve. Tako si je bila, denimo, znanost z »najboljšimi eksperti« svojega časa še pred pol stoletja edina, da je DDT znanstveno dokazano popolnoma neškodljivo čudežno razkužilo, ki bo rešilo svet nazadnjaštva in umazanije: njive in gospodinje bo zaščitilo pred škodljivci, dojenčke in otročičke pa pred zajedavci in boleznimi, celo pred otroško paralizo. Znanost je svetovala, da je treba otroka že zgodaj popršiti z DDT-jem, pa ga bomo zavarovali pred bakterijami in virusi! Še dolgo po tem, ko je bil kapitalizem prisiljen pripoznati veljavo usodni smrtonosnosti DDT-ja za žive organizme – trditev, ki je bila dotlej izključna domena »teoretikov zarote« –, ga je veselo prodajal v druge in tretje in četrte države. Ni si mogel kaj, saj je hotel le dobro – svojemu žepu. Današnji kapitalizem s svojimi vztrajnimi investitorji v vse, kar diši po grozi in strahu, z naložbeniki v vojno zoper zajedavce, viruse in politično nekorektne, nam dopoveduje, da je znanost v teh nekaj desetletjih popolnoma odrasla in da so njihovi naboji zoper hudobne viruse popolnoma neškodljivi. Kdaj v zgodovini je kapitalizem hotel dobro komu drugemu kakor sebi? Kdaj je hotel dobro ljudem in zemlji? Kdaj je hotel ljudi zaščititi pred čimerkoli drugim razen pred pametjo, zakonitostjo, poštenostjo in doslednostjo? Skratka, stvari niti slučajno niso tako nedolžne, kot nam jih rišejo Google in množični mediji. To, kako se danes manipulira s pojmom znanosti, natanko ustreza manipuliranju s pojmom boga v mračni inkviziciji in žalostno je gledati, kako današnji »liberali« in celo »skrajni levičarji« nekritično privrženo sprejemajo hostijo z oltarjev novega boga in obenem sodelujejo pri pregonu heretikov ter aktivno in tvorno soustvarjajo orwell-huxleyjevsko distopijo, v kateri postajajo »družbeno sprejemljive« takšne sprevrženosti, kot je vse brezobzirnejša cenzura v medijih, na internetu, v Wikipediji, pri čemer med najbolj prepovedane sodi prav tista znanost, ki ji je uspelo zadržati dostojanstvo in neodvisnost od vplivov interesov kapitala: nepregledno število do nedavna vrhunskih znanstvenikov, med katerimi je več Nobelovih nagrajencev, bivši šef znanstvenikov korporacije Pfeizer, bivši predsednik svetovne cepilske zveze Gavi, izumitelj cepiv mRNA, dr. Robert Malone, itd., spisek je brez konca in se iz dneva v dan širi. Javnosti ostajajo povsem nedostopne tudi številne peticije in deklaracije desettisočev zdravnikov z vsega sveta, nedostopni so jim podatki o tisočih javnih ovadbah in tožbah širom zahodnega imperija, javnost iz »medijev« ne izve ničesar o največjih protestih v pisani zgodovini, ki se zgrinjajo na ulicah Evrope, Amerike, celo Indije. Protiustavni in nezakoniti ukrepi se vsi po vrsti sklicujejo na »znanost«, ta pa se je izkazala za sijajno deklo kapitala, sanjsko sodelavko za sijajno deklo, sanjsko sodelavko poslednjega zatočišča kapitalizma: religije strahu. Toda ukrepi, ki so se nasilno zavihteli nad ustave vseh ljudstev sveta in nad desetino deklaracij o človekovih pravicah niso od včeraj. Spomnimo se: farmacija je že dolgo osrednja naložba združenega velekapitala; torej gre za naložbo tiste nesorazmerne moči, ki je pred 90 leti odločno podpirala in vzpodbudila nacizem in mu pomagala shoditi, naložba v nacistično medicino, evgeniko ter idejo nadzora nad zdravjem in boleznimi človeštev. Smetana superkapitala prve polovice 20. stoletja – od Rockefellerja in Henryja Forda do IBM-a, od bančnega kapitala do Bayerja – ob glasni ali tihi, vsekakor pa zavidljivi podpori pretežnega dela zahodne aristokracije in Vatikana (1) – je najodločneje podpirala nacizem in tedaj najnaprednejšo nemško znanost ter njene demonične projekte. Ker »investitorji«, torej očetje in mame nacizma, nikoli niso bili poklicani na zatožno klop mednarodnega sodišča, je bilo seveda vprašanje časa, kdaj bo zver spet dvignila glavo. Potem ko si je 100 let z vojnami in prevarami podrejala vse okoli sebe, je presodila, da je ponovno prišel njen čas. Stopila je iz verig mednarodnega prava, mimogrede zrušila Jugoslavijo, Irak in še nekaj deset držav, pohodila Wikileaks in Assangea – in zdaj je tu z nami: ponosna, srhka, vseobsežna gospodarica nove stare dobe! Tokrat nastopa brez Hitlerja – ne potrebuje ga več, svoje je odslužil. In čisto v redu služi naprej – kot groteskna figura, ki odvrača pozornost od aktualnega zla. Duh, ki je oblikoval in ustvaril Hitlerja, pa se je potajil v brezosebno brezdušno silo avtoritarnega režima, ki straši in vlada z brezpravnimi ukrepi, neznanstvenimi teorijami, nezaslišanimi lažmi in terorjem ter večmilijonsko vojsko varnostnikov in drugih »zaposlenih«, ki jim ni dovoljeno razmišljati, pač pa le izvajati navodila. Glede »znanosti« in »znanstvenosti«, s katerima se danes maha na vsakem koraku, se velja spomniti, da imamo ne le pravico, temveč dolžnost dvomiti o tem, kar se nam danes predstavlja za sveto. Tudi simbola svastike ne potrebuje več. Dobro ga nadomeščajo še ne »zapacane« avre blagovnih znamk. Malo znano je, da velekapital – prek skrbno netransparentne in v veliki meri anonimizirane lastniške mreže (2) – danes razpolaga z vsaj kontrolnimi deleži v lastniških strukturah upraviteljev blagovnih znamk, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Konkurenčnost je zgolj navidezna: odločevalske deleže nadzirajo isti lastniki. Ki se obenem vzajemno posedujejo. Te blagovne znamke, ta zaupanja in zaupanja milijard ljudi danes prevzemajo umazano vlogo, ki so jo nekoč opravljali uradniki, 23 varnostniki in policija kljukastega križa – ob pomoči freikorps: blagovne znamke, druga za drugo, v vseh nakupovalnih središčih imperija kapitala – teh katedralah nove religije, ki se ponašajo z vsakodnevnimi množičnimi obiski – vsak dan pohlevno hipnotično in brez vsake odgovornosti in refleksije ponavljajo navodila ukrepov smrtnikom, kako Pero Andraža Terška preizprašuje in razgalja protislovja in pravno nevzdržnost početja »investitorjev v konec demokracije«. naj se vedejo, če nočejo »umoriti babice in dedka«. Zastrupljanje z masko je obvezno, cepljenje z najnovejšimi proizvodi najdonosnejše industrije na svetu je najmanjši skupni imenovalec »družbe« in obenem povsem ključno zagotovilo, da ne bomo izobčeni iz nje. Strah je »družbeno« pričakovan in celo zapovedan, razdalja dva metra pa je korak v smeri izolacije, ki je potrebna za lažjo uveljavitev »novega družbenega soglasja« v Krasnem novem svetu. Mnogi smo slutili, da se bo zgodovina ponovila. Nismo si pa mislili, da na tako sprevržen in hudoben način. Adolfu Hitlerju sta vzpon omogočili brezobzirna organizacija in napredna tehnologija, osnovana na tedaj najbolj cenjeni nemški znanosti. Vse troje je odločno podpiral prav tisti kapital, ki ga je v svojih delih (davno pred Hitlerjem) analiziral Marx, prepoznal njegovo srhljivo naravo in se proti njemu divje bojeval, zavedajoč se, da gre za intencijo, ki ukinja človečnost in človeka. Klausu Schwabu sta 90 let kasneje vzpon omogočila taisti kapital in taista intenca. Podprta z brezobzirno organizacijo, napredno tehnologijo, osnovano na »napredni« cenjeni znanosti, napovedujeta rojstvo čezčloveka (ang. transhuman). Toda vprašajmo se, kdaj v zgodovini so bili cenjeni resnična znanost, resnični humanizem, resnična umetnost? Vselej so bili prepoznani z varne, več-desetletne razdalje, ki 24 Tisto, kar taca z valjarji, buldožerji, tanki ... po ustavi in zakonodaji, pa je kolaboracija izdajalcev slovenskega ljudstva in človeka vobče. je omogočala, da niso bili ogroženi interesi vladajočih monopolov. Epohalen, vendar žal predvidljiv in znova materializiran uspeh kapitala je, da mu je uspelo množice znova na polno spraviti na limanice; jih pripraviti v vero, da zdaj gre pa zares, zdaj je pa vse povsem drugače, kot je bilo, zdaj smo pa res super napredni in grožnja 0,14 % smrtnosti je veliko hujša kakor denimo grožnja uničenja nas, ki tako odgovorno že stoletja usmerjamo življenje na Zemlji, je tudi neprimerno hujša od stotin milijonov sestradanih ljudi, desetin milijonov umirajočih od lakote, da porasta samomorov ter nepreglednega števila umrlih ali prizadetih zaradi cinclanja ne omenjamo, itd. Smrtnost 0,14 % je namreč neizpodbitno dokazana z najsodobnejšo znanostjo, tako kakor je bila pred desetletji neizpodbitno in ob ovacijah zdravnikov naprednega sveta dokazana nalezljiva degeneriranost Slovanov, Ciganov in Židov in tako kakor je sveta inkvizicija z božjo previdnostjo in posvečenostjo znanstveno ugotavljala prisotnost hudiča v osebah, ki so s svojim vedenjem nedolžne ovčice spravljale v zadrego ali celo skušnjavo. Kakor, denimo, nepooblaščene ženščine, ki so s svojimi zvarki in čaranji spravljale v zadrego naše zdravnike, ki so s sodobnimi metodami, s pijavkami in puščanjem strupene krvi, beležili izredno učinkovitost in zaščito pred boleznijo in Satanom. Takrat nam je spodletelo, toda zdaj gre zares! Priča smo zgodovinski, epohalni bitki – človek stroj zoper človeka. Bitki, ki se v nasprotju z dosedanjimi vojnami dogaja po vsem planetu. To je bitka, ki se ji lahko zoperstavi samo Njegovo veličanstvo Človek, kot je dejal Ježek. »Politični absolutizem pritiska na izmučeno Evropo, s slepili in prividi skuša upravljati tega človeka. Še zadnjič hoče vkovati polmrtvega, trudnega človeka, ki nima niti krvi več, da bi krvavel. Potem ko je izsesal moči iz ljudi, jih hoče vladati, usužnjiti.« (Srečko Kosovel: #Človek) Pero Andraža Terška preizprašuje in razgalja protislovja in pravno nevzdržnost početja »investitorjev v konec demokracije«. Opozarja, da se zasipava nekaj najdragocenejšega. Ustava. Ki ni le skupek črk, temveč je svetlo upanje in zaupanje v prihodnost slovenstva, v prihodnost naše kulture, našega spomina, naše identitete in samobitnosti. Andraž govori govorico, ki je zapisana v srce slovenske kulture in njene ustave. Njegov zapis je pogosto krik – vendar nadvse upravičeno, saj ustavo preziraje teptajo, ponižujejo in ubijajo. Njegova misel je odločen poziv k prisebnosti, budnosti ter k samoobrambi. Njegovo delo si zasluži najgloblje spoštovanje vseh domoljubov. Od kod mu vztrajnost in potrpežljivost, da premore natančno branje govorice horror mundi, sprenevedave latovščine, ki se skriva za strokovnjaštvom prostaške jezikavščine neoliberalizma? Slovenci imamo blagoslov, da ga imamo. Imeti moraš moč, gibkost in vztrajnost slovenskih kolesarjev in plezalcev, da lahko narediš vse tisto, kar Andraž dosega v boju za ustavnost in demokracijo. Njegov angažma je od začetka koronizma osupljiv po obsegu in presunljiv po razkritjih in sklepih. In vendar ostaja brez vsake resne pozornosti tako imenovanih »medijev«. (3) Andraž stoji v obrambo človeku. Vseh, ki dobro v srcu mislimo. Ki sanjamo, de oblast in z njo čast spet k nam se vrneta. Kakorkoli že gledamo stvari, eno stvar jasno vidimo; Andraž je v tem boju zmagovit. Skladen ni le s črko ustave, temveč tudi s srcem in duhom, ki sta to ustavo pisala. Tisto, kar taca z valjarji, buldožerji, tanki ... po ustavi in zakonodaji, pa je kolaboracija izdajalcev slovenskega ljudstva in človeka vobče. Ne damo se. Slovenci smo s knjigo svetili skozi mnoga temna obdobja in svetimo danes na to negotovo stezo, zaraščeno s tisoč nesporazumi, sprenevedanji in lažmi – nazaj k sebi, k prebujenemu, ljubečemu človeku. Narod si bo pisal sodbo sam: ne frak mu je ne bo, ne talar! MODRE MISLI Ne damo se. Slovenci smo s knjigo svetili skozi mnoga temna obdobja in svetimo danes. ROK ZAVRTANIK Ne morete doseči novega cilja z enakim razmišljanjem, ki vas je privedlo tja, kjer se nahajate danes. ALBERT EINSTEIN Ljudje vedno krivijo svoje okoliščine za to, kar so. Ne verjamem v okoliščine. Ljudje, ki jim uspeva v tem svetu so tisti, ki vstanejo in poiščejo okoliščine, ki jih želijo, in jih, če jih ne morejo najti, naredijo. GEORGE BERNARD SHAW dr. Andraž Teršek Če ni skupnega cilja, postavijo ljudje v ospredje lastne! CHARLES HANDY Avtor knjige Boj za ustavnost in zakonitost Opombe: (1) James Pool, Suzanne Pool: Odkod Hitlerju denar: tajno financiranje Hitlerjevega vzpona na oblast od 1919 do 1933. Založba Obzorja, 1982. (2) Znanstvenica in okoljevarstvenica Vandana Shiva v knjigi Ena Zemlja, eno Človeštvo zoper 1 % (Sanje, 2020) veliko pozornosti posveča lastniški strukturi velekapitala. Glej tudi: 1. dokumentarca neodvisnih britanskih novinarjev: The Spider‘s Web: British Second Empire. 2. dokumentarec avtorja Tima Gielena Who Owns The World? Ustavniški blog: https://andraz-tersek.si/blog/ (3) Zdaj končno razumemo, zakaj je bilo treba v zadnjih desetih letih oklestiti in osiromašiti slovenski medijski in založniški prostor? Zakaj je bilo treba stotine uglednih novinarjev pognati na cesto? Zakaj je bilo črtanih toliko kakovostnih radijskih in televizijskih oddaj in zakaj je vzniknilo toliko prostaškega kiča? Za prostaško politiko in ekonomijo je pač potrebno prostaštvo. Vsako iskreno in dosledno misel in delo pa je treba ali zignorirati, ali pa ponižati in izobčiti. Naporen in dolgotrajen proces, v katerega so »ugledne poslovne javnosti« investirale zavidljivo veliko truda in sredstev. Že drobec te investicije bi zadostoval za odpravo pomanjkanja na vseh kontinentih sveta. 25 Polona Kambič 26 Intervju. 1. Kako je danes biti županja v Sloveniji? V časih razglašene krize, ko vam odločevalci dnevno pošiljajo raznolike sklepe in odloke, pogosto nasprotujoča si navodila in pa dvomljive ukrepe, ki nimajo povezave z zdravjem ali zdravstvom, temveč bolj z omejevanjem ustavnih pravic občank in občanov? Kako to zaznavate neposredno na terenu tam, kjer ministrov ni ali pa so le poredkoma? Gotovo je, da je veliko lažje in povsem neosebno odločati o usodi ljudi iz neke oddaljene pozicije, kot to velja za državno raven, kamor spadajo tudi ministri in vladne službe. Nekaj vehementno razglasiš in je zate zaključeno, ne poglabljaš se v to, kako to vpliva na življenja ljudi, saj si daleč stran. Župan/županja pa živi neposredno med ljudmi, jih vsakodnevno srečuje, tudi v svojem prostem času, v trgovini. Ne more ti biti vseeno, ko opazuješ njihove stiske in težave, kako se spopadajo z vsak dan bolj oteženim življenjem, pa dobro veš, da za to ni prav nobenega logičnega razloga. Še huje je, ko vidiš, da se stvari dogajajo pod pretvezo skrbi za naše zdravje, pa podatki kažejo, da ne gre za zdravje, ampak za pritisk na vzdržljivost in poslušnost ljudi. Ob tem se naravnost zgroziš, da si nekdo drzne sočloveku za ceno lastnih koristi, povzročiti toliko trpljenja. Na lokalni ravni se zelo trudimo, da bi svojim občankam in občanom zagotovili kar najboljše pogoje življenja, jim pomagamo s številnimi subvencijami in smo osebno pozorni do slehernega občana. Zato kot županja ne morem izvajati nerazumnih in nezakonitih ukrepov, kot to od mene pričakuje vladajoča politika, ker je to v nasprotju z mojim poslanstvom, ki ga opravljam že tretji mandat. Režimskim navodilom sledim toliko, kot je še primerno, da ne pride do diskriminiranja kogarkoli, da je zadoščeno vsej javnosti, med katero so tudi takšni občani, ki nekritično verjamejo dnevnim novicam v ‚uradnih‘ medijih in jih je zato zelo strah. Se pa tudi zelo trudim, da ljudem na različne druge načine, ‚med vrsticami‘ sporočam, da naj se ne bojijo, ampak naj poskrbijo za svojo odpornost, samooskrbo in podobno (z letaki po gospodinjstvih, z nagovori v mesečniku Belokranjec, z video nagovori ob različnih priložnostih, z osebno komunikacijo). Imam veliko stika s terenom, zato iz prve roke vem za mnoge težave in negativne posledice korona ukrepov, ki jih številni že čutijo na svojem zdravju in v vsakdanjem življenju. 27 2. Kako je zaznavati razliko med predstavniki oblasti – ministri, ki niso bili izvoljeni, temveč zgolj imenovani in vami – župani, ki ste prejemniki zaupanja in dejanskih glasov ljudi. Kako v tem smislu občutite pritiske iz nacionalne, kabinetne ravni oblasti? Svoje nestrinjanje z navodili vladajoče politike sem začela javno izražati že v začetku julija 2021, ko smo bili županje in župani na Brdu pri Kranju napoteni, da naj med svojimi občani vršimo pritiske in pregovarjanja, naj se ljudje v čim večjem številu cepijo, saj je od tega odvisno, kako bomo vstopili v jesen in v novo šolsko leto. Takrat sem sporočila javnosti, da za tako početje nimam nobene pristojnosti ali pravice, da to ni v skladu z mojimi vrednotami, saj je vsak medicinski poseg, torej tudi cepljenje, zelo osebna odločitev vsakega posameznika, je resen poseg v naše telo, o čemer pa ne more in ne sme odločati nihče drug. Opozorila sem na resolucijo Sveta Evrope št. 2361, ki je zavezujoča tudi za Slovenijo, kot članico te organizacije. Mene so namreč izvolili ljudje neposredno in edino oni mi lahko dajo nezaupnico na naslednjih volitvah. Zatem sem se javno izpostavila v začetku avgusta, ko sem se odzvala na pismo mag. Vladimirja Pirnata. dr. med, ki je na vse županje in župane naslovil apel o moralni odgovornosti v zvezi z vladnimi ukrepi. Naslovniku ter vsem kolegicam in kolegom sem posredovala svoje razmišljanje. Pojasnila sem, da se mi zdi prav in potrebno, da zainteresiranim občankam in občanom preko svojega FB profila posredujem kar največ dosegljivih drugačnih informacij, ki jih uradni mediji žal ignorirajo, da bodo lahko izmed vseh podatkov izluščili, kaj je zanje najboljše in pričeli gledali na trenutna dogajanja s svojimi očmi. Zato sem na svojem FB profilu objavila celotno pisanje dr. Pirnata in Iniciative slovenskih zdravnikov. Pozvala sem, da naj ljudje spoštujejo drugačna mnenja in odločitve in naj zaradi tega ne obsojajo drugače mislečih ljudi. Poudarila sem, da smo županje in župani steber povezovanja in da so za nas enako pomembni vsi, tako cepljeni, kot tudi necepljeni, saj so oboji prispevali svoje glasove, da smo danes lahko na svojih položajih, 27 zato jih nimamo pravice v ničesar siliti, še najmanj pa v cepljenje z eksperimentalnimi cepivi. Novinar komercialne televizije, ki se me je lotil konec avgusta z nekaj provokativnimi vprašanji, je moje pisne odgovore objavil izven konteksta in seveda tako, kot je to ustrezalo uredniški politiki, ki si je zadala za nalogo, da me čim bolj očrni in osmeši. V isti maniri se je oglasil tudi minister za javno upravo, g. Koritnik, ki je zahteval moj odstop in ostro ukrepanje občinskega sveta. Pri tem mu ni bilo mar za zakonske podlage o prenehanju mandata župana. Namenoma je zavajal svetnike, saj sam zelo dobro ve, da se župana ne more kar tako odpoklicati. Župana oz. mene so namreč izvolili ljudje neposredno in edino oni mi lahko dajo nezaupnico na naslednjih volitvah. Režimska politika deluje tako, da poskuša uničiti vsakega, ki se ji na kakršen koli način upre. Ko sem sredi novembra na semiško osnovno šolo poslala pismo o svoji zaskrbljenosti ob vedno večjem kršenju temeljnih človekovih in otrokovih 28 pravic in svoboščin ter podoben dopis še na Ministrstvo za javno upravo, se je s strani uradnih medijev plaz kritik, posmehovanj in tudi ponovnega ministrovega pozivanja ponovil. To sem seveda pričakovala, saj režimska politika deluje tako, da poskuša uničiti vsakega, ki se ji na kakršen koli način upre. Kar pa nisem pričakovala, so bili pozitivni odzivi sodržavljanov iz celotne Slovenije, ki so mi množično in na različne načine izkazovali svojo podporo: s komentarji na FB, s poslanim cvetjem, vljudnostnimi obiski, zahvalnimi pismi, otroškimi risbicami, iskrenimi stiski rok in prijateljskimi objemi. In to je povsem preplavilo vse grde namere in mi vlilo toliko dodatnih moči, da sem se skozi ta, zame kar težek čas, prebila skorajda ‚nepoškodovana‘. Pričakovala nisem ničesar, a sem dobila in doživela toliko lepega, česar pa seveda ne bi, če bi samo mirno ždela v svojem predvidljivem svetu. 3. Priča smo načrtnemu medijskim zavajanjem in linču, ki ga proti vam izvaja režimska oblast. Vi seveda niste zanikovalka virusa, anti-cepilka ali nekakšna teoretičarka zarote. Je ključ za pridobivanje strokovnih, predvsem pa verodostojnih informacij v nujnem izhodu iz t.i. cone udobja in vsakodnevnemu namenjanju časa za preverjanje globalno dostopnih dejstev in študij neupoštevanih referenčnih stališč? Lahko rečem, da sem tej krizi na nak način hvaležna za izzive in priložnost, da sem snela ‚plašnice‘ in končno uvidela, kakšen je dejansko svet okoli mene. Prej sem živela bolj ali manj v coni svojih vsakodnevnih opravil in udobja ter v prepričanju, da se svet vrti prav in v dobrobit ljudi. Izhajala sem iz sebe in takšno delovanje pričakovala tudi od sveta okoli sebe. Čutila sem sicer prizadetost ob vsakem trpljenju, lakoti in vojnah ter se spraševala, zakaj se to ne uredi, a sem to sprejemala kot del življenja, ki da pač takšno je. A številne informacije, ki so od začetka krize vsakodnevno prihajala v moj svet preko socialnih omrežij, sem z zanimanjem pregledovala, raziskovala, premišljevala in logično povezovala z informacijami že od prej. Vse to mi je pričelo kazati povsem drugo sliko sveta in pogled na dogajanje iz popolnoma drugega zornega kota. Postopoma sem spoznavala našo ujetost v politiko, religijo, medicino in farmacijo, bankirstvo in denar, ki skušajo povsem zavladati svetu in uničiti še tako plemenite namere poštenih akterjev družbenega razvoja. Spoznala sem, v kako dejansko problematičnem svetu živim in kako sem bila vseskozi zavedena. Spregledala sem, kako se ta svet vrti in kakšen je dejanski namen političnih strank, ki so med drugim namenjene tudi za to, da delijo in kregajo ljudi med seboj, da nam lažje vladajo, obenem pa poštenim državljanom vzbujajo lažno upanje, da lahko vplivamo na politiko, ki nam ureja svet, v katerem živimo. 4. Potreben je poseben pogum, še posebej za žensko, mati in ženo, da se upre režimu in se javno postavi na stran ljudi. Kako izgleda vaš vsakdan, ki zagotovo ni vezan zgolj na občinsko pisarno? Seveda sem v prvi vrsti mati trem odraslim sinovom, žena že preko 35 let in tudi že babica prav posebni vnučki. Živim na kmetiji, na kateri se trudimo biti kar najbolj samooskrbni, ker se zelo zavedamo pomena prehranske neodvisnosti. Pred študijem sem pridobila tudi izobrazbo kmetijski tehnik, rojena sem na kmetiji in to je moj način življenja. Kljub napornemu delavniku županje poskrbim, da imamo na jedilniku domačo kuhano hrano, vedno domač kruh, obsežno ozimnico, na njivi in vrtu pa kar največ zdrave zelenjave. Na naši ekološki kmetiji gojimo tudi ovce, zajce in kokoši. Torej, dela mi nikoli ne zmanjka in moram biti kar organizirana, da uskladim vse aktivnosti. Kljub temu skrbim tudi za svoje zdravje in odpornost. Moj dan se začne ob 5. zjutraj, to je čas samo zame, ko že pred službo poskrbim za raven svoje energije s predihavanjem, meditacijo, telovadbo in krepilnim mrzlim tušem. Popijem sveže stisnjen sadni sok in tako se začne moj delovni dan, ki se nemalokrat zaključi pozno popoldne ali zvečer. Sedaj, v času korone, je aktivnosti nekoliko manj, a se tudi to postopoma vrača v stare tirnice. Sem človek, ki pred odločitvijo veliko razmišlja in tehta, ko pa se odločim, grem samo naprej, ne glede na vse. Življenje mi je dalo nešteto preizkušenj, dva resno bolna otroka, skrb za ostarela moževa starša, leta in leta študija ob službi, majhnih otrocih, gradnji hiše, delu na kmetiji. Enaindvajset let opravljam zahtevno delo na občini, od tega že dvanajsto leto kot županja. Čutim, da me je vse to na nek način pripravljalo na pot, ki se mi sedaj odpira. Po njej stopam odločno, a še vedno z žensko energijo sočutja. Čutim, da sem globoko v sebi bojevnica. 5. Bili ste ena prvih, ki ste izrazili potrebo po koncu strankokracije in nujnosti samostojnega aktivnega povezovanja volivk in volivcev. Tako je nastala tudi tako imenovana nestrankarska ljudska lista civilno-družbenega gibanja Zdrava družba. Tu vidite ključ tudi že za prihodnje državnozborske volitve? Kljub napornemu delavniku županje poskrbim, da imamo na jedilniku domačo kuhano hrano, vedno domač kruh, obsežno ozimnico, na njivi in vrtu pa kar največ zdrave zelenjave. Ko pomislim nazaj, se mi zdi, da to ni zraslo na mojem zeljniku, saj sem ob raziskovanju kar naenkrat dobila ta preblisk, da prihodnost ni več v našem delovanju v političnih strankah, ki so se vse po vrsti prodale in služijo globalnim akterjem in korporacijam kot orodje za dosego podlih ciljev obvladovanja in postopnega zasužnjevanja množic. Vem, da ni slučajno, da je na mojo pot prišla ekipa gibanja Zdrava družba. V začetku avgusta letos sem jim predstavila ta svoj pomislek glede zaupanja političnim strankam in od njih dobila odgovor, da obstaja zakonska možnost kandidiranja z ljudsko listo. Mislim, da je vse to sovpadlo tudi še z drugimi, ki so razmišljali podobno in zame je bil to jasen signal, da je to prava pot. Zato sem v začetku novembra izstopila iz politične stranke in se začela posvečati dejavnostim in 29 promociji civilno-družbenega gibanja ter pripravam na formiranje nestrankarske ljudske liste kandidatk in kandidatov za prihajajoče državnozborske volitve. 6. Zadnje čase vas pogosto srečujemo na predstavitvah po vsej Sloveniji. Zakaj ste se odločili za ta korak in kakšne so vaše izkušnje? Kaj želeli povedati državljankam in državljanom? Glede na to, da sem zaradi svojega javnega zavzemanja za ljudi in temu sledečih poskusov medijskega linča, postala nenadoma prepoznavna po vsej Sloveniji, čutim kot svoje poslanstvo, da s svojo prisotnostjo pripomorem k širjenju pomena in vrednot gibanja Zdrava družba, njegove razvojne vizije in prizadevanj za aktivacijo volivk in volivcev za udejanjanje družbenih sprememb na prihajajočih državnozborskih volitvah. Ljudem prenašam to, kar sama občutim in živim, pripovedujem jim svojo zgodbo, ki me je pripeljala na pot odločitve za spremembo. Poudarjam, da je to moja pot, da ima vsak svojo, ki pa jo mora tako kot jaz, prehoditi sam. To so nova zavedanja, ki jih moramo vsi skupaj še ponotranjiti, saj smo bili do sedaj programirani na to, da bo za naše potrebe poskrbel nekdo drug, mi pa bomo mirno in lagodno živeli. Teh iluzij je po 30. letih končno konec, zato pomagam ozaveščati ljudi, da se je treba prebuditi, sprejeti odločitev izstopa iz cone udobja in stvari vzeti v svoje roke ter oditi na pot sprememb. To jim kažem tudi s svojim zgledom, saj sem se pripravljena podati na volitve kot kandidatka ljudske liste. Želim, da ljudje spoznajo in začutijo mojo verodostojnost in usklajenost mojih misli, besed in dejanj. Prepričana sem, da je za aktivacijo potrebno najprej narediti tisti prvi korak – odločiti se, da v taki državi ne želiš več živeti, da hočeš soustvariti državo, ki bo podpirala potrebe ljudi, tvoje in vseh nas. Ta korak je najtežji, ker je povsem individualen – to resnično moraš storiti sam. Vsak naslednji korak je veliko lažji, saj se ti pridružijo podobno misleči, s katerimi nadaljuješ to plemenito pot. 7. Morebiti še vaše sporočilo kolegicam županjam in kolegom županom? Kot je razvidno iz vašega svetlega zgleda, se vse da! Torej je možno poslušati tudi ljudi in ne zgolj spornih kontradiktornih navodil iz državnih pisarn, ki se ne srečujejo z vsakodnevnimi težavami staršev, otrok in mladine, starostnikov, podjetnikov in ostalih, ki vsakega po svoje načrtno uničuje razglašena kriza? 30 Ko sem se poleti izpostavila v zvezi s svojim nestrinjanjem, da bi kot županja nagovarjala ljudi k cepljenju, sta me kontaktirala le dva kolega župana, ena županja in ena podžupanja. Njihova podpora mi je veliko pomenila, a sta me po zadnji medijski gonji v novembru podprli le še obe kolegici, vsi ostali pa so se zaprli v svoj navidezno varni svet in se ne želijo javno izpostavljati. Lahko pa da se ponekod bolj potihoma ‚borijo‘ v svojih občinah, kajti tudi župani in županje imajo šoloobvezne otroke, zaradi česar so v velikem stresu. Poskušam razumeti, da smo ljudje različni in da se težko izpostavimo, da za nekatere tudi še ni prišel pravi čas. Vsak ima namreč svoj razvojni ritem, eni prej, drugi kasneje. Vse bolj pa čutim, da sem s svojim zgledom marsikoga spodbudila, da se je zazrl vase in začel razmišljati. Prepričana sem, da v srcih in glavah ljudi vztrajno tli življenjska iskra, ki bo slej ko prej prerasla v zmagoviti ogenj. Vedno pogosteje dobivam namreč tudi pisma od zdravnikov in učiteljev, ki mi pišejo o svojih stiskah, ker se ne upajo izpostaviti, ker bi jih institucija izobčila. Spodbujam jih, da bomo le tako lahko naredili nove korake, če se bodo opogumili in spregovorili, saj gre za prihodnost tudi njihovih otrok. A očitno bo moralo postati še težje, da ljudje res ne bodo več zdržali in takrat se bodo pridružili. Glede na vse povedano, zame ni več poti nazaj, je le naprej v ustvarjanje boljšega življenja ne glede na vse. Vem, da bodo izzivi, da ne bo lahko, a imam že kar trdo kožo, saj me je življenje že nabrusilo za te korake in to pot. avtor teksta: Gregor Kos Recenzija zbornika Proti epidemiji enoumja »ZDAJ SI NE UPAŠ V DRUŽBO …« (KUD Logos, 2021, uredil Gorazd Kocijančič) Opravičujem se, ker predstavljam knjigo, v kateri je tudi moj prispevek. To se sicer ne spodobi, a je boljše kot nič. Za zdaj se je namreč oglasilo le nekaj razjarjenih zdravnikov in pa, glej no, glej, Gregor Golobič, ki prav tako stopa bolj na njihovo stran, češ Kocijančič dela Sokratu silo, ko pričakuje od njega moralno obsodbo, medtem ko je Sokrat s izpitjem strupa izkazal svojo polisno zavest … A to je površna ocena. Sokrat je sodbo izpolnil, ker je spoštoval lojalnost zakonom. Današnje oblasti pa niso lojalne zakonom – namesto njih pišejo odloke in izvršujejo protiustavna drejanja. Kdo je torej v resnici lojalen? Tako da … V drugih medijih sem našel zgolj še tole nedavno pohvalo – https://damjan.vrencur.info/2021/12/idejanamesto-tvja-proti-epidemiji.html. Upam torej, da se zbornik širi po nedoumljivih poteh, ki so jih zmožne dobre knjige. Ena od poti je tudi moj prikaz vsebine. Najprej je treba reči, da je knjiga popolno presenečenje vsaj zame. Na moji lestvici pokvarjenosti človeških profesij so namreč šolniki zelo visoko, tik pod zdravniki in le malo nad kulturniki. To so namreč profesije, katerih pripadniki, če se danes oglasijo v disonanci, grizejo roko, ki jih hrani – roko Kemokracije, roko Globoke/Visoke države, roko, ki deli subvencije, potrjuje habilitacije, vabi na kongrese in plačuje slavnostne govorce. Najmanj pa sem pričakoval knjigo od filozofov (ki so v knjigi v večini). Vsekakor ta zasedba ne ustreza povsem predstavam normativnih medijev, češ da so ljudje, ki dvomijo o cepivu, lunatiki, bebci, izrojenci. 31 V uvodu Gorazd Kocijančič (1964) uporabi kot metaforo Sokrata in njegov »sodni umor z žrtvino asistenco«. (Definicija je moja: ne utegnem pedantno »povzemati«, zbornik obsega skoraj 400 strani, torej skrajšujem, pri čemer mi prav pride kaka lastna metafora.) Gorazd pravi, da Sokrat danes gotovo ne bi ostal tiho, in sklene, da so ti, ki so mu natočili strupa, danes prah, Sokrat, ki je poslušal glasek zasebnega demona v glavi, pa danes prišepetava nam, ki živimo v podobnem času oblastniškega dekretiranja. Dr. Kocijančič je vrhunski filozof, prevajalec in pesnik. Tomaž Mastnak nazorno pojasnjuje, zakaj praksa zarote terja v odgovor teorijo zarote. Mastnak (1953) je doktor sociologije. Miklavž Komelj govori o zlorabi pojmovanja svobode, ki velja zgolj za ljudi, ki si muhavo določajo svojo podobo in priliko in naziv, ne pa za ljudi, ki svobodo želijo živeti v telesu in s telesom. Miklavž Komelj (1973) je velik pesnik in mi je čast, da si z njim dopisujem. Urša Zabukovec odpira celo vrsto tem, od katerih so nekatere kot dragulji, ki so bili vse do danes skriti sredi noči. Zame je odkritje, da so na svetu ljudje, ki tako kot jaz uporabljajo ADHD za povezovanje raznorodnih koncepcij. Urša (1980) je doktorica ruske filologije, prevajalka in pesnica. Doktorirala je na Poljskem, živi v Španiji – mogoče tudi to pomaga, da zna delati takšne miselne preskoke. Preberite si na glas recimo naslednji stavek: »Nekateri pravijo, da gre za polom tako imenovanega razsvetljenskega projekta, drugi, nasprotno, trdijo, da je to – zmagoslavje tiranske iracionalnosti – logični sklep tega projekta, njegovo najnotranjejše bistvo.« Najžlahtnejši Borges, če mene vprašate. Jure Jakob (1977) je magister primerjalne književnosti in pesnik. V svojem nagovoru bere levite stanovskemu društvu (slovenskih pisateljev), ki je že poldrugo leto sredi teptanja človekovih pravic povsem inertno, celo bolj inertno, kot je počelo v času komunizma (pa gre za isti izziv – za absolutno moč »pravoreka« v imenu ideje, nekdaj marksistične, zdaj farmacistične. 32 Branko Gradišnik je rojen leta 1951 v Ljubljani. Po izobrazbi je diplomirani sociolog in umetnostni zgodovinar ter magister humanističnih ved. Njegovo bralstvo vse drugo itak ve, saj Branko ves čas pisari o sebi. Tokrat piše o lažiznanstvenosti modernih medicinskih poskusov. Matic Kocijančič (1989), raziskovalec na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo, koncizno in prizadeto razgrinja dva šokantna primera medijske (radijske) cenzure pri nas (primera Rižner in Makovec). Jurij Vuga (1983), pesnik, um. zgodovinar in sociolog (torej moje sorte, kar se tiče študija), multidisciplinarno utemeljuje potrebo po polifoničnosti vsake diskusije, torej tudi kovidske. Gorazd Korošec (1964) je doktor filozofije z izjemnim občutkom za realno: koncizno pojasnjuje grozljivo »operacijo Korona« kot uvod v svetovno vojno in restrukturiranje svetovnega reda iz globalističnega kapitalizma v tehnodiktaturo. Kristina Bojanović (1984) in Milosav Gudović (1980) sta najbrž par, saj pišeta v duetu. Kristina je filozofinja in prevajalka, Milosav pa filozof, pesnik in komparativist. Poetično, skoraj lirično pišeta o kar dveh velikih »materialnih« temah – o slini, ki je bila nekoč svetopisemsko zdravilna (moji kužki si neglede na zdravstvene nasvete še vedno zalizujejo rane), in o dušečih maskah, ne dovolijo slini na svobodo). Matjaž Črnivec (1970) je komparativist in generalni tajnik Svetopisemske družbe Slovenije. Njegov spis je poziv necepljenim, naj se držijo vseh drugih ukrepov in s tem »ravnajo odgovorno«. Edino do njegovega pisanja imam rahel pridržek – sam mislim, da je odgovorno ravnanje prav v tem, da čimprej ustvarimo mrežo čredne imunosti, ki bo zavarovala zapeljane cepljence. Ivo Kerže (1976) je tudi dr. filozofije. Zelo mi je bil všeč njegov prispevek, ki se pogumno loteva moralne sprevrženosti pri izdelavanju cepiva z (zamolčevano, a nedvomno) zlorabo celic nerojenih (splavljenih) otrok. Ne morem si kaj, da ne bi k temu pripisal zadnjih treh kitic pesmi, ki jo je njega dni napisal Chesterton: Za uro solz in boja bi, čeprav brž odtiktaka, dal vso to večnost, kolikor že vladam carstvu mraka. Ko bi mi končno vendar kdo en dan pustil živet, bi priden bil bolj, kakor sem za svoj Nebodisvet. Sebičnosti, prezira bi nikomur ne bil kriv, ko bi le vrata najti znal, ko bi se le rodil. Imenuje se Nerojenčkova. Boris Šinigoj (1962), filozof, glasbenik in prevajalec, piše o zdravilni moči glasbe, morbidno davljene v nedavnem vdanostnem nastopu naših filharmonikov – v žalnih maskah so nastopili tudi pojoči. Ob tem opozarja na čudežni »Kvartet za konec časa« slavnega skladatelja Oliverja Massiaena, ki ga je slednji s kolegi jetniki premierno odigral v stalagu – res ne bi bilo mogoče najti bolj zvočne protiuteži servilnosti slovenskega »pravospeva«. Filozof Tadej Rifel (1985) piše o krizi šolstva kot ustanove, posvečene izročanju (v smislu izročila) znanja od roda do roda. Današnje zapovedano učenje na daljavo, ki je polno pasti in zatikanj, pa tudi apatično, si je sam dovolil preobrniti v »branje zvočne knjige«, ki me spominja na afriško griotstvo – predajanje izročila ob skupnem ognjišču. Obenem Rifel zareže še bolj v živo z ugotovitvijo, da ljudje pristajamo na teror prav iz strahu pred smrtjo. Naj samo pripomnim: vse katastrofe so v tem smislu lažn(iv)e, kajti vsak udeleženec, vsak človek umre enkrat samkrat. Karel Gržan (1958) je teolog, duhovnik in zavetnik zasvojenih. Njegovo pisanje, v katerem mrgoli preverjenih podatkov, a tudi osebnih pričevanj, je kot mračen dokument o že uresničeni distopiji. Za moto je vzel dve zelo primerni pesmi, pa naj objavim tu Stritarjevo. Oj, ljudstvo ti slovensko, zlata vredno! Pošteno, umno, kakršnih je malo; kakó si tem sleparjem v róke palo, ki te v pogubo vodijo dosledno? Pred svétom sramoté, grdé te vedno in ti za vse jim to še daješ hvalo; s častjo poprej si se imenovalo, zdaj si ne upaš v družbo več sosedno. Kakó ti z blagom tvojim gospodari ta zarod, samopriden in nesramen, ki prid le in dobiček mu je mari! Ti prosiš kruha – on ti daje kamen; kaj ti še dosti dolgo ne slepari? Bog te odreši tega zlega – amen! Branko Gradišnik Urednik Kocijančič je za konec napisal tikpredapokaliptično epistolo, kakršne še nisem bral. Kakor da bi bil kot rokavico obrnil mojo gornjo misel o samo eni smrti in jo hipostatično oživil v samo eno življenje, ki obsega vse, kar je. Nisem filozof ne videc, zato se bom tu ustavil, a tekst je potovanje tiste najboljše vrste, ki potovca pelje, da se nazadnje znajde pred – sabo. Zadnji hip je bila povabljena k projektu še Karin Rižner (1965), zdaj že znamenita (za druge zloglasna) magistra mikrobiologije, ki pod naslovom Obtožujem! lucidno razgrinja, po kakšnem »postopku« je cepitvena magija spodrinila poprej funkcionalno epidemiologijo, in opozarja na neogibne posledice te neosholastike. E-knjigo je likovno zelo pregledno opremil akademski slikar in grafik Lucijan Bratuš (1946). Oplatničena verzija je v tisku in se dobi pri KUD Logos in gotovo še kje. Če ne bi bil sodelavec, bi zdaj projektu v celoti od srca zaploskal, tako pa dajem pred sodelavci in sodelavkami le kapo dol! 33 Jasna vprašanja in tokrat povsem jasni odgovori Domen Gorenšek Konec je. Konec je sprenevedanja stroke, medijev in politike. Konec je s kakršnokoli možnostjo predpisati obvezno cepljenje, tudi posredno. Še vedno so v teku klinična preskušanja. Zato nobena EU država članica nima nikakršne veljavne pravne podlage za uvedbo obveznega cepljenja zoper Sars-CoV-2. 34 … ali, ko morata tudi “stroka” in politika obmolkniti glede obveznega cepljenja zoper SarsCoV-2 Zahvaljujoč tokrat jasnim in obširnim odgovorom, ki jih je podal pristojni regulator – Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke, so iz pravnega vidika nepotrebne vsakršne nadaljnje razprave o obveznosti cepljenja zoper Sars-CoV-2, o tem ali obstaja “pravica do necepljenja” ali podobni bistroumni nesmisli. Kot je razvidno iz prejetih, uradnih odgovorov JAZMP, ne le na območju Republike Slovenije, pač pa na celotnem območju Evropske unije trenutno ne obstaja cepivo, ki bi imelo standardno dovoljenje. Še več, za vsako izmed cepiv zoper Sars-CoV-2 so trenutno še vedno v teku klinična preskušanja. Dejstvo tako je, da v kolikor posamezna država Evropske unije ne želi povsem razgraditi pravnega reda in povoziti mednarodnih konvencij ter deklaracij, nima nikakršne veljavne pravne podlage za uvedbo obveznega cepljenja zoper Sars-CoV-2. Če so namreč še vedno v teku klinična preskušanja zdravil ali cepiv, mora biti vsak posameznik, ki želi sodelovati v takšnih študijah, o tem dejstvu kvečjemu predhodno obveščen in podati informirano soglasje. Takšno soglasje pa mora biti podano na podlagi svobodne odločitve, brez pritiska, prevare ali drugih napak volje. V nasprotnem primeru gre pravno gledano, v primeru cepljenja s cepivi zoper Sars-CoV-2 za izvedbo nedovoljenih poskusov na ljudeh. Več o tem v člankih: https://domengorenseklaw.com/2021/10/03/ pogoj-cpt-za-vsako-ceno/ https://domengorenseklaw.com/2021/10/12/ varnost-ucinkovitost-in-odgovornost/ Odgovori Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Skladno s 17. členom Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, 14/20, 167/20 in 172/21) sem s strani JAZMP dne 17.12.2021 prejel še odgovore na preostala vprašanja, ki sem jih zastavil v okviru zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 24. 11. 2021. Pristojni regulator je izrecno potrdil, da so vsa cepiva zoper Sars-CoV-2, ki so trenutno dostopna na območju Republike Slovenije, prestala vse faze kliničnih preskušanj, potrebne za pridobitev pogojnega dovoljenja za promet (poudarek dodan). Nadalje iz vsebine odgovorov JAZMP povsem jasno izhaja kaj to pomeni in kakšne so nadaljnje obveznosti imetnikov takšnih dovoljenj. Tako na primer tudi uradno izvemo, da “za vsako cepivo proti COVID-19 vzporedno poteka več kliničnih preskušanj z različnimi cilji raziskav in so v različnih fazah razvoja” ter, da se “osrednje klinične študije za cepiva proti COVID-19, na katerih temelji pogojno dovoljenje za promet, nahajajo v kliničnih preskušanjih faze 3″. Glede na navedeno je tako očitno, da so se vsa zatrjevanja izpostavljenega dela stroke očitno izkazala najmanj za zavajanje, saj s piedestala avtoritete, v zadnjem letu nikoli ni bilo uradno povedano v kateri fazi preskušanj se trenutno nahajajo cepiva zoper Sars-CoV-2, pač pa smo bili ves čas deležni zgolj neskončno ponavljajočih se fraz, kot na primer “zaupaj znanosti”, “zaupaj stroki”, “cepiva so varna in učinkovita”, “cepiva so odobrena”. Seveda so, pogojno. V varnost in učinkovitost cepiv zoper Sars-CoV-2 lahko v tem trenutku objektivno ter s pravnega vidika še vedno kvečjemu le upamo, saj so v teku ustrezne študije, ki bodo to potrdile ali ovrgle. To je namreč sedaj končno tudi uradno potrdil državni regulator, ki je, poleg EMA, v Republiki Sloveniji edini pristojen za izdajo dovoljenj zdravilom in cepivom. “Igre” z izsiljevanjem o cepljenju zoper Sars-CoV-2 mora biti tako po mojem mnenju nemudoma konec. Glede cepiva Comirnaty (Pfizer) je tako JAZMP v odgovoru povsem nedvoumno zapisal, da se “študija trenutno nahaja v fazi 3” (poudarek dodan). Nadalje je v odgovoru še zapisal, da je “zaključek študije definiran kot datum zadnjega obiska zadnjega preiskovanca v študiji. Protokol študije narekuje sledenje preiskovancev 24 mesecev po drugem cepljenju, z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti cepiva. Po trenutnih podatkih je ocenjen datum zaključka študije 2. maj 2023” (poudarek dodan). Glede cepiva Spikevax (Moderna) je JAZMP prav tako izrecno navedel, da se “študija trenutno nahaja v fazi 3″. Zaključek študije pa je enako definiran in sicer kot datum zadnjega obiska zadnjega preiskovanca v študiji. Protokol študije navedenega cepiva narekuje sledenje preiskovancev 24 mesecev po drugem cepljenju, … ”z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti cepiva. Po trenutnih podatkih je ocenjen datum zaključka študije 27. oktober 2022” (poudarek dodan). V zvezi s cepivom Vaxzevria (AstraZeneca), je skladno z odgovorom Agencije za zdravila in medicinske pripomočke predviden datum zaključka študije na dan 14. februar 2023. Ob tem velja poudariti, da se 35 tudi študija učinkovitosti in varnosti tega cepiva trenutno nahaja šele v 3. fazi. Kako pa je s cepivom Janssen? V Združenih državah Amerike, Južni Afriki in v državah Latinske Amerike poteka multicentrična randomizirana, dvojno slepa, s placebom nadzorovana študija 3. faze. Predviden datum zaključka te študije pa je 2. januar 2023. Vir: del tiskovne konference vlade RS Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/vec-okuzb-in-smrti-je-med-necepljenimi/ Vir: MMC/TVSLO 36 Glede cepljenja nosečnic in mladih žensk Kot je razvidno iz odgovora JAZMP, “za uporabo cepiv proti covid-19 med nosečnostjo ni na voljo prepričljivih kliničnih podatkov, saj so bile nosečnice izključene iz sodelovanja v osrednjih kliničnih študijah, ki so potekale pred pridobitvijo dovoljenja za promet” (poudarek dodan). V nadaljevanju sicer JAZMP navede, da so bile za vsako cepivo proti covid-19 izvedene predklinične študije in, da “Pri nobenem cepivu predklinični podatki na živalih niso pokazali učinkov cepiva na plodnost samic, preživetje zarodka in ploda, ali po porodu na rast in razvoj potomcev“. Imamo torej predklinične študije na živalih, ki naj ne bi pokazale kakšnih posebnih negativnih učinkov cepljenja mladih žensk in nosečnic. Imamo pa tudi upanje, da bo tako ostalo tudi pri ljudeh. Agencija namreč v nadaljevanju navede, da “glede na pomirjujoče podatke iz predkliničnih toksikoloških študij in upoštevajoč, da so po do sedaj zbranih podatkih nosečnice dva do štirikrat bolj izpostavljene povečanemu tveganju za hujši potek bolezni covid-19 kot enako stare ne-noseče ženske, se zdi primerna individualna ocena razmerja koristi cepljenja nad morebitnimi tveganji za mater in plod.” V zvezi s cepljenjem nosečnic, iz odgovora agencije izvemo tudi, da je potrebno korist cepljenja nosečnic oceniti individualno in sicer predvsem v zvezi z možnostjo za hujši potek bolezni COVID-19 v posameznem konkretnem primeru. Nadalje izvemo, da so bile namenske študije varnosti cepiv proti covid-19 pri nosečnicah v osnovi načrtovane v fazi po pridobitvi dovoljenja za promet in, da nekatere študije že aktivno potekajo. Nadalje izvemo tudi, da bodo v prospektivnih observacijskih študijah ocenili izide nosečnosti in poroda pri ženskah, ki so bile med nosečnostjo izpostavljene cepivu proti covid-19. V študije se vključuje nosečnice iz splošne populacije, ki bodo spremljane od vpisa do konca nosečnosti. Spremljali bodo živorojenost, mrtvorojenost novorojenčkov, prekinitev nosečnosti ali spontani splav. Živorojene novorojenčke bodo spremljali od rojstva do 1 leta starosti. Razpolagamo torej ne le z upanjem, pač pa tudi s “pomirjujočimi podatki“, s tem kar se pač trenutno “zdi“, s predkliničnimi študijami na živalih in s študijami, v katere so vključene nosečnice iz splošne populacije ter so trenutno v teku. Po mojem mnenju in kar je seveda logično glede na dejstvo, da so klinična preskušanja še v teku, gre vendarle torej za precej nizek, praktično ničen dokazni standard, na podlagi katerega bi lahko kdorkoli, še posebej pa stroka in minister za zdravje, neposredno pozival nosečnice in mlade ženske k množičnem cepljenju na ta način. Kaj pa otroci in mladoletniki? JAZMP je sedaj podal tudi uraden odgovor na vprašanje glede cepljenja s cepivi zoper Sars-CoV-2 mladoletnikov. Med drugim agencija navede, da ”Cepivi Vaxzevria (AstraZeneca) in COVID-19 Vaccine Janssen nista odobreni za uporabo pri mlajših od 18 let“. Navedeni cepivi torej nista niti pogojno odobreni za uporabo na mladoletnikih. Glede na navedeno in dejstvo, da je Zdravstveni inšpektorat doslej ugotovil 87 primerov cepljenja mladoletnih z vektorskima cepivoma, je po mojem mnenju skrajni čas, da primere v resno obravnavo prevzamejo pristojni organi. Ob tem naj zgolj dodam, da Zdravniška zbornica Slovenije, kateri je Zdravstveni inšpektorat predal ugotovitve in najverjetneje tudi ustrezno dokumentacijo, ni eden izmed organov, ki jih imam v mislih. In zaključek? “Vsa osrednja klinična preskušanja za omenjena cepiva še vedno potekajo…”. –JAZMP “Vsi predvideni datumi zaključkov preskušanj so navedeni v odgovoru na 3. vprašanje. Ob tem velja poudariti, da nobeno osrednje klinično preskušanje ne poteka izključno v Evropski Uniji, oziroma večina omenjenih kliničnih preskušanj ne poteka v EU, temveč v ZDA, Peruju, Čilu ter Združenem Kraljestvu.” – JAZMP Vir: https://www.reuters.com/article/ factcheck-nuremberg-mandateidUSL1N2ST1XP Deset točk Nürnberškega kodeksa 1. Nujno potrebna je prostovoljna privolitev preiskovanca. 2. Poskus mora biti tak, da bo prinesel koristne rezultate v dobro družbe, ki jih ni mogoče pridobiti z drugimi metodami ali sredstvi proučevanja in ki niso naključni in nepotrebni. 3. Poskus mora temeljiti na rezultatih poskusov na živalih in poznavanju naravnega poteka bolezni ali drugega proučevanega problema ter mora biti zasnovan tako, da bodo pričakovani rezultati upravičili izvedbo poskusa. 4. Poskus je treba izvesti tako, da se preprečijo vse nepotrebno telesno in duševno trpljenje in poškodbe. 5. Noben poskus se ne sme izvesti, če obstaja apriorni razlog za domnevo, da bo prišlo do smrti ali poškodbe, ki bo povzročila invalidnost, razen morda tistih poskusov, pri katerih so zdravniki raziskovalci tudi preiskovanci. 6. Stopnja tveganja, ki jo je treba sprejeti, ne sme nikoli preseči stopnje, ki jo določa humanitarni pomen problema, ki ga je treba s poskusom rešiti. 7. Poskrbeti je treba za ustrezno pripravo in zagotoviti ustrezne prostore, da se preiskovanca zaščiti tudi pred manj verjetnimi tveganji za poškodbo, invalidnost ali smrt. 8. Poskus naj izvajajo samo znanstveno usposobljene osebe. V vseh fazah poskusa je treba od tistih, ki ga izvajajo ali sodelujejo pri njem, zahtevati najvišjo stopnjo usposobljenosti in skrbnosti. 9. Med potekom poskusa mora imeti preiskovanec možnost, da ga konča, če je dosegel telesno ali duševno stanje, ko se mu zdi nadaljevanje poskusa nemogoče. 10. Med potekom poskusa mora biti odgovorni znanstvenik pripravljen poskus v kateri koli fazi končati, če ima verjeten razlog za mnenje, da bo ob dobronamernem ravnanju, vrhunski usposobljenosti in skrbni presoji, ki se od njega zahtevajo, nadaljevanje poskusa verjetno povzročilo poškodbo, invalidnost ali smrt preiskovanca. 37 “Zaradi samega številčnega obsega priglašenih kliničnih preskušanj je tako nemogoče oceniti, kdaj bodo klinična preskušanja na območju Evropske Unije zaključena.” -JAZMP Konec je. Konec je sprenevedanja stroke, medijev in politike. Konec je s kakršnokoli možnostjo predpisati obvezno cepljenje, tudi posredno, saj bi to pravno pomenilo, da so državljanu odvzete ali omejene marsikatere pravice in svoboščine, v kolikor ne želi biti del kliničnih poskusov v fazi 3. To pa je seveda v nasprotju z 18. členom Ustave RS, v nasprotju s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, z Ženevsko konvencijo, Oviedsko konvencijo s protokoli in celo s samim Nürnberškim kodeksom. Več o tem katere svoboščine bi laho bile necepljenim zoper Sars-CoV-2 kršene na: bit.ly/ozv-4 JAZMP je med drugim in poleg že predstavljenega v nadpisanem, navedel, da se kljub temu, da je na voljo že sorazmerno veliko podatkov o kratkoročni do srednjeročni učinkovitosti cepiv proti covid-19, podatki o dolgoročni učinkovitosti cepiv se še zbirajo in dopolnjujejo s podatki iz študij faze 4 in, da se bo preiskovancem v osrednjih kliničnih preskušanjih faze 3 sledilo do 2 leti (za cepiva Comirnaty, Spikevax, Janssen) oz. do 1 leta (Vaxzevria) po prejetju drugega oz. zadnjega odmerka cepiva, z namenom ugotavljanja dolgoročne varnosti in učinkovitosti. Poleg podatkov o trajanju zaščite proti okužbi s SARS-CoV-2 bodo izsledki osrednjih in drugih kliničnih preskušanj vsebovali tudi podatke o stopnji učinkovitosti cepiv pri imunsko oslabljenih ljudeh, nosečnicah, in ali cepiva preprečijo asimptomatsko okužbo. Nadalje JAZMP navede, da bodo poleg kliničnih preskušanj v sklopu pridobitve dovoljenja za promet, tudi neodvisne študije cepiv proti covid-19, ki jih usklajujejo organi EU, in podatki iz opazovalnih raziskav dali tudi več informacij o dolgoročni varnosti 38 in učinkovitosti/koristi cepiva za splošno populacijo. Verjetno mi ni treba posebej pojasnjevati, zakaj poudarjam besede, kot so “bodo“, “je v teku“, “so v teku“, “zdi se“, “dosedanji pomirjujoči podatki” in podobno. Vse to namreč pomeni, da so klinični poskusi v teku in, da se sočasno zbirajo podatki, ki še niso znani. To pa je bistveno, saj s tem odpade tudi predpogoj za kakršnokoli abotno razpravo ali celo poskus uvedbe obveznega cepljenja s cepivi zoper SarS-CoV-2 in enačenje le-teh z običajnimi cepivi. Lahko se sprejme novela Zakona o nalezljivih boleznih, lahko se razglasi epidemijo kljub upadanju števila okuženih in hospitaliziranih, kar se mene tiče se lahko razglasi tudi izredno stanje. Bistveno je, da se ustavnopravno ne more uvesti obveznega cepljenja. Po dveh letih je skrajni čas, da se zdravstvena stroka znova posveti pacientom. Tistim, ki imajo druge, morda resnejše bolezni. V zvezi s Sars-CoV-2, pa naj se končno zagotovi zgodnje zdravljenje, zaščiti ranljive, predvsem v bolnišnicah in domovih za starejše občane in se preneha s sejanjem strahu, saj so negativne posledice v družbi že vidne, te pa se bodo le še stopnjevale. Naj tokrat za zaključek citiram slovenskega pravnika, filozofa in publicista, prof.dr. Boštjana M. Zupančiča: ”Kakšna pravna neumnost je zdaj to, da “ne obstaja pravica do necepljenja”? Ne obstaja pravica ne biti neumen?” 39 40 41 K “pravilu PCT” pravni šnelkurz “Poklukar pred 27. 12. 2021 ne bo povedal nič o nobenih ukrepih in odlokih. Čaka PKP10 in absolutno moč, ki mu jo narekuje ob sprejetju. V tem trenutku pa ne bo prejudiciral ničesar, kot sam pravi in obenem omeni zarečen kruh.” (Ona) Ali obstaja veljavna zakonska podlaga za obvezno cepljenje in testiranje? Za obvezno testiranje in cepljenje prav nobene zakonske podlage. Če bi bila, bi jo z dokazi o dejstvih zlahka izpodbijali kot očitno neustavno. samo požgečka pod nosom in vam izroči potrdilo, kjer je rezultat vnaprej zapisan. Ne trdim, da se to počne povsod in ves čas, trdim pa, da je to na terenu ugotavljala in ugotovila moja ekipa ljudi. Za testiranje tudi ne obstaja znanstvena podlaga, saj je, predvsem pa mora biti vsem pravnikom, politikom, funkcionarjem in zdravnikom kristalno jasno, da testi, ki se uporabljajo, niso bili ne namenjeni diagnostiki, ne testirani v diagnostiki, niti niso rezultatsko merodajni, zadovoljivi, verodostojni. Cepiva za covid, ki se uporabljajo, niso nujno zares cepiva. Znanstvenih virov o tem je veliko. Jasno je tudi, da se testiranje in beleženje rezultatov ne odvija dobroverno in odgovorno. Hkrati o morebitnem ažurnem in točnem beleženju rezultatov pristojne institucije nimajo nobene zares pomembne informacije. Seveda je lahko določeno cepljenje obvezno, a le, če so bila cepiva razvita v skladu s veljavnim pravom, vnaprej (ne za nazaj) določenimi znanstvenimi pogoji ter medicinsko etiko in deontologijo. Za covid cepiva izpolnjenost vseh znanstvenih in pravnih pogojev kategorično in neizpodbitno ni podana. Četudi javnost vsak dan posluša in bere o številu domnevno testiranih ljudi in domnevnih pozitivnih rezultatih testov (več tisoč), javnost ne izve, kje se je testiralo, koga in na kakšen način. Niti, na primer, glede vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na zahtevo po informacijah o rezultatih testiranj in samotestiranj otrok pristojni odgovorijo, vselej znova, da informacij nimajo, zato jih ne morejo posredovati. Tako odgovarjajo od aprila 2020, na vsako relevantno vprašanje. Če obiščete testirno točko, boste najverjetneje ugotovili, da ima osebje na rokah ves čas iste rokavice, da vas 42 Hkrati so eksperimentalna in imajo dovoljenje le za komercialno rabo. Začasno. Po sodbi ESČP se cepiva sicer, načeloma, lahko uzakonijo kot obvezna, lahko se tudi predpišejo sorazmerne kazni za odklonitev cepljenja; a le, če izpolnjujejo vse pravne in znanstvene predpogoje in če so namenjena posebej nevarnim boleznim, ki imajo visoko smrtnost. Žal tudi ustavnega sodišča vrh te piramide, bolje spirale laži, ne zanima. Ta bolezen je bila v prvo skupino najnevarnejših bolezni uvrščena že spomladi 2020 – s sklepom vlade. Pravno in znanstveno nevzdržno. Poleg tega mednarodno, evropsko in slovensko pravo ne dovoljuje diskriminacije na temelju sleherne osebne okoliščine, dogaja pa se očitna in pošastna diskriminacija. Ob tem Uredba EU izrecno prepoveduje sleherno diskriminacijo na temelju cepljenosti ali necepljenosti. Mednarodno pravo in ustava tudi ne dovoljujeta eksperimentiranja na ljudeh in prisile v medicinske posege. Posebej pa je treba vedeti naslednje: Vsi ljudje, ki se cepijo, veljajo za t.im. »prostovoljce.« Na ta način se oblast in proizvajalci poskušajo izogniti svoji pravni odgovornosti. V Sloveniji se ljudem pred cepljenjem celo ponuja v podpis izjava, da sami prevzemajo odgovornost za morebitne škodljive stranske učinke »eksperimentalnih« cepiv. Pravno odločilno pa je, da se CEPLJENJE NE IZVAJA V SKLADU Z MEDICINSKO DEONTOLOGIJO IN JASNIMI NAVODILI SAMIH PROIZVAJALCEV CEPIV! Pri tem mislim na: natančna zdravniška predhodna analiza zdravstvenega stanja posameznika; posebej predpisani način ravnanja s cepivom (npr.: mešanje doze, kolikokrat, obračanje doze, kolikokrat …? – in podobno); prisotnost zdravnika, ki takoj po cepljenju natančno pregleda posameznika; ipd. Zato trdim, da obstaja zelo utemeljen sum, da politika in praksa cepljenja pomenita stek več kaznivih dejanj. Nihče nima veljavne zakonske podlage za preverjanje PCT potrdil in za izvajanje legitimiranja za ta namen. Ali sploh obstajajo pravni pogoji, v katerih vlada lahko razglasi vsesplošno obvezno cepljenje in testiranje? Teoretično obstaja, če gre za znanstveno utemeljeno, dokazano zelo nevarne bolezni z visoko smrtnostjo in če so cepiva res cepiva, njihova proizvodnja in raba, končno pa učinkovitost pa izpolnjuje vse dobro znane standarde, predpogoje in kriterije. Tudi testiranje bi bilo lahko medicinsko in pravno nesporno, če bi obstajala verodostojni, diagnostično natančni testi. Cepljenje bi bilo lahko obvezno, če bi se uporabljalo za nevarno nalezljivo bolezen z visokim odstotkom smrtnosti ali hudimi poškodbami organizma, torej zdravja, če bi cepiva izpolnjevala vse znanstvene in pravne pogoje in kriterije, ki so veljali do pomladi 2020 in če bi bila nujno sredstvo za varstvo življenja in zdravja ljudi. Te zahteve niso izpolnjene. Ali je pogoj PCT etično sprejemljiv, glede na to, da ga nekateri državljani doživljajo kot prisilo, omejevanje? Sploh ne gre za etiko. Pravno je popolnoma nesprejemljiv. Zavržen. Znanstveno očitno neutemeljen. Ali je zahteva delodajalca, za obvezno testiranje in cepljenje, na delovnem mestu, zoper bolezni COVID-19, protipravno in neetično ravnanje, ki bi ga lahko zaposleni iz tega razloga zavrnili? Seveda je. Tudi o tem sem veliko pisal. In opozoril, da kvalificirana večina pravnikov pravice in (pozitivne) dolžnosti delavcev in delodajalcev iz naslova varovanja zdravja kategorično ne razume in osupljivo napačno interpretira. Siljenje ljudi v stalno dokazovanje, da niso bolni, s testi, ki ne ustrezajo pogojem diagnostike in zatrjevanje, da je zdrav človek sam po sebi splošno nevaren drugim ljudem, (pozor:) tudi cepljenim (!), pomeni pogrom prava in prakso množičnega poneumljanja. Moja pravna analiza, ki je predolga za povzemanje na tem mestu, je objavljena tudi na mojem blogu. dr. Andraž Teršek Ali ima delodajalec pravico odpustiti zaposlenega, ki zavrne testiranje ali cepljenje? Po mednarodnem pravu, ustavi in zakonodaji ne. Če delodajalec odpusti delavko, ker ni cepljena za covid, ne nosi maske ali se redno ne testira z dostopnimi testi, krši ZDR, hkrati pa je s tem podan tudi utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. Ali je cepljenje še vedno prostovoljno, če se delavcu postavi pogoj, da se cepi, v nasprotnem primeru pa dobi odpoved? Tu ni nikakršne prostovoljnosti več. Prisila ni več samo posredna, ampak je že de facto neposredna. Katerih pravnih sredstev se lahko delavec posluži, v primeru, če je odpuščen zaradi neizpolnjevanja PCT pogoja? Vseh, ki so v pravnem redu na voljo. Sklicujoč se na ustavo, mednarodno pravo, veljavno zakonodajo in znanstvena dognanja. S tem se ukvarjamo v Sindikatu Sonce Slovenije. Ali sploh obstaja pravna podlaga za uvedbo PC pogoja? Ali obstaja možnost za uvedbo PC pogoja v Sloveniji v okviru obstoječe zakonodaje oziroma v okviru ustavnopravne ureditve? Ne obstaja, če sta naše izhodišče in podlaga dosedanja pravna zgodovina in tradicija, zavest in kultura. In ne sme obstajati, če so naše vodilo vladavina prava, znanost ter zgodovinsko izoblikovani temelji medicinske deontologije in etike. 43 Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! V Novem letu VRNIMO OBLAST LJUDSTVU! Tako bo leto 2022 za vse SREČNO! ljudskalista.si zdravadruzba.si Človek lahko z zavestjo spremeni svoj genski zapis Srečko Šorli Tako kot lahko zavest ‘resetira’ genski zapis in ustvari novega, lahko um, ki ni povezan z zavestjo, ustvari napačen zapis DNA-ja. Napredna relativnost je znanstveni model vsega, kar obstaja, ali vsaj vsega, o čemer človek razmišlja. Mogoče obstajajo stvari ali bitja, ki jih ljudje sploh ne poznamo in o njih niti ne razmišljamo. Z italijanskim kolegom Davidom Fiscalettijem sva objavila že veliko člankov, zadnje čase tudi v revijah, ki imajo oznako SCI (Science Citation Index). Če nekdo objavi članek v taki reviji, akademska stroka pojmuje, da je tak članek znanost, čeprav ni zmeraj tako. Odkritje Higgsovega bozona na primer, je bilo objavljeno v SCIrevijah. Vendar Higgsov bozon ni nosilec mase elementarnih delcev. To je 'cvetka' fizike 21. stoletja, o kateri bodo zgodovinarji znanosti še veliko pisali. Epigenetika še ni znanstvena veda, njeni izsledki se ne objavljajo v SCIrevijah. Njen glavni predstavnik je biolog Bruce Lipton, ki med drugim pravi, da lahko zavest spremeni genski zapis. Napredna relativnost je znanstveni model, ki povezuje kozmologijo, biologijo in zavest ter opisuje, kako zavest ustvarja življenje in kako zavestni človek lahko spremeni svoj genski zapis. Zavest je opisana kot neskončno dimenzionalni prostor, v katerem ležijo prostori z manj dimenzijami. 45 Fizikalni prostor, v katerem sta snovno vesolje in življenje, je tridimenzionalen. Kozmični um je 4in večdimenzionalen. Materija in um obstajata v zavesti. Zavest ustvarja življenje v tridimenzionalni realnosti, tako da uporablja pilotske biofotone višjih prostorov uma. Ti pilotski biofotoni vodijo (pilotirajo) fotone v tridimenzionalni realnosti tako, da se ustvarja življenje na molekularnem nivoju. Ko človek doseže zavest in se z njo poenoti, lahko zavestno spreminja svoj genski zapis preko pilotskih biofotonov. Zavest je opisana kot neskončno dimenzionalni prostor, v katerem ležijo prostori z manj dimenzijami. Poglejmo si to podrobneje s približnim matematičnim opisom. V relativnostni teoriji je matematični model, ki opisuje tridimenzionalno realnost, njegov popolni opis: vsakemu elementu v modelu ustreza točno določen element v fizikalnem svetu. V znanstvenem jeziku temu rečemo, da sta vsak posamezni element v modelu in posamezni ustrezajoči element v fizikalni realnosti povezana z bijektivno funkcijo teorije množic. Ko pa opisujemo kozmični um, katerega del je tudi človeški um, tako natančen model ni več možen, vsaj midva s Fiscalettijem ga nisva uspela narediti. V biologiji danes je znano, da so v celicah tudi mikrocevi. Te cevi imajo na stenah sisteme molekul, v katerih so skupaj po trije sklopi molekul, ki jim lahko rečemo triade molekul. Če na spletu odtipkate 'microtubule', boste tam našli čudovite barvne skice. Tudi DNA je strukturirana podobno iz sklopov molekul, ki so v triadah. Med mikrocevmi in DNAjem potujejo posebne molekule, imenovane polipeptidi, ki prenašajo informacije iz mikrocevi do DNA. Epigenetika se ukvarja s tem, kako iz zavesti pride informacija do mikrocevi. Napredna relativnost ima naslednji model: v vsakem živem organizmu obstaja biofotonsko polje, ki je informacijski povezovalec med celicami. Članki o tem so objavljeni v SCI-revijah. Biofotonsko polje je povezano z zavestjo preko pilotskih biofotonov, ki obstajajo v višjedimenzionalnih prostorih uma. Biofotoni v tridimenzionalnem svetu se vrtijo levo ali desno. Vrtenje v levo pomeni 0, vrtenje v desno pa 1 (ali obratno, pomembno je le, da biofoton nosi 1 bit informacije). Tridimenzionalni foton obstaja v dimenzijah X1, X2, X3. 3D-foton je ena od možnih štirih različic pilotskega biofotona v štiridimenzionalnem prostoru, in sicer: X1, X2, X3; X1, X2, X4; X1, X3, X4 in X2, X3, X4. To lahko zapišemo s formulo za kombinacije: Ck (n) = (n!) / (k!) x (n-k)! Mi imamo n = 4 in k = 3, dobimo torej C3(4) = 4 4D-pilotski biofoton nosi 4 bite informacije. Formulo Ck (n) = (n!) / (k!) x (n-k)! lahko uporabimo za pilotske biofotone v višjih prostorih, kjer nosijo zmeraj več informacije. Naredimo lahko tudi primerjavo z višjimi prostori uma in čakrami v jogi: 3D-biofoton - 1 bit (Muladhara) 4D-biofoton - 4 bite (Svadishthana) 5D-biofoton - 10 bitov (Manipura) 6D-biofoton - 20 bitov (Anahata) 7D-biofoton - 35 bitov (Vishuddha) 8D-biofoton - 56 bitov (Ajna) 9D-biofoton - 84 bitov (Sahasrara) (stanje Nirvane) nD – nemanifestirana zavest (stanje Parinirvane) Kot lahko vidimo iz zgornjih izračunov, nosijo biofotoni v višjih prostorih vedno več informacij. Zavest v tem modelu je prostor z neskončno informacijami. Raziskave možganov potrjujejo, da možgani delujejo podobno kot računalnik, v smislu, da uporabljajo binarni sistem, torej 0 in 1. V Napredni relativnosti pilotski biofotoni prenašajo informacije od zvesti preko višjih prostorov uma do 3D-fizikalnega sveta. Prenos informacije poteka po binarnem sistemu 0 in 1. Ko je um popolnoma povezan z zavestjo, je pretok informacij odličen. Človek, ki redno meditira in je poglobljen v zavest, bi lahko imel možnost, da bi preko pilotskih biofotonov spremenil genski zapis. Ko ima 3D-biofoton povezavo z 9D-pilotskim biofotonom, se pravi 9D-prostorom, ki v jogi ustreza ajna čakri, lahko prenese v mikrocev 84 bitov informacije, se pravi, da prenese ustrezno informacijo 28 triadam v mikrocevi, ki jih potem polipeptidi prenesejo do 28 DNA-triad. Tako zavest 'resetira' genski zapis in ustvari novega. Možno je tudi, da um, ki ni povezan z zavestjo, ustvari napačen zapis DNA-ja. Danes vemo, da je večina bolezni psihosomatskih, saj imajo izvor v nepravilnem delovanju uma. Um, ki ni povezan z zavestjo, ne more delovati pravilno. Um brez zavesti je kot jadrnica brez krmila. V viharjih življenja hitro nasede na čereh in se razbije. Znanost brez notranje luči je en od glavnih izvorov za težave današnjega sveta. Edina pot iz krize je povezovanje znanosti in živega duha, zavesti. Napredna relativnost je model, ki prikazuje, kako se informacija v mikroceveh, ki je v obliki spina fotona, spremeni v biokemično informacijo, ki jo naprej do DNA prenašajo polipeptidi. Ta manjkajoči člen v prenosu informacij 'zavest-um-telo' nam daje poglobljeno razumevanje o naši povezanosti z zavestjo. Če verjamemo le v materijo, v nas delujejo le 3D- fotoni, ki prenašajo le najbolj bazične informacije za delovanje telesa. Ko pa se poglobimo vase in odkrijemo višje prostore uma in zavesti, v nas delujejo tudi pilotski biofotoni višjih ravni. Po domače lahko rečemo: Bog vedno gleda modrega človeka, pazi nanj in ga vodi. Človeka, ki verjame le v materijo, pa Bog ne doseže, božja luč (pilotski biofotoni) v takem človeku še ni prižgana. Zato je človek, v katerem je prižgana notranja luč, duševno in telesno bolj zdrav od človeka, ki živi le na fizičnem 3D-načrtu. Kriza današnje družbe je pomanjkanje modrosti in notranje luči. 'Duhovneži' smo v današnji družbi, ki še zmeraj slepo veruje v znanost, označeni kot neprizemljeni sanjači. Nobena nacionalna televizija še nikoli ni povedala pri glavnih poročilih, med 19. in 20. uro, da je sistematični razvoj zavesti celotne populacije temelj za nadaljnji razvoj naroda in države. Ker državo vodijo po večini ljudje, ki živijo le v 3D-svetu. Znanost brez notranje luči je en od glavnih izvorov za težave današnjega sveta. Edina pot iz krize je povezovanje znanosti in živega duha, zavesti, kar pomeni uvedbo meditacije v šolski sistem. Modri narodi, kot so Butanci in Tibetanci, to prakticirajo že od nekdaj. Upajmo, da se bo tudi v Evropi kmalu prebudila luč razsvetljenega uma. Meditacija plemeniti človekov um in ga usmerja v globoko povezanost z naravo, sočlovekom in vesoljem. članek je bil prvič objavljen maja 2021 na portalu Sensa sensa.metropolitan.si 46 47 48 49 50