ANTON RAMOVŠ KAMNITA PESTILA V LOŠKEM MUZEJU, NJIHOVA SESTAVA IN STAROST V Loskih razgledih smo ze veckrat brali o gradbenem in okrasnem kamnu na loskem ozemlju in o pomembnih ter zanimivih kamnitih izdelkih: o portalih in okenskih okvirih iz skofjeloskega konglomerata in hotaveljskega apnenca, ki sta bila skozi case najpomembnejsa domaca gradbena in okrasna kamna, o raznih spomenikih in ploscah, o kamnitih strehah domacij in kozolcev, pokritih s skrilom, ki so ga lomili in obrezovali pod Stirpnikom, v Nemiljah, najboljsega pa nad Zalim Logom. V kamnoseskih delavnicah pa so klesali tudi razlicne manjse predmete, ki so sluzili za razlicne potrebe. Iz prejsnjih casov so posebno zanimivi kamniti moznarji, v katerih so delali »sadno moko« iz posusenega sadja, najvec iz jabolcnih krhljev in hrusk, in z njo posipali potice, struklje in drugo. V kamnitih stopicah in seveda tudi v lesenih, so drobili se orehova jedrca, pa tudi mak, ki so ga imeli za posipo v kuhanih strukljih. V majhnih kamnitih moznarjih, ki jih bomo imenovali terilnice, so slikarji tudi mleli barve. Na kamnitih ali steklenih terilnih ploscah pa so slikarji gnetli oziroma pripravljali oljnate barve. Za to opravilo so uporabljali vecje in manjse kijaste izdelke, ki jih bomo imenovali pestila. Oboji slikarjevi pripomocki so bili izdelani iz razlicnega trdnega kamna; iz taksnega, kakrsnega je kamnoseski mojster imel pri roki in je bil po barvi vsec slikarju. Kaze, da se je ohranilo malo taksnih terilnic, plosc in pestil. Eno terilnico imajo v Groharjevem muzeju v Sorici, skoraj gotovo pa je na loskem ozemlju se kje kaksna, mogoce v Poljanah ali kje v okolici. Prosim bralce, da mi sporoce, ce vedo za katero, da jo bomo opisali in fotografirali in tako ne bo sla v pozabo. Ce pa bomo zvedeli se, kateri slikar je v terilnici ali na plosci pripravljal barve in kdaj je bilo to, bo to dragocen podatek iz nase kulturne in kamnoseske dediscine. V Loskem muzeju hranijo stiri kamnita pestila; razlicno velika so, iz razlicnih kamnin so izklesana in razlicnih naravnih barv. Njim velja letosnji prispevek v Loskih razgledih. Prvi dve pestili sta iz oligocenskega skofjeloskega konglomerata, vendar je vsako iz drugacne kamnine. Prvo pestilo (si. 1) sestoji iz vecinoma zaobljenih prodnikov ali taksnih s samo potolcenimi robovi, nekaj pa je vmes tudi drobcev z ostrimi robovi. Prve in druge je voda davne predhodnice Sore ali kake druge vode dalj casa nosila s seboj in jih pri prenasanju in drgnenju ogladila, tisti z nezaoblje- nimi robovi pa so imeli le kratko pot. Kamnini bomo zaradi razlicnih sestavnih delcev rekli brecasti konglomerat. Prodniki in drobci so srednjeveliki, debeli od pol centimetra do enega centimetra, nekateri pa so tudi vecji od dveh centimetrov. Najvec je v tern pestilu sivih kamninskih ostankov v razlicnih barvnih odtenkih, od svetlo sivih ali skoraj belih, sivih do temno sivih, vmes so tudi drobnejsi crni drobci. Brez podrobnih mikroskopskih preiskav seveda ni mogoce ugotoviti natan- cne starosti posameznih prodnikov in drobcev, zato pa bi pestilo morali razzagati in napraviti mikroskopske zbruske. Lahko pa recem, da so v konglomeratu ostanki razlicnih mezozojskih kamnin; najvec je tistih iz jurske periode, vmes pa je verjetno 23 tudi kak ostanek iz triasne in kredne starosti. Loski razgledi so ze pisali o zelo pisani sestavi skofjeloskega konglomerata (Ramovs, 1968 in 1977). Vso pisano druscino razlicno velikih in razlicno obarvanih prodnikov in drobcev veze sivkasto drobnopesceno lepilo v zelo trdno kamnino. Redke bledo roznate lise kazejo na majhno primes gline z zelezovimi primesmi. Kamnoseski mojster je za ta izdelek poiskal najboljsi in najtrpeznejsi del loskega konglomerata. In kje ga je dobil? Najbrz na Kamnitniku, kjer so ga v zadnjih dveh stoletjih kar precej nalomili in iz njega naredili veiiko najrazlicnejsih izdelkov. To prvo pestilo iz skofjeloskega konglomerata je spodaj posevno prisekano, ni povsem okroglo in v precniku meri med 8,5 in 9 cm; daljsa stran je dolga 16 cm, krajsa pa 13,5 cm. Proti zgornjemu koncu se izdelek zelo pocasi zozuje in njegov vrh je polkrozno oblikovan. Izdelek je lepo oglajen, zgoraj zaobljen, spodaj pa raven. Tehta 1,58 kg. Na ploskvi je komaj opaziti vecjo obrabljenost. Drugo pestilo iz skofjeloskega konglomerata (si. 2) je nekoliko bolj vitko, kot je prvo in sestoji iz drobnozmatega apnencevega konglomerata; v njem ni mogoce s prostim ocesom ugotoviti sestavnih delov, skoraj gotovo pa se v sestavi obe kamnini bistveno ne locita med seboj. Zrna povezuje tu rdeckasto vezivo v zelo trdno kamnino, rdeckasto barvo pa ji je dalo zelezo. Tudi taksna kamnina je precej razsirjena po Kamnitniku in v okolici in od tam je tudi prisla v kamnosekovo delavnico. To pestilo je zelo lepo obdelano in oglajeno, visoko 12 cm, okroglo v precnem preseku in na dnu siroko sest centimetrov, tehta pa 0,68 kg. Spodaj izdelek ni raven, marvec rahlo izbocen; taksna oblika pa se je vsekakor bolje prilegala skledastemu, na robovih za malenkost visjemu dnu kamnite terilnice, ki je bila najgloblja v sredini. Tretje pestilo (si. 3) se po obliki prav nic ne loci od prejsnjega, je pa nekoliko vecje v vseh razmerjih. Visoko je 20,5 cm, zgoraj je vzdolzno jajcasto oblikovano, spodaj pa rahlo izboceno in meri tam v premeru 8,5 cm, tehta pa 2,32 kg. Zelo lepo je izdelano in oglajeno oziroma polirano. Napravljeno je iz roznatega gostega apnenca, po povrsju se vlecejo bele deloma ravne, deloma ukrivljene bele kalcitne zilice in tu in tam so majhne kopuce belega kalcita. V apnencu so posamicni nedolocljivi mikrofosili in njegova starost se ni ugotovljena. Ena od foraminifer je morda Globigerina in ce je res, je apnenec iz mlajsega dela srednjega zemeljskega veka. Tudi se ni znano, od kod je kamnoseski mojster dobil kamen za to pestilo. V okolici Loke ne poznam taksnega apnenca in prav taksnega tudi nikjer drugje v Sloveniji. Seveda s tem se ni receno, da kamen ni domac, ceprav je bolj verjetno, da so ga prinesli odkod drugod. Cisto verjetno ga je morda mojster, posebno ce je bilo to Groharjevo pestilo ali koga od Subicev, prinesel s tujega. Bodi tako ali drugace, nahajalisce in starost tega kamna ostajata se neznana. Prva tri pestila so si po obliki in izdelavi skoraj enaka in najbolj verjetno jih je izdelal isti mojster. Cetrto pestilo (si. 4) pa se po obliki in obdelavi loci od prejsnjih treh in razlike med njimi kazejo fotografije. Tik nad bazo ima izdelek kar sirok okrajec, ki se zgoraj se za malenkost razsiri in tam je pestilo tudi najsirse. Na dnu meri v sirino 10,5 cm, na zgornjem robu okrajca pa blizu 11 cm. Nad okrajcem se v premeru kar naglo zozi na manj kot sedem centimetrov in od vrha spodnje tretjine se navzgor le se za malenkost zozi; tik pod zaokrozenim vrhom je pestilo siroko sest centime trov. Tudi to pestilo, ki je dolgo 20,5 cm in tehta 2,67 kg, je na bazi rahlo izboceno, oblikovano pa je posevno na spodnjo ploskev. Taka oblika je omogocala boljsi prijem kot pri prvih treh orodjih, kajti roka je lahko mocneje oprijela pestilo. 24 25 Cetrto pestilo pa je iz skoraj crnega gostega apnenca s stevilnimi drobnimi fosilnimi ostanki, ki pa so slabo ohranjeni. Vse kaze, da je v zbrusku tudi del clenka apnenceve alge Clypeina besici, pomembne okamnine za zgomjetriasno karnijsko stopnjo. Tudi po zunanji podobi je apnenec prav taksen, kot je crni karnijski apnenec ob stezi med Kobilo in Gabrovim ali enak tistemu precej visoko nad cerkvijo v Crngrobu. Nad Crngrobom je bil svojcas tudi majhen kamnolom za gradbene potrebe cerkve in erne apnenceve plosce od tarn so tudi v preddverju crngrobske cerkve in na kamniti ograji okoli cerkve (Ramovs 1981). Najbrz je od tarn tudi kamen za cetrto opisano pestilo, ki mu je drug mojster kot prejsnjim trem krojil podobo. O tamkajsnjem kamnu je sestavek v Loskih razgledih (Ra movs, 1987). Opisana pestila skrivajo se vec nepojasnjenega, najprej, kdo je bil oziroma sta bila mojstra, za koga so bila pestila narejena, kdo vse jih je uporabljal, mogoce Subici, mogoce Grohar, ali kdo tretji, kje so bila pred prihodom v Loski muzej in kdo jih je tja prinesel. Vse to bo se treba pozvedeti, morda bomo le zvedeli tudi za lastnike. Kje pa so kamnite terilnice in plosce, tudi slikarjevi pripomocki za trenje in pripravljanje barv? Viri : Ramovs, A.: Skofjeloski konglomerat, njegova sestava, fosilni ostanki in geoloska zgodo- vina. Loski razgledi 15, 1968, 164-176. Ramovs, A.: Nova spoznanja o sestavi skofjeloskega konglomerata. Loski razgledi 24, 1977, 143-148. Ramovs, A.: Zanimive triasne okamnine v obzidju crngrobske cerkve. Loski razgledi 28, 1981, 271-275. Ramovs, A.: Zgornjetriasni tuvalski apnenec nad Crngrobom. Loski razgledi 34, 1987, 77-78. Zusammenfassung DIE STEINERNEN LAUFER IM MUSEUM VON SKOFJA LOKA, IHRE ZUSAMMENSETZUNG UND IHR ALTER Im Museum von Skofja Loka werden vier Steinlaufer verwahrt, mit welchen die Maler Olfarben auf einer Reibplatte zubereiteten, und sie werden im vorliegenden Artikel beschrieben. Zwei Laufer (Abb. 1 und 2) sind aus Konglomerat von Oligozanalter aus der Umgebung von Skofja Loka verfertigt. Der erste besteht aus mittelkornigem, der zweite aus feinkornigem Konglomerat. Beim ersten ist das Bindemittel grau und feinsandig mit vereinzelten rosigen Flecken, beim zweiten rotlich mit mehr tonigem Material und Eisenhydroxyden. Der dritte, ein wenig groBerer Laufer (Abb. 3) als es die zwei vorerwahnten sind, ist ebenfalls sehr schon ausgearbeitet und geglattet, und besteht aus rosigem mikritischem Kalk mit weifien Kalzitader- chen. Ein Diinnschliff enthielt lediglich unbestimmbare Mikrofossilien. Deshalb war es noch nicht moglich, das genaue Alter des Gesteins zu bestimmen, vermutlich stammt es aber aus dem jiingeren Teil des Erdmittelalters. Derartiges Gestein ist in der Umgebung von Skofja Loka nicht nachgewiesen, vielleicht ist es sogar aus fremden Gegenden hergebracht worden. Alle drei erstgenannten Laufer sind ihrer Form und Bearbeitung nach fast gleich und wurden hochstwahrscheinlich vom selben Meister hergestellt. Anders gestaltet und ausgearbeitet ist hingegen der vierte Laufer (Abb. 4), der dicht liber der leicht konvexen Basis eine ziemlich breite Randleiste aufweist (Breite 10,5 cm), dariiber verengt sich die Form rasch auf 7 cm und im abgerundeten Scheitel betragt der Durchmesser 6 cm. Diese Form ermoglichte eine bessere Handhabe als bei den ersten drei Laufern. Dieses 26 Gerat is aus schwarzem mikritischem Kalk von karnischem Alter, Obertrias. Derartiges Gestein erscheint in der Umgebung von Skofja Loka zwischen der Wegscheide Kobila und Gabrovo, sowie auch oberhalb der Kirche in Crngrob. Das Steinmaterial fur den vierten Laufer stammt hochstwahrscheinlich aus dem ehemaligen kleinen Steinbruch bei Crngrob, worin auch Steine fiir die Bediirfnisse der Kirchenbaus gebrochen wurden. Bisher sind die vier beschriebenen Laufer bekannt, dagegen haben und kennen wir noch keine der damals verwendeten Reibplatten und Reibschalen, die vermutlich aus gleichem Gestein und von denselben Meistern gestaltet waren. Desgleichen ist nicht erhellt, welche Meister die vorgestellten Laufer verfertigten, warm und wo sich ihre Werkstatten befanden, fur wen die Gerate hergestellt wurden (vielleicht fiir die Maler der Familie Subic oder fiir Grohar bzw. fiir einen dritten Maler); desgleichen stehen Antworten noch auf weitere Fragen aus. 27