Živinoreja na Belju
Letos bo Belje uvozilo 4.000 krav fri-zijske pasme in 3O0 »Hereford« krav. Ra-zeu le^a iina to kmetijsko posestvo že z<Iaj 2.500 kiiav, ki so zelo dobre inolznice, in precej naraščaja. Pričakujemo lahJco. da se bo prihodnje leto število krav po-večulo na 8.000 z več kakor 6.000 mlade ži.vine. Prihodnje leto bodo na Belju pi-tadii približiiio 7.000 goved, število me.rini-z.iraimih ovac pa se ho gibalo okoli 5.0O0.
Na vseli Hstih posestvih, kjer so pogoji za obsežnejšo rejo živine, že orgainizirajo živinorejske fanne. Računajo, <fa b<xlo na Belju namaikuli tudi pregonske paižniike, tako da bo od zgodnje pomladi do pozne jeseni dovolj trave za pašo živine. Ne-davno so dogradiili tudi novo tovarno ži-vinake krme. katere proizvodnja bo lah-ko zadovoljila potrebe Belja.
Perspektivni načrt raavoja živinorej-ske proizvodnje do 1. 1961 s\> 2e i^delali. Rutunajo, da bodo v štirih letih Belje in vsa socialistična posestva v osiješkem okruju lahko redila na vsa-k hektar po eno kravo rnolznico. Samo.Belje bo mo-glo na srojih 16 gospcKTarstvih rediti 12 iisoč krav molznic.
Razen tega ratunajo, da bud/> 1. 1961 dosegli proizvodnjo 100.000 pitancer na lLto.
Če bodo UTes.mčerii rsi načrti delovnega kolektiva agroindu)Strijskega kombinata »Belje« in drugih kmetijski-h posestev v okolici Osijeka, se bo ta potkrajina, ki prej niikoli ni bila iziključno ži^v.inorejska, sprememMa ob napredniem poljedelstvu v naš največji živioorejski rajon.
K. Krunić