Kdo ima pravico v imenu Slovencev govoriti ? Gotovo je uže mai sikateri domoljub vzdihnil : sam Bog naui pomagaj, da bi jezikovaej vojski za jednakopiavaost slovenščine brž konec bil; kajti mudgo diugib rečij \n vpiaaaaj, ki zadevajo naš guiotui ia duaevui aapredek, čaka uže silao težko, da se jib lotiiao. Toda pred vsem moraoio skrbeti, da ostaneoio aa sli>veaskib tleb Slovenci. V tolažbo naiu bodi, da se boiba bliža res koticu, kajti jednakopravnost pred sodBijami smo ravuokar 8i pribdrili, vsaj za prve potrebe. Na prizadevaaje vrlih eloveaskih poslaacev v državaeoi zboru je aa^ jnstični (pravai) miaister dr. Pražak z ukazona od i8. aprila 1882 številka 20513 zaukazal graške deželske nadsoduije predsedaiku plem. Waseiju, da se ima v BJegovej nadsodaiji aa KraBJ8kem, Štajerskem iu Koroškem pii vseb sodnijab slovenski uradovati, kedar to potrebujejo ali zahtevajo SIoveDci. Zaaaprej se mora § 19. osaovnih pravic Slovencem pri sodnijab ustrezati ia sodaijemorajo v civilaib in kazenakib zadevab sprejeniati vse v slovea8kem jeziku pisaae vloge ia proŠBje, to pa tudi od takib stiank, k atere sicer tudi neuiški zuajo. Graška aadsodnija je skleaola potem ukazu ravuati ia ga je najavila uže vsem podredjeaim soduijam! Nobeaa sodnija, aobeu sodnik ae sme več slovenskega jezika zauietovat, aobeae sloveaske vloge odbiti. To je prva večja aarodaa zaiaga, prvi večji uspeb uašib državaib ponlaDcev, prvi sad več kakor 400 aa Duaaj odposlaaih slovea.skih piošeflj. Hvala ia slava vsem, ki 80 pripcmagali! Sedaj tieba ae priboriti jedaakopravuosti v v šolab. Kedar to dosegaemo, rešeu je aarod sloveaski aajvečje aevaraosti. Ne pozabiino tega! Popreminio se vseh postavuib sredstev, zlasti uže zato, ker aaai uarodai sovražrjiki vse žile napcnjajo, da bi ostalo pri dosedaajcm poaeiučevaaji. Sami rogovilijo zoper aaše poslaace, zoper aarodne doojoljube, kder le morejo. Podpi8U;ejo prošaje pa še Sloveace, sloveaske župaae lovijo, da jitn pomagajo. Dragi bratje slovenski, ae dajte se goljufati od ^mrtaib svojib sovražaikov! PoBiislite, kdo ima pravico spregovoiiti veljavno ia prvo besedo, kedai 8e gie za blagor za obstaaek Slovencev, za jedaakopravaost sloveaščiae? Morebiti dobaja ta pravica tujceiu, Italijaaom, NemcetB, Magjarom? Ne ia 8tokiat ae! Prvo besedo v 8ldveaskih zadevab mora imeti Sloveaec. Morebiti velja tukaj ua pivem niestu beseda slovenskib Judežev, odpadnikov, aemškutaijev, renegatov, ki se iuateie sloveaske srauiu eio ia v lastuo skledo pljuvajd? Tudi ue. Kedaj pa je Judež iinel iued apostdli prvo besedo ? Tujci, Nemei, Italijaai, Magjari, Jadi, ki pri iia& prebivajo iu pn uaa kruh jca6 in, kakor skuaQ,ja kaže, se prav dobro redijo \n bogatijo, flimajo v aašib sloveaskih rečeh prve besede. Iu če to storijo, so predrzni, aesramai ia aebvaležai tako, kakor so Beuiškutarji grdi i/.dajalci. Teh ae gre posluaati v aarodnib zadevab ia jihova beseda v sedaajcBi državaem zboru tudi ae more obveljati. Prva beseda toraj v uašib slovenskih zadevab gie SloveBcem samiui in tukaj zopet od Sloveucev izvoljeaim dižavnim ia deželBitu poslaacem, dalje »loveaskini i kraiuiru, sreajskim, šolskim itd. zastopom. Ti iuuajo postavao ia aatuiao pravico govoiiti v iaaenu Sloveacev. Zato aaj podpisuiejo le pravi Sloveaci, dalje prav sloveaski zastopi, prošaje za jeduakopravaost aloveaačiae ter jib aaj dopošiljajo 8loveB.skim državaitn poslaBCeai. Vsi diugi so pri aas več ali miiBJe neprijazai aaai Sloveaceoi ia tudi pravice aimajo Bobeae, da bi v uašein imenu govorili. Zato so pa tndi vse prošuje aemčurske, kakoršaib podpisujejo Neraci ia tujci ia Bemčurji po aaaib mestih, tigib in drngod zoper aas, popolaem aeopravičeae. Teb l.judij aihče ai od aaa pooblastil ter se uiajajo vuiešavati v aaše domače slovenske zadeve, to tem meaje, ker pravičae zahteve Slovencev aobeaetuu živema človektiBa avetu ae delajo krivice. Nemci n. pr. aaj imajo avoje aemško uiadovaaje, svoje Bemške aole ia zavode, a mi Slovenci aismo kakšne ameti, smo tudi Ijudje, ki plačujemo avoje dače jednako Neaicem. Mi uc sovra/.iruo nobeaega tujega naroda pa to zalitevaaio aa sloveaakej zenilji, da ljudje, ki pri aa8 prebivajo, tudi aas spoštujejo ter se ae drzuejo aam na kvar šopiiiti se, aaa atrahovati, zasramovati. Cujemo, da se aekateri Nemci, v zve/.i z nemSkutarji res drzaejo prošnje pošiljati aa Duaaj zoper aas, zoper pred Bogom ia svetom opravičeao jeduakopravnost aašega jezika v uradih ia aolab. Slišimo, da ao to atorila meata Maribor, Ptnj, Celje, Slov. Gradec, trgi Mabrenberg, Mnta, Vozeaica, Vitanje, La.ško, Kozje. Poroča se aam, da je ptujski Beinškutar Mihelič aemške takšue proanje slovenskim županom doposlal ia da so jib uekateri župani res podpisali, posebno okolo Ptuja, Poborja itd. Vemo, da aemški listi ,,Tageapost, ,,Marburger-" ia nCill.er Zeituag'* aeprestaao Nemce ačujejo zoper aas. Naposled delajo aasprotniki Ba to, da ob kooci maja ali začctku juaija skličejo ia zbobuajo velik sliod — Paitei tag — Nenicev, netačurjev in acaiškutarjev v Ceije, da bodo zoper aas Sloveace psovali ia resolucije sklepali ter svctu babaje se kazali: glejte, kako smo Slovcace ua apodnjera Štajerskem potlačili, poneoičili, iztrebili; kmalu jibaebodeveč! Kaj hočemi) tukaj storiti Sloveaci? Najprvlje imamo aloveaske aarodnosti svoje še pretualo zavedue brate svariti io tuko zab:aaiti, da ue bodo nemških prošenj podpiaovali. Zastiaa aemškib mest ia trgov ia BParteitaga" pa bodemo priailjeni tudi v Celje ia iste dni sklicati velikaask sbod štajerakih Sloveacev. Na tisoče aas mora privreti, da javao, ja*ao in glaaao, pošteao ia postavuo protestiramo zoper aže brezsramao ia drzao rovaaje nekaterib zagrizenih prusko aeoiškib kričačev, ki hočejo zavoljo aekaterih, sicer pošteaib Nemcev med Bami, proglasiti apodujo Štajerako kot u/.e poaeaičeao pokrajiao. Tolike nearamaosli ae smemo ia ae aioreaio niiruo preaašati. Toraj aa delo !