St. 51 Maribor, dne 30. novembra 191L Tečaj XLT Ust ljudstvu v pouk in zabavo. {•baje vsak četrtek In vel]a s poštnino vred in v Maribora 8 pošiljanjem na dom za celo leto t K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavsiriitffo f.Bela 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K» Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katt& čekovnega društva" dobivajo list brez posebne naročninej m Posamezni listi stanejo 10 vin, Uredništvo: Koroška cesta štev, 5, — Bokopisi se ne vračajo, i—. Upravništvo: Koroftk« cesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije, 15» Inserate se plačuje (S enostopne petitvrsie xa enkrat 15 sfe. za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Z a večkratne oglase primeren popust, Inaerati se sprejemal do Brede zjutraj, <-> K-v zaprte reklamacije so poštnine proste. Cenjenim naročnikom. Pred durmi je zopet novo leto in treba, bo zopet obnoviti naročnino na „Slovenskega Gospodarja" za leto 1&12, Že danes Fino priložili vsem naročnikom položnice, da ž njimi plačajo naročnino, Ob novem letu imamo v tiskarni neizmerno veliko dela, zato prosimo cenjene naročnike, d a b i nam poslali naročnino za leto 1912 ž e pred novim letom, kolikor jim je to mogoče. Po praznikih namreč in po novem letu se nam delo v upravništvu grozno kupici, da ga mnogokrat pri najboljši volji ni mogoče sproti opravljati. Le pomislite, Če nam 10.000 do 1,2,000 naročnikov pošlje denar v par dneh, koliko da to vpisovanja! To da dela za več tednov, in pri tem se kaj lahko zgodi, d a kak novi naročnik dalje Časa ne dobi lista. Ako pa se začne naročnina pošiljati že v decembru, se vpisovanje poslanega denarja lepše razdeli in bolj mirno izvrši, kakor če pride po 500 do 800 naročnikov naenkrat. Zatorej prosimo še enkrat, da se začne pošiljati naročnino prej ko mogoče. Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančno izpolni. Ime in stan morata biti razločno pisana, ravno t. a ko tudi pošta. Stari naročniki naj zapišejo na položnico nad besedo „Položnica", besede: Star naročnik; novi nar rocniki pa naj na istem mestu zapišejo besede: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiše na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošlje denar po nakaznici. Zakaj pa to? bode marsikateri vprašal. Zato, da novi naročniki list pravočasno dobijo. AkO stoji na položnici beseda: Star, se položnica lepo odloži in se naročnina vpiše Šele pozneje, ko je manje dela, Ako pa najdemo na vrhu položnice besedo: Nov, vzamemo položnico takoj v roke in novega naročnika napišemo na naslovno polo, da list takoj dobi, . Ako pri novem naročniku manjka beseda: Nov, potem se išče njegovo ime med starimi naročniki, in Še-le ta-krat, ko ga med starimi naročniki ni najti, se spozna, da je nov in se mu začne pošiljati list večkrat mogo- če še-le Čez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela nam to napravi, če moramo večkrat po Četrt ure iskati kako ime med starimi naročniki, kjer ga ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim naročnikom! Torej cenjeni naročniki, ne pozabite na besedi: Nov, ali s t a r! S tem nam prihranite veliko, veliko dela. „Slovenski Gospodar" bo stal s prilogo „Gospodarske Novice, kakor do zdaj, 4 krone na leto. Vse dosedanje naročnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj še enega novega naročnika ! Uredniki pa bodo posvetili listu vso skrb, da bo res zanimiv in zabaven. Posebno bo delal urednik „Gospodarskih Novic" na to, da bo ta prepotreben list za našega kmeta prinašal mnogo koristnega in poučnega berila! Na delo torej in na žilavo agitacijo, da bo naš list v kratkem v vsaki pošteni slovenski hiši! Uredništvo in upravništvo. Vladne kupčije. Ko je bil v Avstriji Korber ministrski predsednik, se je vse zgražalo nad, njegovim načinom, kako si je pridobival stranke, da so ga podpirale. Z obema rokama je metal denar'ven iz državnih blagajn ter na ta način uteševal želje poslušnih mu strank. Za takozvane alpske železnice je izdal okoli eno milijardo kron. Alpski nemški poslanci so bili seveda s tem zadovoljni, dežele pa, ki nimajo nič od teh železnic, skrajno nezadovoljne. Med nezadovoljnimi so bili že takrat Poljaki, in zato jim je Korber obljubil, da jim bo kot nadomestilo zidal vodne ceste, kanale. Tc-cla niti Korber, niti kateri drugi njegovih naslednikov ni izpolnil te želje. A sedaj je prišel Stiirgkh, in kakor se vidi, hoče hoditi po Korberjevih stopinjah. _ Da priveže Stiirgkh Poljake na-se, obljubil jim je, izpolniti Korberjeve obljube. Graditi jim hoče ka^ nale. Kakor hitro so slišali Cehi, da bo vendar postalo s kanali resnica, takoj so tudi oni predložili Stiirgkhu svoj jedilni list, na katerega so mu zapisali, kaj jim mora skuhati, da bo njih* želodec ž njim zadovoljen. Pred vsem želijo regulacije rek in prireditev nekaterih rek za plovbo. Toda s tem Še ples ni končan. Za Cehi so prišli sedaj tudi alpski Nemci, ki zahtevajo, da se mora tucli njim nekaj dati, ako hoče Stiirgkh njihovo zado-voljnost, Nemci Še sami ne vedo, kaj naj zahtevajo, samo o tem so si na jasnem, da nekaj morajo zahtevati. Vse skupaj, kar si želijo Poljaki in Cehi, bi znašalo že v sedanjem proračunu okoli 320 milijonov. Toda kakor navadno, je gotovo tudi tokrat proračun prenizko nastavljen. Lahko že danes z mirno vestjo trdimo, da bo celi proračun nazadnje znašal gotovo okoli 500 milijonov. Kaj bodo nemške zahteve stale, danes še ne vemo. Stiirgkh si hoče s temi ponudbami kupiti Polj ar ke, Cehe in Nemce. Ako bi Stiirgkh sam plačal, dobro; ali ako bi imenovani trije narodi sami plačevali svoje zahteve, bi tudi mi nič ne rekli. Toda plačevati bodo morali vsi narodi, dobili pa samo trije. In to je ravno krivično, to se upira našemu pravicoljubju. Tako ravnanje, kakor ga sedaj započenja Stiirgkh, je nenravno, je nevarno, in bo spravilo državo zopet, kakor pod Korberjem, v velike boje in v splošno nezadovoljnost. Prepričani smo, da bodo naši poslanci, kakor vselej, tudi tokrat povzdignili svoj glas proti takemu krivičnemu enostranskemu postopanju. Ne samo v i-menu pravice, ampak tudi v imenu davkoplačevalcev, Nemško-češka-poljska vlada s Stiirgkhom na čelu zahteva velikanske žrtve od davkoplačevalcev. Ceško-nemške zahteve bodo stale 820 milijonov, za uradnike hočejo dati 70 milijonov, za ladije 76 milijonov, za železnice okoli 140 milijonov, za telefone 80 milijonov, za socialno zavarovanje 100 milijonov, za dveletno vojaško službo 60 milijonov. S strahon> se moramo vprašati: Kam plovemo? V dolgove in nove davke, je žalostni odgovor. Državni zbor. V sredo, dne 22, novembra je bilo veliko glasovanje zaradi uvoza argentinskega mesa in balkanske živine. Nade kmečkih nasprotnikov se niso izpolnile. Upali so, da bodo sprejeti njih predlogi, naj se uvaža argentinsko meso neomejeno po množini in za vso prihodnjost, in naj se odprejo meje nasproti balkanskim državam za živo živino, S precejšnjim številom glasov so zmagali zastopniki kmečkega prebivalstva in njih prijatelji. Le brezpomembne resolucije, da se samo v sili in potrebi dovoli za nekaj časa uvoz argentinskega mes.a in zaklane živine iz Balkana, so dobile večino pri meščanskih in fabriških poslancih. Listi, ki zastopajo meščanske in fabriške koristi, sovsled PODLISTEK. Iz minulih dni. (Črtica iz naže doline. Spisal Miroslav pri Sv. Marjeti ob Pesnici.) (Dalje.) „Bolan je bolan", mrmra starka med potoma, a si tega noče verjeti; ker je tako bled, mu skuham zvečer čaja iz lipovega cvetja in tavžent-rože, in jutri mi ostane v postelji." Toda dobra dušica ni imela skušenj, da bi znala, da se taka bolezen ne prežene in zdravi s tavžent-rožami. Za. nekaj Časa se odpravi tudi Ivan proti domu; a nobeno delo se mu danes ne ljubi in do jedi nima teka; zvečer se odpravi takoj spat. Da se ogne nadležnemu povpraševanju skrbne Barbe, jej reče, da bo nocoj spal raje na skednju, ker mu je glava tako vroča in je tamkaj svežejši zrak, Barba ugovarja, naj ostane raje v hiši; skuhala mu bo Čaja iz kamilic in tavžent-rož; toda Ivan je več ne posluša, gre iz hiše na skedenj, razgrne po podu otep slame, kar oblečen raztegne svoje ude po slami ter premišljuje: Danes je še-le torek, torej do nedelje Čakati ne kaže; Še štiri dni in noči nositi tako težo v srcu, ne, tega ne prenesem; takoj jutri pojdem gori in povprašam, a to bodo ondi debelo gledali, zlasti ko vedo, koliko imam doma dela! Najbolje bo, da kar nocoj stopim tje gor; Jerica bo sicer nekoliko nevoljna, ako jo v tako nenavadnem Času obiščem, a jaz se iz-govorim, ona mi gotovo oprosti, za nekaj ur se lahko pomirjen vrnem. — Vstane, zunaj se previdno ogleda, če ga li ne opazi bistro oko skrbne varhinje, in za dobre četrt ure se že bliža z močno utripajočim srcem kakor hudodel.nik ZemljiČevi hiši. Nekako plaho potrka na okno Jeričine spalnice ter posluša...; nobenega znamenja. Potrka zopet, narahlo klicaje njeno ime, — nič! Kliče v drugič in dozdeva se mu, da je nekaj zašumelo, in res, narahlo se odpre okno, za katerim se kakor duh, lepa ko planinska vila, prikaže Jerica, in čudeč se, polglasno spregovori: „Kaj si res ti, Ivan?!"V tem vnašanju je bilo nekaj opaziti, kakor rahlo očitanje, češ, kaj neki te nosi ob tako pozni nočni uri tod. „Oprosti, Jerica, da te nadlegujem, nisem mogel drugače; dobil sem to-le pismo, v katerem, . . Prosim, kaj je pravzaprav s tistim Taljanom? Veš močno sem bil danes vznemirjen in vsekako bi rad znal, ali Še sploh kaj misliš na-me." — „,Torej to te je prignalo?" odvrne smeje se Jerica; a kmalu nato otožno reče: „Kaj mi res tako malo zaupaš, Ivan? Stvar pa je taka: Ko sem šla predzadnjo nedeljo iz 'Maribora, dohiti me Pietro, ter me, zraven mene grede, nadleguje zopet z onimi sitnimi vprašanji; a jaz sem mu kar najodločneje povedala, naj na-me sploh nikar ne misli, ker stariši bi v tako zvezo nikdar ne privolili. Ko pa le Še ni nehal, sem mu kar naravnost dala vedeti, da sem že za vselej obljubljena tebi. Videč, da nič ne o-pravi; — oh, kako strašno so se zopet zaiskrile njegove oči! — me je silno razjarjen zapustil, govoreč sam s seboj neke besede, katerih pa nisem razumela., Tistikrat me je bržčas videl kdo izmed onih fantov, ki Pietra tako silno črtijo, pa so to sporočili tebi. Zja-stran tega bodi tedaj le pomirjen in si nikar ne beli glave; le to te prosim, Ivan, varuj se tudi ti tega Človeka, ki se ga jaz tako bojim!" — „Jerica, mislim, da se najlažje iznebiš tega sitneža, aiko prej ko mogoče prideš k nam; namesto o pustu, napravili bi lahko poroko kar zdaj po dokončani trgatvi, in vseh teh . . Dozdeva se mu, da je nekaj švignilo mimo ogla; a kaj njima mar, kdo prisluškuje? Pogleda naglo tje za hišo, a nič sumljivega ne opazi. — „Ko bi torej kar Še to jesen prišla k nam, bi bilo vseh teh spletkarij konec; kaj li porečeš k temu, Jerica? — „O tem se pomenimo še s starši", odvrne Jerica; „zdaj pa Ivan, pozna je ura, vrni se, a vroče te prosim, varuj se! Tako nekako čudno strah me je nocoj ..." Poda mu skozi okno desnico v slovo, katero Ivan krepko stisne, želeč ji ljubo lahko noč ter odide. VIL Nočna skrivnost. Zgodaj je vstal naslednje jutro stari Zemljič ter šel budit sinova, da nakrmita vprežno živino; imeli so dogotoviti ravno sejanje ozimine in bila je ondi nar vada, da je moralo biti do 6 ure vse pripravljeno. Stopivši skozi vežna .vrata, ozre se najprvo na nebni svod, ker je bil sinoči in že dva večera poprej na Pohorju opaziti črn klobuk. Nebo je bilo jasno in ravnokar so pričele ugašati nebeške lučice, tam na vzhodu pa se začenja prikazovati rdeča zarja. Čudno se zdi kmetu, da nikjer ne opazi starega „Varija", ki ga je navadno vsako jutro pred durmi leže pozdravil, dobrikajoč se mu, kakor da bi hotel dati na znanje, da je zvesto Čuval hišo in dvor. Gre tedaj pogledat o-krog hiše, Če je li vse v redu. Na ogel prišedšemu, pride varij nasproti, čudno cvileč; ozira se v gospodarja, zalaja, odbeži, pa zopet pride. Možu se to nenavadno vedenje psa dozdeva čudno; gre torej za njim pogledat. Kakih 20 korakov od hiše opazi pod košatim bezgovim grmom nekaj čudnega; bliže pri-šedši vidi, da leži tamkaj človek. „Preveč se ga je nacukal, pa je zato na rosi spal", misli si, in hoteč se prepričati, kdo da je, skloni se k njemu strese ga za rame, pa zakliče: „Hoj, mož, dani se, vstanimo! Toda Človek se ne gane; potipa ga po licu, lice ji mrzlo koč led . . . „Mrtev?!" Ta misel mu šine v glavo in groza mu spreleti kosti in mozeg; naglo, kar izida tega glasovanja jako potrti. Solze pretakajo in preklinjajo Čez kmete. Toda niti solze in kletvice, niti argentinsko in balkansko meso, ne bo odpravilo draginje. Živina je sedaj poceni, a je vkljub temu meso drago, temu so krivi prekupci in mesarji. Toda o pre-kupcih nočejo socialni demokratje nič slišati in še do danes niso pripustili, da bi tozadevni predlogi idj>. Verstovšeka prišli iz odseka v zbornico. Samo predlog dr, Verstovšeka, da se prepreči draginja mesa od strani mesarjev na ta način, da sme vsak živinorejec svojo živino zaklati in meso prodajati, so s kislimi obrazi sprejeli. Slovenski poslanci so glasovali . tudi za predlog, ki meri na nižje cene sladkorja, da se namreč sme uvažati saharin. Zdi se nam važno, to pribiti, kajti socialni demokratje radi lažejo pri vsakih volitvah okoli naših volilcev, da so slovenski kmečki poslanci za podraženje sladkorja. To ni bilo seveda nikdar res in zadnje glasovanje je pokazalo, da naši poslanci razumejo boljše koristi svojih volilcev kakor katera bodi druga stranka, Draginjska razprava pa je tudi pokazala, da so socialni demokratje svoje ljudstvo le slepili. Pravili so mu, da so proti draginji, a ko bi morali glasovati proti kapitalističnim prekucuhom, so stvar tako dolgo zavlačevali, da ni prišlo do tega glasovanja. Tudi za glasovanje proti bogatim mesarjem, ki dražijo meso, so se odloČili še-le v zadnjem trenotku. Sociji mamijo svoje ljudi z argentinskim mesom. Imeli smo že argentinsko meso, kakor znano, v naši državi, a draginja se takrat ni za krajcar zmanjšala, najboljši dokaz, da so socialno-demokraške trditve na celi črti neresnične. Slovenski volilci pa smejo biti s svojimi poslanci zadovoljni, kajti razumno in pametno so branili njih koristi ter stali v celem draginjskem boju v ospredju. Niso gledali, kako drugi delajo, ampak sami so korar kali naprej.' V četrtek se je vršilo prvo čitanje za socialno zavarovanje ter za prepoved ženskega dela v rudnikih. Pri zadnjem predmetu je govoril za rudarsko delavstvo dr, BenkoviČ, V torek, dne 28, novembra se je začelo drugo čitanje glede spremembe državnozborskega poslovnika. Med tem zborujejo tudi različni odseki, med njimi tudi proračunski, kjer je obsežna razprava zaradi zar-časnega proračuna, ki ga hoče imeti vlada do 1, julija prihodnjega leta. Politični ogled. — Naša država z ostrim očesom zasleduje gibanje italijanskega brodovja v Sredozemskem morju. Naša morska trgovina bi namreč veliko trpela, ako bi italijansko brodovje začelo napadati turška pristanišča na evropskih tleh. Sploh naši vodilni krogi več ne zaupajo mnogo Italijanom. Na celi meji proti italijanskem se delajo pridno trdnjave in se nastavljajo vojaki. Avstrija je baje vsak hip pripravljena, udariti v Italijo, ako bi bilo treba* • — Ogrska. V državnem zboru je seda] razprava o novem brambnem zakonu, po katerem bi morali tudi Ogri dati državi več vojaštva. Vendar v ogrski zbornici ni skoraj nobenega navdušenja za to postavo, manjšinske stranke se protivijo povečanju vojaštva. Te stranke bi pa rade imele novo volilno postavo, ki bi dala ljudstvu več pravice. A proti tej se pa pro-tivi večina. Vidi se pa iz zadnjih razprav v ogrskem državnem zboru, da boste najbrž padli obe postavi v vodo. Ogri ne marajo dati ne več vojaštva, pa tudi nove volilne postave ne marajo, ker se bojijo, da bi prišli po njej v državni zbor v precejšnjem Števila tudi ogrski Slovani. — Hrvatsko. Volilni boj za sabor se je že razvnel. Ban TomaŠiČ zapira dan za dnevom voditelje hrvatskih domoljubnih strank, odstavlja župane in druge višje, madžaronom nasprotne dostojanstver ike, Hrvatje so razcepljeni v več političnih strank. Najpametnejši program ima med vsemi še takozvana „Stranka prava"; ona je tudi več ali manj po svojih načelih sorodna naši Slovenski Ljudski Stranki. Kakor je videti, bodo pridobili pravaši več mandatov pri teč volitvah. Čeravno bo rabil nasilje, vendar TomaŠiČ ne bo dobil svoje veČine v saboru. — Spor med Angleško in Nemčijo. Te dni se je izvedelo, da je bila v letošnjem poletju resna novar- premorejo njega stare kosti, hiti proti škednju klicat sinova: France, Tone—, hitro—, pa hitro..,!" Za nekaj trenotkov prikaže se eden, kmalu za njim drugi. „Kaj je oče?" vpraša naglo France, čudeč se, kaj se očetu tako mudi. „Hitro z menoj! Tam pri bezgov-cu nekdo leži, in zdi se mi, da je — mrtev!" — Nag- lo se podajo tje; Tone se skloni Čez truplo, da bi se prepričal, kdo da je. „Dozdeva se mi, daje . ,." „No, kdo je?" sili vanj oče, „Krvav je po licu in ne morem prav ... zdi se mi, da je Dolinarjev Ivan . ,," Mod tem priteče že tudi le za silo oblečena Jerica, ki je slišala govorjenje zunaj hiše v tem nenavadnem času; strašna slutnja jo spreleti, ko opazi, da se gnetejo moški okoli ležečega Človeka. „Za božjo voljo, kaj pa je? Jezus, Marija, Ivani" je zakričala, vrgla se na truplo mrtvega Ivana in potok solza se ]i vdere po licu, ki kapljajo na mrtvo obličje Ivanovo. wVode, vode, hladite ga, močite ga, morebiti še . . ." ječi v smrtnem strahu Jerica ., , „Prepozno! Kar je, to je", vzdihne oče bolestno, „Ti France pojdi takoj naznanit orožnikom, ti Tone pa idi po gospoda župnika." i03^8 nost, da izbruhne velika, vojska med Anglijo in Nemčijo. Angleški poslanec, kapitan Faber, je pred kratkim razkril, da je bila ob priliki napetih razmer med Francijo in Nemčijo Anglija pripravljena, da udari na morju in na suhem na Nemce. 150.000 vojakov in mnogo brodovja je bilo baje pripravljenega na boj. Anglijo veže namreč tajna pogodba, da mora v slučaju vojske pomagati Franciji. Za Avstrijo bi bila ta zadeva zelo kočljiva, ker bi bila vezana po pogodbi pomagati Nemčiji, Vojskina nevarnost ni bila mala. Napetost med Nemčijo in Anglijo radi teh odkritij Še sedaj ni popolnoma poravnana. — Rusko-perzijski spor. Kakor znano, je prišlo do resnega spora med Rusijo in Perzijo. Rusija je poslala Perziji takozvani ultimatum, ali zadnji o-pomin pred vojsko. Perzija je sicer ugodila zahtevam Rusije, vendar so Še vse zveze med obema državama pretrgane. Rusi in Angleži bi si radi Perzijo med seboj razdelili. Samostojnost Perzije je itak že mala. Prihodnje tedne se bo odloČila usoda te dežele. — Kitajsko. Po zadnjih poročilih baje prodirajo ustaši vedno zmagovito naprej. Nekateri listi vedo celo poročati, da so se polastili ustaši bojnega 'brodovja in da bodo skoraj že vsa večja mesta in trdnjave v rokah vstašev, Kitajske vladne Čete imajo slabe poveljnike. Pred nekaj dnevi je 1500 vstašev skoro popolnoma pobilo vladno četo, ki je štela 5000 mož. Razne novice. Iss poštne službe. Poštnima asistentoma Karolu Dobršeku v Mariboru in Franu Jeceku v Zidanem mostu se je dovolilo, da menjata s svojima službenima mestoma. — Absolvirana gimnazijca gg, Ran-dolj Rungaldier v Mariboru in Leo Bakšič v Smarji pri Jelšah sta imenovana poštnim praktik^antom pri glav, poštnem uradu v Mariboru,Poštni asist. M. Schol-ler je prestavljen iz Ptuja v Maribor, istotako poštni praktikant Ludovik Assenbauer iz Gradca v Ptuj. Razpisani mesti. Razjpisiano je mesto učitelja na trirazreidnici v Vuzenici. Prošnje do dne 25. ' bili ob volitvah na strani Kmečke zveze. „Narodni List" jih zmerja seveda s kimovci. Pa kdo bi se brigal za liberalne psovke! c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. V nedeljo, dne 26, novembra, je bila volitev načelnika krajnega. Šolskega sveta, izvoljen ie gosp. '.Jože! Surk. Njegov namestnik je g. Rudolf Tratnik. Načelnikov namestnik ni več g. naduČitelj fvan Kelc. To je menda moža. vjezilo, da je pri napravi o razširjanju šole v triraz-rednico kratkomalo hotel preprečiti vsako prosto izražanje o tem predmetu. Slednjič je z nevoljo odšel. Le tako! Slo bo tudi brez Vas. Glasovanja si pa kmetje ne dajo komandirati, kadar se hoče denarja iz njihovih žepov. Minuli so Časi, ko so kmetje vse podpisali, četudi niso vedeli kaj. Kmalu Vas bodo tudi prijatelji siti» c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Dne 17. novembra je prišel v našo romarsko cerkev tat, ki je ukradel zlat prstan iz Marijine podobe-. Pri tem je u-bil svetilko, da se je razlilo olje po prtih in po slikani steni. To je povzročilo precejšnjo škodo. Tatu so takoj prijeli. Je ravno tisti, kateri je že dne 28. septembra ukradel dva zlata prstana. Ime mu je, kakor se govori, Pavel Kolar. c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Sedaj smo pri naprednjakih v Gornjem Gradu v veliki zameri,. ker naša dva moža pri volitvah iz kmečke skupine, nista volila gornjegrajskega Kocbeka in drugih, katere je določila znana družba. Celo g. Bak iz Smart-lia je vznevoljen. c Iz laškega okraja. V torek, dne 21. novembra je bila iz Jurkloštra volitev župana in občinskih svetovalcev za občino JurkloŠter in novoustanovljeno občino Sv. Lenart nad Laškim. Občina Sv. Lenart nad Laškim se je izločila iz občine JurkloŠter. Za župana jurklošterske občine je bil izvoljen Jožef Kajtna, posestnik v Porebrih, Dosedanji župan go$p. Blatnik se je odpovedal zopetni izvolitvi. G. Kajtna je bil že od prej skozi 6 let župan. Za občino Sv. Lenart nad Laškim je izvoljen za župana g. Ferdinand Trupej. Oba sta pristaša Slov. kmečke zveze, Čeprav se razni liberalci na glavo postavijo. Tako je torej končana večletna borba. Sedaj pa na delo po programu Slov. kmečke zveze! c Sv. Lenart nad Laškim. 301etna vojska je končana. Vsa ta leta smo se SentlenarČani trudili, da bi odcepili Št. Lenart od Jurkloštra in si privojskovali samostojno občino. Razni voditelji so se trudili, tudi znani Knaflič je napisal eno tako prošnjo, a dosegli nismo ničesar. Se-le, ko so naš gospod župnik Casl vzeli stvar v roke, so dosegli, kar smo mi najbolj želeli. Dne 21. t. m. smo imeli volitev prvega župana naše nove občine. Izvoljen je bil Ferdinand Trupej iz Mišidola za župana, za namestnika 'Jože! Gračner iz Malih GrahovŠ in za svetovalca Janez Slakan iz Pod-gorice. Vsi odborniki so odločni možje krščanske stran ke. Samo eden nas je pa prestrašil. Sel je z nami Čisto tiho in mirno do volilne pisarne, od tam jo je pa krenil naprej na „iurovž", mesto v pisarno na volitev. Menda se ja nismo namazali, ko smo ga izvolili? 2i-vio S t, Lenart! c Lepa njiva pri Mozirju. (Poroka.) V ponedeljek, dne 20. novembra, t. L se je poročila tukaj Marija Fužir, hči veleuglednega kmeta pri Lepi njivi, Franca Fužirja, z gosp. Ivanom Kolar iz Polzele. — Nevesta je bila Članica Izobraževalnega društva in odbornica Dekliške zveze v Mozirju. Mlademu paru iskrene čestitke! c Sv. Jmigert. Naš prijatelj nam je poslal jab-lanov cvet, ki ga je našel na svojem vrtu. Ta cvet menda ne bo obrodil sadu. c Sv. Ema. Po letošnji strašni suši poškodovani posestniki pri Sv. Emi se z zaupanjem obračajo do poslancev, da jim po okr. glavarstvu že obetano podporo v žitu in otrobih izposlujejo. Posebno priporočamo hribovite okolice, vrh Sv. Eme, Sv. Vid in Nezbiše, kjer je suša najhuje poškodovala koruzo, fižol, krmo in svinjsko piČo. "iPjh V » a n • Brežiški okraj. b Brežice. Za Slovensko Stražo se je na gostiji BrataniČ-Strgar nabralo 7 K. Živeli posnemovalci! — Načrti in proračuni za brežiški vodovod so na vpogled pri okrajnem glavarstvu. b Brežice. Našemu Izobraževalnemu društvu se je zadnja nedeljska prireditev vrlo posrečila. Igri „PlanŠarica" ter „Sv. Cita" sta prav dobro uspeli, tudi društveni pevski zbor je nastopil.. Obisk je bil tokrat povoljen; naj bo v prihodnje Še številnejši! b Brežice. Med našimi zadnjimi liberalnimi pa-berki se govori, da bodo nabirali liberalci od 3. do 10. decembra za pogreb svoje stranke. Na vseh koncih in krajih umira liberalizem. Voditelji postajajo iz znanih' razlogov popolnoma tihi, oficirji so od nekdaj brez glave in pameti, vojaki pa po zadnjih volilnih porazih kar trumoma beže proč od liberalne stranke, ki je vedno le tepena. „Narodni List" edini Še životari, a tudi njemu izginja življenje. Viri usiliavajo, Se enkrat jih hočejo odpreti, od 3, do 10. dec. bodo nabirali za ta list, ki je določen, da kmalu priobči tuž-no smrt na sušici umrle liberalne stranke. Za dostojen pogreb se torej pripravljajo, b Pišece. V Izobraževalnem društvu je v nedeljo, dne 26. t. m. predaval Č. g. p. Gvardijan Hiero-nim iz Brežic o sveti deželi ter kazal prekrasne ski-optične slike. Mnogoštevilno občinstvo mu je za vele-zanimive besede in poučne podobe zelo hvaležno. b Videm ob Savi. Občni zbor političnega društva „Sava" za breški in sevniški okraj se je vršil v nedeljo, dne 26. novembra popoldne ob 3. uri na Vidmu v gostilni gospe Kunej; ob'Čni zbor in poročilo poslanca g, dr. Ivana Benkoviča je trajalo skoro tri u-re. Vršile so se nove volitve odbora, in sicer so izvoljeni: načelnik g., duh. svet. Josip Cerjak iz Rajhen-burga; podnačelnika g. Franjo Gerec, veletržec v Pi-Šecah, in Franc Planine, posestnik na Vidmu. Dalje so izvoljeni v odbor: dr, Ivan BenkoviČ, posestnik !Avsenak iz Rajhenburga, veleposestnik Radej iz Dov-škega, župnik Presker iz Kapel, posestnik Urek ml, iz Globokega, mestni župnik Mešiček iz Brežic, gosp. župnik DoberŠek iz Sevnice. Kot namestniki: posestnik BrataniČ mL iz Bukošeka, posestnik BarbiČ iz Vidma, gostilničar Agrež iz Pišec, posestnik BernardiČ iz Vidma, posestnik Blatnik iz Artič, župnik Gartner iz Planine, posestnik Ogorevc iz Rigonc, g. župnik Raktelj iz Bizeljskega, posestnik Pajk iz Zabukovja, posestnik Vrtovšek iz Canj (Blanca). Obenem se je sklenilo, osnovati pododbor S. K. Z. posebej za breški in sevniški okraj, in v ta namen je sklicati shod v Brežice in Sevnico. Po poročilu poslanca dr. Benkoviča se jo soglasno sprejela resolucija, s katero se poživlja deželne poslance v deželnem zboru, vstra-jati v najstrožji opoziciji, dokler se ne ustreže opravičenim slovenskim zahtevam. Končno je bil soglasno sprejet predlog, da se častnim članom društva ime- nuje njega bivši dolgoletni načelnik č. g, Jos. Potov-Šek, župnik v Vojniku,_ Vestnik mlad. organizacije« Našim mladenkam :n drjištvom. Katoliška bukvama v Ljubljani je izdala krasno knjigo „Gospodinjstvo", navodila, za vsa, v domaČem gospodinjstvu važna opravila. Knjiga je iz peresa sestre Lidvine Pur-gaj, prednice Šolskih sester in voditeljice gospodinjske Šole v Ljubljani, Cena knjigi je 2 K 20 vin. za nevezan, in 2 K 80 vin. za vezan izvod, po poŠti 30 vin. več. Ker nam od naših deklet vedno dohajajo vprašanja, kakšna, je ta knjiga, rečemo samo eno: Knjiga ima zlata vredno vsebino, V njej najde slov. mladenka in gospodinja toliko lepih naukov in navodil za gospodinjstvo in izobrazbo, kot še nobenem dose-daj v to svrlio izdanem delu. Nimamo prostora, da bi knjigo na drobno ocenili; (daljši sestavek o knjigi so prinesle že „Gospodarske Novice" štev, 21.) našim dekletom le kličemo: Sezite po njej! Sredi&če. Marijina družba v Središču priredi povodom svoje desetletnice G., 7. in 8. decembra tridnevne duhovne vaje za Marijine družbenice. Kridnevnica, ki jo vodi veleč. gosp. kapucin p. Benedikt čirič, se začne v sredo, 6. decembra ob 2. uri pop ildne. Vsak dan bosta dve pridigi: zjutraj po sv. maši in popoldne ob 2. uri. Vmes bo lahko vsakdo opravil sv. spoved. Na praznik Brezmadežnega Spočetja, 8. dec. je med pozno sv. mašo skupno sv. obhajilo družbenic, popoldne ob 4. uri pa ima Marijina družba slovesno zborovanje, na katerem govori veleč. g. kaplan Štuhčc, ter nastopijo domače in tuje govornice. Družbenice velikonedeljske dekanije, pr tudi drugih župnij, udeležite se trionevnice v prav obilnem številu 1 Prenočišča in stanovanja so preskrbljena. — Vodstvo Marijine družbe. Sv. Tomaž pri Ormožu. V i.edeljo, dno 3. decembra ob 3. uri popoldne priredi na-a Mlad. zveza javno zborovanje, na katerem se bo govorilo o ustanovitvi abstinenčnega krožka. Govori Gregor Cajnko, posestnik v Ključarovcih. Zborovanje je v društveni sobi. Italijansko—turška vojska. Veliko pozornost je vzbudila zadnje dni novica, da hočejo zapreti italijanske bojne ladje znano morsko ožino Dardanele, ki tvorijo izhod iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Italijani so nameravali s tem, da bi italijanske bojne ladije stražile pred vhodom v to morsko ožino, kljubovati Turkom in jim zadati hud udarec, ker ne bi mogle njih ladje, ne trgovske, ne bojne, na prosto morje. A tudi tukaj so se Lahi hudo vrezali. Poslali so že svoje ladije pred Dardanele, upali so s tem ustrahovati Turka, da bi se prej udal in sklenil z Italijani mir. Da so Italijani vročekrvni in pri svojih početjih malo mislijo, se je pokazalo tudi tukaj. Italijansko časopisje je že tedne in tedne hujskalo vlado, naj se napadejo Turki v Evropi, naj se zasedejo Dardanele. A oglasila se je Rusija, ž njo Anglija in druge države, ki pravijo: „Italijani proč od Dardanel! Dar-danelska morska ožina je last vseh drŽav, to se pravi, je nevtralna. Vi Lahi nimate v tej morski ožini ničesar iskati!" Obstoji namreč med velevlastmi neka pogodba, ki pravi, da imajo vse velevlasti enako pravico do Dardanel glede trgovskih ladij. Z dolgim nosom so morali Italijani zopet opustiti to namero in itar lijanske bojne ladje so hočeš nočeš morale odpluti proč od Dardanel, Cel svet se smeje sedaj Lahom, njihovim vojskovodjem in njihovi politiki, Kakor se vidi iz tega, menda nobena evropska velevlast ne drži z Lahi, ki imajo v tej vojski povsod grozno smolo, Arabci in Turki so napadli zadnjič Lahe ponoči od 24. na 25. novembra. Lahi so izgubili do 200 mrtvih. Turki in Arabci so zaplenili Lahom veliko orožja, streljiva, obleke in oprave. Arabci in Turki so izgubili pri teh napadih 7 mrtvih in enega ranjenca. Tudi laški listi priznavajo, da so bili Italijani pri Derni poraženi, pravijo namreč, da so se morali „zavoljo teme" umakniti. Iz celega sveta. Ribe zadržale parnik. Kapitan londonskega parnika „Durango" je poslal pred dnevi iz Halifak-sa poročilo o svoji zadnji vožnji, v katerem pripoveduje, da so velike množine rib ustavile njegov parnik na visokem morju. Kapitan je med vožnjo opazil, kako je plul parnik skozi večjo jato rib, a ni pripisoval temu posebne važnosti. Parnik je plul med tem dalje z vse manjšo brzino, dokler se ni naposled popolnoma ustavil. Kasneje se je kapitan uveril, da so vse dovodne cevi vodnih sesalk zamašene z mrtvimi ribami ter so jih morali precej očistiti, da je mogel nadaljevati parnik svojo pot. Nadvojvoda Kari Franc Jožef in Žita, Nadvojvodi Kari Franc Jožefu, ki se kakor mladi poročenec nahaja s svojo soprogo nadvojvodinjo Žito na ženito-vanjskem potovanju, ogrska predrznost tudi ni prizanesla. Naslednji slučaj jasno kaže, kako oholi so Madžari. Nadvojvoda in njegova soproga sta se nameravala iz Pule odpeljati v Dalmacijo. Ker pa je bilo morje precej nemirno, sta hotela v Dalmacijo po suhem, preko Bosne. Odpeljati sta se hotela torej preko Hrvatske, Bosanskega Broda in Sarajeva v Gruž, Kar nepričakovano izjavi ogrska vlada, da ne more pripustiti na bosenski železnici avstrijskega salonskega voza, da se mora torej za vožnjo po bosenski železnici uporabiti le ogrski salonski voz. Smatra se, da je izdala ogrska vlada ta ukrep edino le zato, ker se nahaja na avstrijskih salonskih vozovih avstrijski orel, ne pa ogrski grb. Globoko užaljen radi tega postopanja ogrske vlade, se je nadvojvoda Karol Franc Josip vrnil s svojo soprogo na Dunaj. Ogri, ki dan za dnevom hujše tlačijo slovanske narode na Ogrskem, hočejo pokazati svojo neotesanost celo napram Članom cesarske hiše. Umevno je, da je vzbudil ta dogodek povsod, zlasti pa v političnih krogih, veliko razburjenje. Zadnje poročilo umirajočega. Turški listi poročajo o junaškem činu mladega turškega Častnika, ki se je dogodil v bojih pri Derni, Poročnik Ibrahim bej je dobil namreč povelje, prenesti važno poročilo z ene operacijske točke na drugo. Ker je bilo poročilo velike važnosti in nujno, je hotel častnik skrajšati svojo pot, pri čemur pa je prišel v bližino sovražnih čet. Nek sprednji italijanski kavalerijski oddelek je opazil turškega Častnika ter ga pričel zasledovati. Slo se je za življenje in smrt. Poročnik Ibrahim bej je naganjal svojega konja do skrajnosti, in posrečilo se je obema, da sta prišla krvaveča iz Številnih ran v tabor Enver beja, kjer je z zadnjo kretnjo izročil važno poročilo. Nato se je mladi junak zgrudil s konja v roke okoli stoječih vojakov ter izdihnil. Ta junaški čin je menda pripomogel k zmagi Turkov pri Derni, ker je omenjeno poročilo odkrilo četam Enver beja namero Italijanov, napasti Turke za hrbtom. — Tako junaški so Turki, zato pa zmagujejo vedno nad mehkužnimi Italijani, Lakota na Ruskem. Navzlic ruskim uradnim poročilom, da je letošnja letina na Ruskem precej dobra, prihajajo sedaj že iz 18 gubernij poročila, da vlada tam beda in celo že lakota. Najbolj žalostne vesti prihajajo iz orenburgske gubernije. V mestu Oren-burgu je 6000 ljudi brez dela in jela, ki so prišli iz dežele v mesto iskat zaslužka. V vaseh so vsled stradanja nastale razne kužne bolezni; dosedaj se je naštelo 500 bolnikov, V nekaterih krajih so šole zatvor-jene, ker prebivalci nočejo poslati v šolo lačnih otrok", Samo v dveh okrajih, Čeljabinskem in orenburg-skem, strada 18.5,000 ljudi. Kmetje, ki nimajo tudi krme za živino, prodajajo živino pod ceno. Konj se prodaja po 8 do 10 rubljev, par ovac za 1 rubelj in 80 kopejk, kura za 5 do 10 kopejk. Iz Celjabinska se poroča, da tam bogatejši ljudje Že zdaj pečejo kruh samo iz otrob, in revni ljudje mešajo h krompirju in kruhu brezovo skorjo in belo ilovnico. V sanjah postal mutast, Na oddelku zdravniške višje Šole v Bukareštu se je zglasil 351etni uradnik Boteceanu, ki je zvečer popolnoma zdrav legel v posteljo ter se zjutraj mutast zbudil. Boteceanu je sporočil pismeno, da je imel grozne sanje. Sanjalo se mu je, da so ga vrgli s strehe neke hiše in da je ves razbit obležal na tleh. Vsled strahu v sanjah je izgubil dar jezika. Zdravniki se že več dni trudijo, nesrečnežu na umeten način zopet pomagati, da bi govoril, a dosedaj Še zastonj. Iz šale krvava istina. V Turnju pri Biogradu vi Dalmaciji sta se v nedeljo zvečer iz Šale začela prerekati dva oženjena kmeta; iz šale je nastal kmalu resen prepir; nato pretep in poboj s kamenjem in noži. Drug drugega sta tako zdelala, da je eden na mestu umrl, drugega so pa smrtno ranjenega prenesli domov. Oba zapuščata številni nepreskrbljeni družini* Majnovejše. Siržavni zbor. Ko je v včerajšnji seji državnega zbora govoril justični minister dr. Hochenburger in je zagovarjal svoj način imenovanja sodnikov, je rabil izraz „Nemško Češko" (Deutschbomen). S tem so se Čutili Cehi užaljene. Drli so proti ministru, nastal je vrišč in burni izrazi češkega ogorčenja so se slišali v zbornici. Cehi so klicali: „Fej Hochenburger", „Dol ž njim!" Prišlo je nato pred ministrsko klopjo do spopadov. Cehi so začeli piskati, slovanski poslanci pa so razburjeno klicali: „Fej Hochenburger". Seja se je nato prekinila, Hochenburger je zbežal iz dvorane, pri izhodu ga je baje nek Češki poslanec o-pluval. Ko se je čez nekaj Časa seja zopet nadaljeva-la, je Hochenburger zopet govoril, a mirnejše. Položaj je zopet Še bolj nejasen. V proračunskem odseku je govoril dr, Korošec o veliki škodi, ki jo je naredila našim kmetovalcem suša, toča in druge uime. Grajal je in ugovarjal, da se za kanale in regulacije na Češkem in Poljskem namerava izdati 400 milijonov, za bedno prebivalstvo na jugu pa se celo podpore zavlačuje. Tudi glede regulacije rek imamo Slovenci svoje potrebe in mi ne bomo dovolili, da se samo Cehom in Poljakom dajejo milijoni. Ta način, da se podpirajo le vgliki narodi, se mora spremeniti, in Čeravno smo majhni, si bomo vendar znali tudi za naše potrebe izvojevati, kar nam je potrebno. Poslanec Roškar ima v nedeljo, dne 10. dec. ob Vi3. uri popoldne shod pri g. Schmidu v Selnici ob Muri, Selničani in Cirberžani pridite! Poslanca Ozmec in Brenčič imata v nedeljo, dne 3. decembra popoldne ob 3. uri shod v Središču pri Venigerliolzu, Nagajanja južne železnice v tovornem prometu. Zavračanje tovornih listov s slovensko označbo namembne postaje, je v protislovju s predpisi; tudi na Češkem v nemškem ozemlju so skušali nekateri uradniki vpeljali podobno načelo, a zadeva se je rešila v smislu jezikovne enakopravnosti. Na podlagi došlih mu pritožb je poslanec dr. BenkoviČ sestavil temeljito poročilo, katero se uporabi na pristojnih mestih; vsekakor ne bo miru, dokler se zadeva na zadovoljiv način ne reši. Vsak nov slučaj teh Šikan naj se javi železniškemu ministrstvu in poslancem. Treba bo tudi nastopiti pravdno pot, ker je železnica primorana, blago sprejeti. ' . , V ¡Pote Zahvala. Vsem, ki so ustno ali {ismeno nam izrekli svoje sožalje ob smrti nepozabnega soproga očeta, tasta in starega očeta, gospoda r. Gašparja Gorišek, zdravnika v Rušah, Mifsi: iifsJi Miklavževa darila E. IHch ÄÄ izrekamo tem potem najtoplejšo zahvalo. Iskreno zahvaljujemo nadalje vse, ki so se udeleiili pogrebnega iiprevoda ter položili na pokojnikovo rakev vence. Imenoma moramo zahvaliti prečastito duhovščino, visokorodnega gosp. grofa Aifonza Zabeo, gospoda zastopnika okraj glavarstva v Mariboru, višjega okr. zdravnika dr. Mauzska, stanovske tovariše iz Maribora, osobito g. dr. Bergmana za vso požrtvovalnost in pozornost, g. dr. pl. Liehema aa zastopstvo za časa bolezni, g. dr. Pregla iz Vnzenice kot zastopnika društva slov. zdravnikov, zastopnika splošne del. bolniški* blagajne na Štajerskem, pevski zbor mariborske Čitalnice, gospoda zastopnika občine in posojilnice framske, gospode uradnike južne železnice, g. tovarniške uradnike, občin >ki zastop ruški in smolniški, lobniški in bistriški, domače učiteljstvo in preljubo šolsko mladino, veteransko društvo, požarno brambo ruško, tovarniško, bistriško ter deputaoijo iz Selnice, tvrdko Pogačnik za električno razsvetljavo mrtvaškega odra, železniške uslažbence in tovarniške delavce vseh tukajšmh tovarn ter vse mnogobrojno občinstvo, ki je prišlo od bliiu in daleč počastit pokojnika na zadnjem potu. Posebno zahvalo še izrekamo prečast. gosp. župniku in duh svetovalcu Bož. Wurzerju, nadalje gosp. Dav. Lesjaku ter gosp. dr. Bergmanu za giuljive nagrobne govore. Presrčna hvala vsem in vsakomur! Rodbina GoriSek-ova. Narodno gospod arstvo. Jesensko delo. Ker Še nimamo snega., se lahko opravlja sedaj razno poljedelsko delo. Praha, ki je posebno za travnate njive velikega pomena, se lahko dela. Pregovor pravi o predzimskem oranju: Pred zimo orano, pol gnojeno. Tudi gnoj izvažati ne smemo pozabiti, posebno v vinograde in travnike. Poročilo o stanju jesenskih setev v Avstriji, Poljedelsko ministrstvo objavlja poročilo o stanju setev v naši državi, iz katerega posnamemo, da je sploš-no stanje zelo ugodno. Najlepše je razvita pšenica in rž, tudi ječmen ni slab, ie podzemeljski črvi mu sem-patje škodujejo. V severnih deželah, na Češkem, Mo-ravskem, Nižjem in Gornjem Avstrijskem je stanje setev še ugodnejše kot pri nas. Pričakuje se prihodnje leto, Če ne bo vremenskih1 uim, ugodna žitna letina. Setev se lahko zelo dobro ukorenini, ker prevladuje Še večino milejše vreme. Tudi v naših krajih kar žejo setve zelo ugodno. Sadno drevje na vojaških vežbališčih'. Vojno ministrstvo je ukazalo, da naj se nasadi na dvoriščih vojašnic, po vežbališčih in drugih zemljiščih vojaških objektov sadno drevje na korist moštvu. Cene sladkorju padajo. Na nemških trgovskih trgih v Hamburgu in Magdeburgu so padle dne 20. novembra cene sladkorju za 30 do 40 fenigov za star-ro blago in 10 fenigov za novo blago. Tudi na praškem trgu so padle cene sladkorju, a pri nas je kljub temu Še sladkor enako drag. 10,000.000 Ii za jaica in perutnino. Hrvatska je dobila v minolem letu svoto 10 milijonov kron za izvožena jajca in perutnino. Izvoz perutnine in jajc iz Hrvatske naglo napreduje leto za letom. Kdo je sedaj vzrok mesni draginji? Ztvseh strani prihajajo poročila, da je znatno padla cena živini in prašičem. Po nekod je cena za polovico nižja v vprimeri z ono spomladi. Kljub temu mesarji niso znižali mesnih cen. Meso vseh vrst se Še vedno prodala po starih, že prvotno pretiranih cenah. Kdo neki sedaj dela draginjo ? Ali je tudi sedaj edino kmet kriv tem neznosnim razmeram? Poročilo o sejma g^eje živine v Grsdca, dne 23. nov. 1911. Prignalo se je 181 volov, 82 bikov, 175 krav. Cene za 100 kg žive teže: Lepi pitani voli 96 do 104 K, srednje debeli 84 do 94, suhi 76 do 82, biki 70 do 82, lepe pitane krave 72 do 80, srednjedebele 52 do 68, suhe 46 do 50 K. Tendenca: Pripeljalo se je 100 komadov manj kot prejšni teden Cene neizpremenjene. Promet slab. Na svinjski sejem se je pripeljalo 2636 svinj; cene za 100 kg mrtve teže 104 do 122 K. Cene močno nazadujejo. Listnica uredništva. Zlata jama na Pesnici: Izročili „Straži". ¡Sv. Trojica: Naznanite celo zadevo raje glavarstvu in navedite priče. Št. Vid pri Grobelnem, Luče, Remšnik, Sv Ema, Zabukovje: Pride prihodnjič. Kar ni zastarelo, pride vse na vrsto. St. Ilj: Se ne splača baviti se s tem posilinemcem. Stenski koledar za leto 1912 v dveh barvah, jo v mali obliki 50 = 70 cm zopet izšel. Dobiva se samo pri gosp. Iv, Klinc-u, typ., Cirilova tiskarna v Mariboru. Naroča se po dopisnici. Gostilne in županski uradi ga dobijo brezplačno. asEH&ssag Priložnostni nakupi Jako lepo posestvo obstoječe iz njiv, travnikov in gozda, zidana hiša z več sobami, prostorna klet ter gospodarsko poslopje, vse v najlepšem stanju, zraven dobroidoč mlin na dva tečaja. Posestvo leži na lepem kraju ob okrajni cesti 5 minut od kolodvora, 30 minut od prometnega trg«, meri do 5 oralov. Cena približno 4000 kron, vrednost do 6000 kron, se zaradi domačih rasmer takoj prod». Vpraša se pri Mihael Gobec. Mestirje, p. Šmarje pri Jelšah (Staj.) 1214 Hlapeo, vešč poljskega dela, se išče m iupnišče. Pojasnila da upravništvo tega lista 1204 le edino Pfeiier-jevo milo, ker le to napravi brez truda snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfei- fer in znamko :: :: «g« XI i* & ¿¿ju ■ 926 X UolitTenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz alnminijuma itd. itd. priporoča Tiskarna sv, Cirila v Maribora ob Dr. Sprejme se z 1. decembrom pri župni cerkvi Sv. Barbare v Halozah pošten fant za cerkovnikovega pomočnika, ki je že vešč te službe. Mesečna plača 20 K, prosta hrana in stanovanje. Osebno se ima predstaviti pri cerkvenem predstojništvu. 1148 S XXX'S.XX-S.XX X "Z | Našim gospodinjam priporočamo Priden in močen mizarski učeneo se takoj sprejme v zadrugi mirar- skih mojstrov grajski trg št. 3. Maribor. 1221 Proda «e lepa še nova kasa. Pojasnila daje lastnik sam. Naslov pove upravništvo Slov. gospodarja. 1205 kuharica se sprejme v župnišče. Mor» biti v gospodarstvu zvedena. Kje? pove upravništvo. 1203 UČ9nec se takoj sprejme pri g. Hcinrih Rokavec, kolar, Sv. Marjeta ob Pesnici 1208 - "T dair-iprawtfötfo samo tistim, priložila «prašanj* znanräo 2a 10?. Proda se lepo posestvo zidana hiša z rpeko krita, zraven dve kleti, lepo gospodarsko poslopje in 3 svinjski hlevi. Posestvo meri 8 oralov, 2 orala lepega gozda vsakovrstnega lesa, 5 in pol orala njiv, travnikov in sadonosnika, pol orala vinograda v lepi legi in novo trsje. Pred hišo lepi sadonosnik, ki rodi lepo namizno sadje, ali pa mošta do 15 polovnjakov. Posestvo leži zraven velike ceste, 10 minut od trga Šmarje pri Jelšah. Redi se lahko par volov, ena krava, par telet in en konj za vprego. Posestvo je vse v dobrem stanu in dobro obdelana zemlja, tudi pripravno z» vsakega gospoda, kateri ž»li iti v pokoj. Cena je 13000 kron. Dolga ostane na posestvu ljubljanske posojilnice 1700 kron in šmarske posojilnice 700 kron. Več se izve pri Juriju Lorger, posestniku pri Sv. Tomažu, pošta Šmarje pri Jelšah. 1223 Kupci, pozorl Vsled družinskih zazmer se pod sramotno ceno takoi proda krasno posestvo, ki meri 22 oralov, z v dobrem stanu se nahajajočim poslopjem. Posestvo leži v lepi ravnini tik okrajne ceste, cerkve, šole in pošte v mariborski okolici. Ker se lahko redi do 20 glar govedi, je pripravno za mlekarno. Kupec rabi s»mo 6000 kron. Ostalo je vkryiženo. Več pove Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica. 1209 wmm® Posestniki pozor! Tvrdka Alojz Maček, trgovina žele*» in stavbenega materiala v Mariboru, Tržaška cesta, zruven bolnišnica priporoča svojo veliko zalogo novih parilnih kotlov za živinsko krmo po zelo zui:<»nih enah, ceneje kot se dobijo pri tujih tovarnah in agentih. Kotli vsebujejo po 45, 55, 65, 75, 85, ICO, 125, 150 litrov. Cena: K 84, 70, 80, 90, 96, 110, 120, 150. Nadalje priporoča po originalnih tovarniških cenah: tomaževo žlindro, šte-dilna ognjišča, lite in bakreue kotle, zmečkalnice in vsakovrstno železno blago po izredno nizkih cenah. V zalogi so tudi mrliške rakve. 1202 Gostilna jako dobro idoča, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem in vitom, tik Maribora, se z vso opravo in koncesijo takoj proda. Kupec rabi le 6000 kron ker j? ostalo vknjižba. Vrč pove Josip Sernec, Gradiška, p. Pesnica. 1210 Sprejme se oženjen konjski hlapcc za poljsko delo, (brez otrok imajo prednost) plača po pogodbi, nt stop 1. januarja 1912. Odda se tudi kovačnica s poslopjem in več oralov polja na lepem prostoru v najem. Več se izve pri graščini NovikloSter Sv. Peter v Sav. dol _ 1216 Malo posestvo pri Sv. Petru niže Maribora se po nizki ceni pro;a. Nov» nasajen viDograd, velika njiva in lepi sadonosnik, Vpraša se pri Matiju Knupleš, pesest.iikn v Tr-čovi pri Mariboru. 1222 Žagi, brusi in straž? s strojnim obratom.:: Zarod za irauiranje črk.:: Izvršuje napslss spfflsenifee in vsa monnmentalna in stag-ss 53 bcna dela iz ta- H? inozemskega materijala. s=s Plašče za po&iftfl te rasaabwinesa marmerja. :: Velika zaloga Izpioiliißü! RagfMi spwaeniftw. :: Najnižje cene. :: Kulantni ä » plačilni pepfi. :: Naročila se izvršulejo točno. ss UtM hi stnšM proračuni brezplačno. Kamnoseška družtoa :: Celje. družba v Celju. Loterijske številke:* Dne 25. novembra 1911. Gradec . 47 31 19 26 85 Dunaj . 3 22 21 36 49 Naznanjam STojim p. n. odjemalcem, da so že pričete preproge, miljeji in sofe po zelo nizkih cenah na prodaj. Preda se tudi star» „quiuavius"-violina. Irma Sagaj, Maribor, Gosposka ulica 83. 1199 Mizarskega učenca sprejme Jožef Kolarič, Mizarski mojster, Maribor Franc-Jožefova cesta 9. 1167 HllhaiMPO se takoJ sprejme IVUlIdl IU& k manjši obitelji. Vpraša se pismeno pod: „Lajters-perk", upravništvu lista. 1129 Priden, pošten in trezen viničar se išče z dobrimi spričevali, ki ima več delavskih moči, za viničarijo v Okoški gorici Lahko si redi t»m več goved in svinj; tudi z dr-vami je oskrbljen po dogovoru. Prednost ima taisti, ki je poučen o amerikanskih nasadih. Naslov pove Franjo Leskovar, posest, v Perovcah, p. Tepanje pri Konjicah. 1219 MT razdelimo po 1000 K v gotovini. Kdor pridobi za nas kupce, dobi lepo uro z dvojnim pokrovom v vrednosti do 20 — K ali 15 K v gotovini. Pogoji so: vpošljejo se znamke m K 1'70 za lepo umetno zlato „Triumph" verižico. Naslov: Metropole HuDgaria, Ana Hacken-berg, Dunaj XV.. Mariahilferstr. it. 137. 1220 Lep vinograd, ki prinaša več vina, v solnčni ligi, v Slov. goricah ali kje v bližini s hišo za viničarja, se išče za nakup. Ponudbe na g. Jos. Gorinšek, Trbovlje I. 1225 BO« novembra 1911. SLOVENSKI QOSPOÜJÄR. S trail 7. fimmm ooeoooooooooooooooeoooeooeeoeeoo brzoparilniki za « krmo so najboljši! ALFA Nov izboljšan sestav! Močna izpeljava popolnoma iz kovanega žeiesa in železne pločevine 1 Svari sepred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa! Zahtevajte cenike. Dopisuje se slov. Delniška družba Alfa Separator Dunaj XI1/3. eeooooooeoooeoeoooeoeooeoeoeeooe ii y Vinogradniki pozor I Kdor potrebuje močno, trpežno smolnato smrekovo kolje za vinograde? Po nizki ceni ima isto na prodaj v veliki množini Franc Vogrinec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. železniška postaja Ptuj. 1116 Proda se dobro idoča gostilna z popolno koncesijo in točenjem žganja, ležeča ob glavni in v vasi, blizu farne cerkve, v lepi legi, za izletnike, oddaljena 20 minut od me sta Ptuj, tudi je zelo sposoben prostor za trgovca z žitom, perutnino itd. Zraven je 6'/» oralov dobrega polja, v bližini sadni vrt in lep vrt za zelenjavo, se takoj proda po ugodni ceni 20.f 00 K. Hišno in gospodarsko poslopje je vse v dobrem stanu Dopisi naj se pošljejo na „A. B. 88" poste re-stante, Ptuj. 1144 Rodovitno posestvo je v Jakob-skem dolu na prodaj. Naslov pri upravništvu SI. Gesp. 1134 Deklica, zdrava in zanesljiva, ki zna nekty šivati in ima veselje kot sobarica se sprejme pri g03-pej Karolini Schvvarschnig, Majš-perg pri Ptuju. 1135 Trgovski učenec, z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovini A. Pinter v Slov. Bistrici. Tukiy obiskuje učenec tudi trgovsko šolo. 1147 BiH 960 »S ^P® ñ • „Titania u s» KS Sitíí HS Nenavadno hiter razvoj sopara. Se pošilja na poskušajo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte cenike. narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej trpežni Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. drv se prihrani. Zastopniki se iščejo „Ti ta nia-Werke", Wels 136, Zgor. Avstrijsko Največja specialna tovarna za parilnike v Avstrijsko-Ogrskem. Glavno zastopstvo FranC Asen, Gradec, Mariengasse 22. — 12.000 cepljenih trt prve vrste po 16 vin. trs, muškat—silvanec pa po 10 vin. ima na prodaj Franc Sršen, ml., tržan v Veržeju, Kri ževei. Sp. Štajersko. 1169 Lepa hiša, pripravna za trgovino s tremi stanovanji, gospodarsko poslopje, lep vrt, se radi odpoto-vanja posestnika takoj po ceui proda. Nova vas št. 21, pri Mariboru. 1142 Učenca sprejme takoj Jakob Go-lobič, kipar in klesar v Ljutomeru za kamnoseško obrt. Učenec dobi hrano in obleko, pomočniki te str jke služijo K 3'60 do 5 K na dan in še višje. 1063 Malo posestvo. Jurij Stern, pri Sv. Marjeti na Drav. polju, želi prodati hišo, ki ima dve sobi, živinski hlev, klet, Skedenj in parmo, zidano in z opeko krito Zraven je lepa njiva. Cena 2000 K. 1064 Štefan Kaufmann trgovina i ielesnino v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo štedilnikov, peči in vsakovrstno posodo po najnižji ceni in solidni postrežbi. Naznanila. iu'pujem vsake vrste zrno in floii les po najboljši ceni; tudi st Hiffija zrnje z moko. Janez Spes, pošast»lik parne žage in mlinar i Jlarfboru, nasproti dtagonske ka-fftffie, Magdalensko predmestje. Trsje na prodaj: Laiki rizling, Sil-¡»at ec in traminec, cepljeno na Rip poirslis. Tudi korenjaki na Rip. »črtali* se d-bijo Cei a po dogovoru Anton Turin, Globoko, pošta Sti-denice pri Poljčanah. 1179 No«i koroški sladki hrušoveo po 32 vin. liter dobi se pod naslovom L. D.nau, Glavni trg 10, Olje. 1151 Trgovec J. Traun na Ptujski pori sprejme učenca poštenih katoliških starišev, kateri ima veselje do trgovine; pri onih, kateri imajo že dovršene kake razred* gimnazije ali realke, se učna doba skrajša, ponudbe naj se takej vpošljejo. _______1188 Učenec, od pošteoih starišev, z zadostno šolsko izobrazbo, slovenščine in nemščine zmožen, prijetje zu-nanjosti in živahnega temperamenta se sprejme v manuf»kturni trgovini Vinko Šket, ilirska Bistrica — Notranjsko.__ Dva mizarska pomočnika takoj sprejme J> žef Pichler mizar na Kamenščaku, p. Ljutomer. 1193 Pr den fant, kateri se hoče krojaška učiti, se takoj sprejme pri Ant K sar, Stolni trg 5. Maribor. Lepo posestvo oa deželi v prav lepem kraju na Koroškem, 5 minut od žebznice, krog 10 o-ralov najLpiih travnikov in njiv, 4 orale sečnega gozda, izvir vode, velik sadni in zelenjadni vrt, zimske gredice, s školjkami kriti hlevi in gospodarska poslopia, gosposka hiša z 9 sobami, zelo pripravno za penzijoniste, se zelo po ceni proda z vsemi živimi in mrtvimi pritiklinami. Pismena vprašanja na A Turnovsky, Gradec, Peterigasse 58, H. nadstrop. 1187 127 000 ceplenih trt imam na prodaj za leto 1912 in sicer sledečih vrst: Laški rizlec, zeleni rizlec, zeleni sil anec, muškat siivantc, ru-laudec, beli burgundec, bela žlaht-nina, rumeni muškat, pošip, šipon, in več diugih vrst in tudi nekaj tisoč korenjakov. C»na cepljenim trtam 12 K 100 komadov. Za 1000 komadov 110 K Korenjaki po do-povoru. Več v ceniku, katerega pošiljam na zahte anje fraako Za obilen obii a.(. t' r> » ; ...WI^LMÍIÍ A.. . »«,1. i i: v i V. t' t' f v CU^'V, Zahvala. Za mnogoštevilno, tolažbe polno sočutje ob prebridki izgubi svojega prerano umrlega, iskreno ljubljenega soproga, gospoda gostilničarja in posestnika, ppi Sv. Jakobu -v Slov. gor»., izrekam vsem prijateljem, znancem, župljanom naše in sosednjih župnij za spremstvo k večnemu počitku, kakor tudi njegovi celi rodbini in gostilničarjem za krasne, darovane vence, najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujem se domačemu župniku, č. g. J. Kapler, kateri so ga radevolje v pondeljek, 20. nov. v pozno noč se sv. zakramti za umirajoče sprevidili; nadalje g. kaplanu Ogradiju za obisk med boleznijo; preblagim sosedom za obisk in pomoč po dne in ponoči med kratko, jako nemirno boleznijo. Nadalje se zahvalim obč. predst. g. Matiju Peklar, kateri je o polnoči vstal, prišel k bolniku in ga v njegovih opasnih bolečinah do jutra tolažil; tudi svojega vini-čarja je dve noči rajnemu v blodni vročinski bolezni na pomoč poslal. Zahvalim se iz Jarenine in Št. Jakoba dohitelim pevcem za krasno zbrano petje pri domu in ob odprtem grobu. Najtoplejšo zahvalo pa izrekam sosednjemu vzor-mladeniču Ant. Roškarju, za jako svarilne besede, s katerimi je mladeniče pri hiši a tudi na poknpaličču opominjal, kako naj se vedejo, kaj naj storijo, česa naj se varujejo, da ne zajdejo na žalostna, usodepolna pota, po katerih se lahko pride v časno a tudi večno nesrečo. Sklepno še izražam zahvalo vsem, ki so nepozabljenemu pokojniku na kak koli način izkazali zadnjo čast. Sv. Jakob v SI. gor., 26. nov, 1911. Žalujoča vdova J. Sirk. azalas. Svet in pomoč ^mr za tjste, ki trpijo s katerim se sklicujejo sodniji nepoznani dediči. C. kr. okr. sodnija v Slov. Bistrici naznanja, da je dne 9. avgusta 1911 umrla v Sentovcu 69 let stara najemnica Lucija Brence, brez da bi zapustila kako oporoko* Ker je tukajšnji sodniji neznano, če in katerim osebam pripada pravna dedščina, se pozivajo vsi tisti, ki pravnim potom upajo doseči dedščino, da v teku enega leta, računivSi od spodaj označenega dne, vložijo svoja dokazila za dedščino pri tukajšnji sodniji. V nasprotnem slučaju se bo priznala dedščina ravno tistim, ki so se za njo oglasili, Se pa ne, pa pri-Dada vsa zapuščina državi kot taka, za katero se ni oglasil noben dedič» Za zapuščinskega oskrbnika je imenovan g. dr.'Urban Lemež, odvetnik v Slovenski Bistrici. C. kr. okrajna sodnija Slovenska Bistrica, oddelekI., dne 31. oktobra 1911, za tiste, ki trpijo na slabem prebavljenju vsake vrste, zgagi, kise-lici, vtrpnelosti in želodčnih boleznih in vsem, s tem zvezanimi slabosti, dobro uplivajo že 30 let dobro-spoznane, prave Bradyjeve želocSč. kapljice poprej Murijaceljske kapljice imenovane. Svari se pred ponarejanjem in se naj pazi na zraven stoječo varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Se dobi v vseh lekarnah. Pošilja lekarnar C. Brsdy, Dunaj i. Fleischmarkt 2. 1156 5 steklenic K 5'30, 3 dvojne steklenice K 5'60 franko. «S « P» ' m m m m a s Ha novo oNorjeta prodajalna pohištva Karola Preis « Mariboru, Stoini tri Stetr. 6. prodaja po ngodnostmh cenah popolno, lakirano hišno opravo .... 90 K popolno, polira-o hišno opravo . . . . 150 K popolno »taronemško hišno opravo . . . 190 K Žimnice, vložniee 8 K, lepe postelje na valjar, postelje s nastevkom 15 K; mize 9 K; trde polirane stole K 2.80; knhinjska kredenca, predalčne omare 28 K; trde, polirane postelje s nastavki 24 K; spalni divani, otomani 28 K; pristni usniati stoli 9 K; jedilna miza na poteg 32 K; vse vrste lesnega in ta-pecirarskega pohištva, kakor za spalne in jedilne sobe v največji izberi. Edina zaloga štajerske tovarne za železno in roeslngasfo pohištvo Val. Bergman. 2;ca ste podloge iz na jboljše štajerske žice iz jekla 8 K; železno-okrižne postelje 16 K; postelje na jeklen oboj 22 K; pristne postelje iz mesinga s podlogo 65 K; železne umivalne mize 5 K. Siobodno na ogled. Sloboden kup. Razpošilja se na deželo. Dovoz na vse strani brezplačno, ilustrovani ceniki pohištva franko. 874 MMBMHMIBB ■ ■ II Postrežba poštena! ¿s jeser* sij zim«?. Cene primer«© 1 priporoča narodni in domači trgovec Franc Lenart v Ptuju velikansko izbiro novodošlega moškega in ženskega sukna, nadalj ^ikovrstnega por-hata, hlačevine, odeje, kou^ koče itd. Klor bo z blagom zadovoljen, na» pove svojim znanoem, Kdor bo z blagem nezadovoljen naj pove — meni. Pr poroča se 26 Franc Lenart v Ptuju. Naznanilo. Amerikansko cepljene trsje, 50.000 tisoč komadov je d s prodaj, korenjakov, Rip. Portalis 20 000 komadom, m kluči Rip Portalis za saho cepljenjo 50.: 00 komadov. Seznam trt: 1. Mosler. 2. Bnrgundec beli. 3. MaSkat. 4. Gntedei, b. r. 5, Ranfol. 6. Kapčina. 7. Laški rizling. 8. SiUanec 9. Rolar.deo 10. Trcminec 11. Sylvanec muškat. 12. Porto-gizec. Vie te trte so cepljene na Rip. Portalis. Kdor si v jesen trte naroči, so cenejše kakor spomladi Naročila se spiejemajo, dokler je k»j v talogi. Cena po dogovoru. Janez WerfonJak, 1061 posestnik—trsničar na Bregu p. Ftuj. Električno razsvetljavo za cerkev, župnišče, gostilno, trgovino ali druga poslopja daje mali motor (iy,PH) z dinamo na skupni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Geri lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 950 K. Kje pove 1165 upravništvo „Slov. Gospodarja". Najnovejša in najcenejša trgovina z modnim in manufakturnim blagom, platnom, suknom in perilom ter raznovrstnimi pleteninami in krojaškimi potrebšč. J. N. Šoštarič:: Maribor Glavni trg 19. „Pri angelju". Glavni trg 19. Mesto zdravnika. V lepih in prijaznih Rušah ob koroški železnici je postalo vsled smrti dosedanjega zdravnika dr G. Gorišek-a prazno mesto zdravnika. Ker je bil pokojni zdravnik tovarniških blagajn in ob enem zdravnik železnice ter tudi okrožni zdravnik, ima naslednik upati, da se mu njegova privatna praksa zboljša s precejšnjo stalno plačo. Ruše so določene za sedež okrožnega ali ¿¡striktnega zdravnika in na to mesto sme naslednik sigurno računiti. Nadaljna pojasnila daje županstvo v Rušah. Po ceni ee dobi lepo trsje cepljeno na Rip. portalis 1000 komadov 12 K; I. vrste, dobro zarasteno in vkoreninjeno. II. vrste: Rizling, silvanee, gntedel in šipon. Kdor si ga narodi ga lahko dobi sedaj ali pa na spomlad leta 1912. Frano Cajsek, 1206 vinogradnik in trsničar, Sv. Fiorjan, p. Rogatec. Jako redka priložnost! Tovarna mi je po neki elementarni katastrofi poverila rešeno blago, in sicer več tisoč komadov krasnih flanelastih odej lepih najnovejših vzorcev in modnih barv, katere imajo čisto neznatne vodne madeže. Te odeje so rabne brez ugovora za vsako boljše hišno gospodarstvo, da se postelje in osebe pokrijejo, so jako fine, tople in močne, okoli 190 cm dolge in 135 cm široke. Pošiljajo se po povzetju: 3 komadi krasnih, jako finih, v vseh modnih barvah in vzorcih za 9 K, 4 komade gospodarskih odej za 10 K. Vsak cenj. bralec tega lista naj naroČi z zaupanjem. Z mirno vestjo trdim, da bode vsak s pošiljatvi-jo zadovoljen. 1197 Oton Bekera, c, Kr. fio. stržže naflpazuiic t pokoja Nachod (Češko) tovarn, sklad 2—8. ZahvaSa. Za vse tolažilne dokaze globokega srčnega sočutja povodom prebridke izgube našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in strica Martina Gobec, Šolskega voditelja v Smiklavžu, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika, izrekamo vsem sorodnikom, tovari-Sem, čč, gg. duhovnikom, prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Posebno pa se Se srčno zahvaljujemo g. kaplanu Bazniku za iskreno ganljiv nagrobni govor in njegovo posebno požrtvovalnost. Iskreno zahvalo izrekamo tudi g. Pestevšeku. Nadalje se tudi zahvaljujemo gg. za pretresljive žalostinke, ki so jih peli na domu in na pokopališču. Se enkrat najodkritosrčnejša zahvala! Bog plati! Smiklavž na Dr. p., 26, nov. 1911. Žalujoči ostali. Rudolf Pevec V Mozirju ima v zalogi veliko izber manufakturnega, špecerijskega blaga, šipe, železnino, steklo, porcelan, cementno zalogo tovarne Trbovlje, posebno lepo zalogo nagrobnih vencev. Nadalje kupuje vse poljske pridelke, posebno hmelj, maslo, jajce, gobe, jaboljke, laneno seme itd. — Kupujem in prodajam izborna domača, bizeljska in haloška vina. > O M ta 0 E 1 0) 'n ra a Jakob Vezjak krojašri mojster, Maribor (Burg) Grajski trg. Priporočam največjo izber in po najnižjih cenah. Obleke za gospode in dečke, površnike (Roglan), zimske suknje iz kožnhovine, pelerine itd. Močne obleke za delavce, ter velika zaloga caj-gastih hlač. Velika zaloga vsakovrstnega modnega blaga, iz katerega iz-delnjem obleke v najkrajšem času, po najnižjih cenah. Postrežba točna, delo lepo in močno. Zagotavljam da bo vsak zadovoljen, ki si pri meni naroči obleko. 1141 0) O or (0 N 5* cr O CO C -t