V f}nbl|konu zgrajeno družino ali za raznarodovanje in propast naroda, gre za pravičen, na krsčanskih temeljih zgrajen socialni red ali pa za brezglavo^ razdejanje, kj bo posledica zablodelih materialističnih svetovnih naziranj. Naš narod — odpadniki, izkoreninjenci ne štejejo — je v svojem jedrn tako zdrav m pošten in ni nikoli dvomil, po kateri poti mora hoditi. Vi pa, dragi rojaki, ki sto z naroda izšli, mu tudi v tem oziru sledite in mu ostanite tudi v tem oziru zmeraj in vsekdar zvesti. Naš narod po svoji poti ni kolebal. Ce bi mu bilo kaj očitati, bi bilo le to, da je bil preveč skromen in pohleven, premalo borben. Miroljuben po svoji naravi, iraščen s svojo zemljo, ki jo je napajal s svojim znojem, pošten m skromen, ni nikoli segal po tujem, in je bil le prečesto žrtev tujega, močnejšega, brezobzirnega nasilja. Ali tudi v tem oziru so je zavedal samega sebe. Današnji fas zahteva vsega človeka. V tekmi življenja je treba napeti vse sile in kdor bi hotel našo miroljubnost napačno tolmačiti, ta bo moral pač poizkusiti, da nismo več pripravljeni popuščati, pa najsi gre za katerokoli bitno vprašanje našega naroda, za njegove duhovne vrednote, m narodno ali kuUitfAO bamolastn® življenje. Na- rod je bil, je in bo ostal. Po dolgih stoletjih, v katerih smo se morali sami upirati na vseh straneh močnejšemu pritisku, smo končno prišli zopet do svobode in do ustvaritve narodne države z brati Hrvati in Srbi. To je močna državna zajednica, ki šteje danes 15 milijonov ljudi. Cez nekaj desetletij se bo to število podvojilo. Kajti mi imamo velik naravni prirastek, dočim mnoge visokosto-ječe in bogate države propadajo, tako, da je naš pogled v bodočnost optimističen Vprav letos smo praznovali 20-letnico osvobodilnega gibanja, kjer so v neštetih krajih veliki ljudski tabori pokazali, kako strnjen je naš narod v svoji zavesti. Med tem praznovanjem naše narodne misli, pa se je izmaknil iz naše srede mož, ki je bil poleg dr. Kreka skozi desetletja duhovni vodja naroda, naš nadpastir vladika dr. Anton Bonaventura Jeglič. Prav je, da se ga tudi tu danes spomnimo. Tako velik in tako izklesan je bil ta izredni človek, tako visoko iznad vsakdanjosti se dviga njegova stoletna postava, njegov pomen je tako velik in njegov spomin tako svetal, da bo ostal »družen s svojim narodom do konca. Ko se boste razkropili po naši zemlji in odšli pogledat svoje domove, boste videli, da je naš na- ; rod od tega časa, odkar živi v svoji narodni državi, i mnogo napredoval ▼ vsakem oziru. Seveda je bil i ta napredek v zadnjih letih, odkar so je svet zvijal v bolečinah gospodarskih kriz, močno zavrt. Zlasti jo bil zopet hudo udarjen kmet, ker so prišle cene njegovim pridelkom tako na nič. Vendar se pa že kaže zboljšanje. Tudi v težkih in hndih časih, ne smemo izgubiti poguma in vere. Preživel Pari;, 23. avgusta. AA. Ha v as: Iz Naakii^a poročajo, da je japonsko letalstvo zopet napadlo Nanking in bombardiralo letališča in poslopja, v katerih so vladni uradi. Kakor se izve, so sedaj vsi tuji veleposlaniki in poslaniki v Nankingu. Japonci ne izpuščajo več v Šangaju iz kaznilnic kaznjencev, ker se boje, da kaznjenci ne bi začeli ropati po mestu. Dosedaj so izpustili 500 kaznjencev, danes pa bodo odločili o usodi še nadaljnjih 5400, ki so v ječah. Število Japoncev na Kitafskem Tokio, 23. avgusta, o. Po uradnem poročilu japonske vlade, so sedaj japonske bojne ladje izkrcale med Šangajem in Vusungom kljub obstreljevanju kitajskega topništva med neprestanimi boji nad 50.000 vojakov z vso bojno opravo. Japonci sami zatrjujejo, da imajo pred Šangajem dosti več vojaštva, kakor Kitajci. Sangaj, 23. avgusta, o. Boji v Šangaju eo trajali London, 23. avgusta. Fred Copemah, poveljnik angleškega bataljona v mednarodni brigadi pri španski rdeči vojski, se je dni vrnil na dopust v London ter dal izjavo o inozemskih prostovoljcih v vladni armadi. Dejal je, da inozemci tvorijo prav za prav jedro te vojske, kakor je podobno tudi na nacionalistični strani. V mednarodni brigadi so prostovoljci organizirali bataljone po narodnosti. Angleški bataljon je štel. takoj v začetku okrog 550 ljudi, od katerih jih je v bojih padlo do zdaj okrog 400. Prihajali so sicer ves Čas novi prostovoljci, toda v zadnjih bojih je izpopolnjeni bataljon moral biti na bojišču 27 dni, pri čemer je od 475 ljudi izgubil 200. Italijani, ki jih je v rdeči vojski zelo veliko, imajo svoj bataljon »Garibaldi«. Poveljstvo mednarodne brigade jih zmeraj pošilja v boj proti italijanskim prostovoljcem v Francovi vojski. Svoj bataljon imajo tudi Nemci, Belgijci, Poljaki in Jugoslovani. Plača inozemskih prostovoljcev znaša dnevno dva šilinga in pol, to je kakih 35 din. Salamanca, 23. avgusta, o. General Faupel, prvi nemški poslanik pri nacionalistični vladi ge- Ljubljana, 23. avgusta. V veliki unionski dvorani so se danes dopoldne zbrali vsi najodličnejši izseljeniški delavci, da si med seboj izpovedo vse bridkosti tega našega najtežjega narodnega vprašanja, da si nabero skupno novih pobud in veselja za to v resnici najpotrebnejše delo. Na kongres so prišli razen izseljencev samih ter vplivnih izseljeniških delavcev tudi številni naši podeželski župani. Izmed mnogih naj navedemo samo nekatere udeležence kongresa: V imenu ministra dr. Cvetkoviča je prišel svetnik Ba-ras, v imenu bana dr. Natlačena načelnik socialnega oddelka banske uprave dr. Kosi, v imenu škofa dr. Rožmana stolni župnik dr. Klinar, osebno Ijijbljanski župan dr. Adlešič, izseljeniški komisar g. Fink, znani podporniki in delavci pri izseljeniških vprašanjih dr. Pegan, Janez Kalan, Obrian Drago, p. Prah, za Delavsko zbornico g. Marinček, za Prosvetno zvezo dr. Lukman, za Sedejevo družino dr. Česnik in dr. Žvokelj, za župansko zvezo Nande Novak, za Radio-postajo Niko Kuret, za Bptrzo dela g. Vončina, za uredništvo »Slov«8Sft* je naš narod neprimerno težje čase. Želim Vam, dragi rojaki, da bi Vam bilo bivanje v domovini zares prijetno. Da bi ponesli s seboj iz staro Vaše domovine najlepšo spomine! Govor našega voditelja je vsa množica sprejela s silnim navdušenjem, ki se ni hotelo poleči. Godba je zaigrala himno »Hej Slovenci«, ki 60 jo vsi navzoči prepevali odkritih glav. Govorili so še zastopniki naših izseljencev iz Amerikd, Holandije in Francije ter zastopniki raznih domačih organizacij. » Najlepši in obenem najpretresljivejči prizor celotne .proslave pa je bil, ko je stopil na oder 15 letni deček Slavko Gregorčič, ki je prvič videl domovino svojega očeta in svoje matere, ki nikoli ni obiskoval slovenske šole — pa se je po zaslugi svojih staršev vendar naučil rodnega jezika, čeprav se mu pozna tuji naglas. Njegove besede so se tako globoko vtisnile v dušo vsem, da bodo j ostale nepozabne do konca dni: I »Sprejeli ste nas, kot sprejme ljubeča mati I svojega sina v naročje. Mi, slovenski otroci, ki nas i vzgaja tujina kot mačeha, dobro vemo: če nas mati j ne bi naučila slovenskega jezika, vas danes ne bi mogli razumeti. O slovenska mati domovina, ali slutiš, kako se izgubljajo slovenski otroci v tujini? Ali slišiš, kako jočejo tam globoko pod črno zemljo? — Domovina, samo tebi hočemo ostati zvesti. Zvesti tudi našemu Bogu in Materi Mariji na Brezjah.« S tem je bila proslava na Brezjah končana in množice so se začele razhajati. Rojaki iz tujine so se odpeljali v Ljubljano, kjer se danes začne slovenski izseljenski kongres včeraj ves dan in so japonska letala z vžigalnimi bombami zažgali velika skladišča blizu mednarodne četrti. Požar je razsvetljeval vse mesto kakor ogromna plamenica,, tako da so lahko letala vojskujočih se armad ob njegovem svitu letala nad mestom. Italija fe dobila novo 35.000 tonsko bojno ladjo Genova, 23. avgusta. A A. Včeraj so v tukajšnji ladjedelnici svečano spustili v morje drugo italijansko vojno ladjo »Littorio«, ki je istega tipa, kakor oklopnica »Vittoria Veneto«, ki je bila pred kratkim krščena v Trstu. Krstu te oklopne lodje so prisostvovali Nj. Vel. kralj, člani kraljevskega doma in številni politiki generali in admirali. Prisoten je bil tudi glavni tajnik fašistične stranke minister Starace. Italija je dobila tako svojo drugo ladjo po 35.000 ton. nerala Franca, je zapustil svoje službeno mesto zaradi slabega zdravja. Nacionalistično časopisje priobčuje prisrčne poslovilne članke, češ da je nemški poslanik v kratki dobi svojega službovanja pokazal veliko razumevanja in naklonjenosti za špansko narodno gibanje. Francov ultlmatum London, 23. avgusta. AA. V angleških uradnih krogih ni bilo mogoče dobiti nikakega potrdila za vest, ki se je razširila v inozemstvu in po kateri je general Franco poslal londonski vladi posebno noto, v kateri napoveduje, da bodo nacionalistične vojne ladje ne le v španskih vodah, nego tudi na odprtem morju napadle sleherno ladjo, o kateri bi izvedele, da prev aža vojni material v španske republikanske luke. Angleški pomorski oboroževalni program za leto 1938 vsebuje štiri nove velike bojne ladje, sedem kiržark, 18 rušilcev ter 200 najnovejših po-niorskih letal. Za to bo potrebnih okrog 200 milijonov funtov. gg. glavni urednik dr. Ahčin ter urednik dr. Kuhar, za Pokojninski zavod dr. Milavec, razen teh pa cela dolga vrsta drugih, ki se za izseljeniška vprašanja zanimajo. Izseljeniški kongres je ©tvoril predsednik Rafaelove družbe g. p. Zakrajšek, ki je uvodoma pozdravil vse zastopnike posameznih organizacij, na splošno pa vse udeležence. Poudaril je, da je to že drugi kongres izseljencev, navajal zlasti, da Rafaelova družba in vsi, ki se bavijo z vprašanji naših izseljencev, pač nikdar in nikjer ne iščejo ne priznanja, ne časti. Morda je naše delo celo preveč skromno, toda delo, ki ga izvršujemo za naše ljudi, ki so razkropljeni širom sveta, zahteva od nas celo slovensko srce, vso našo energijo. S posebnim veseljem vidimo, da se za izseljeniška vprašanja danes zanima tudi država, veliko 6ta storila tudi oba slovenska škofa, ljubljanski dr. Rožman ter mariborski dr. Tomažič, ki sta oba v svojih škofijah uvedla posebne izseljeniške nedelje ter tako skušala dvigniti več zanimanja med ljudstvom za naše brate v tujih zemljah. Kongres ob ča«u zaključka našega lista še traja. Vesti 23. avgusta Zaradi položaja r,/i Daljnem vzhodu bo predsednik angleške vlade prezgodaj moral končati svoje počitnice in se vrniti v London. Včeraj ga je povabil k sebi kralj Jurij VI., da mu je poročal o zunanji politiki. Komisariat za mehanične konstrukcije, ki bo prevzel del poslov od dosedanjega komisariata za težko industrijo, je ustanovila Sovjetska Rusija. Pogrešanega letalca Levanevskega išče znani ruski ledolomilec »Krasin«, dve ruski in eno ameriško letalo, toda do sedaj še niso vsi skupaj našli nobene sledi o njem. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je dopotoval včeraj na Moravsko m v češko Šlezijo, kjer bo obiskal več krajev. Ameriški proračun so zvišali zaradi novih potreb za 100 milijonov dolarjev. Zvišanje sta obe zbornici že potrdili. Vojvoda in vojvodinja Kentska sta včeraj prispela na svoji jahti »Tiha« na nekatere grške otoke, med drugimi tudi na otok Levkadija in Tahos, kjer sta si ogledala arheološke, izkopanine. Danes bosta obiskala otok Kefaloni in Zahintos. Zasedanje španske rdeče zbornice, ki bi se moralo začeti 23. avgusta, je vlada v Valenci ji odgo-dila, ker se boji, da bi pri tej priliki prišlo do hudih izbruhov nasprotja med različnimi strankami. Vojvoda Windsorski bo 6 svojo ženo prišel v začetku septembra na Madžarsko in bo ostal tam nekaj dni. Tja so ga povabili madžarski velikaši. Med poljsko kmečko stavko je prišlo do ponovnih spopadov med orožniki in kmeti in sicer v Mali Poljski. Ubitih je bilo pri tem 14 ljudi, 20 pa ranjenih. Nemiri še trajajo. Protestantovsko cerkev v Valenciji je dovolila odpreti rdeča vlada, na zahtevo angleških krogov. Vesti o Mussolinijevem obisku v Nemčiji se znova pojavljajo v časopisju. Mussolini naj bi po teh vesteh prišel najprej na kongres nemške narodne socialistične stranke v Niirnberg, kjer bi se sestal s Hitlerjem in z njim odpotoval v Berchtes-gaden. Hud potres je bil pred dvema dnevoma v prestolnici Filipinov, Manilli. Potres je podušil veliko hiš in mnogo ljudi je bilo pri tem ranjenih. Tretji mednarodni kongres za strokovno izpopolnitev zdravnikov se je pričel v soboto ob veliki udeležbi v Berlinu. Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža se je včeraj pripeljal v Romunijo. Njegov prihod je v zvezi s stremljenji češkoslovaške vlade glede bodoče politične usmeritve Male zveze. Kitajski finančni minister Kung je nenadno odložil svoje potovanje v domovino, ter se je iz * Genove, kjer se je hotel vkrcati na parnik, naglo odpeljal v Prago, da sklene s Škodovimi tovarnami novo pogodbo za dobavo vojnega materiala. Velikih avstrijskih manevrov konec meseca na Nižjem Avstrijskem se bo letos udeležila tudi avstrijska milica. Spor med Portugalsko in Češkoslovaško se je zdaj zasukal tako, da bo zaželjeno orožje, ki ga češkoslovaške tovarne na posredovanje Sovjetov niso hotele dobaviti Portugalski, poskrbela Anglija, ker hoče, da se Portugalska čim bolje oboroži. Pri lahkoatletski tekmi med Evropo in Ameriko v Parizu je včeraj zamorec Ben Johnson tekel 100 m v neverjetnem času 1Q.2 sekundi. Rekord pa najbrž ne bo priznan, ker je imel veter v hrbet. 200 m pa je Johnson pretekel v še bolj fantastičnem času 20.8 sekund. V kolesarskih tekmah za svetovno prvenstvo posameznikov v Copenhagenu je včeraj zmagal Holandec Van der Vijver pred dvema Francozoma. Glavni tajnik Zveze narodov. Avenol. je včeraj prišel v družbi treh . višjih uradnikov tajništva v prestolnico Estonije, Reval, odkoder bo v sredo odpotoval na Finsko. O ciljih organizacije inozemskega nemštva je govoril na petem letnem zborovanju narodno socialistične organizacije za nemštvo v inozemstvu, njen voditelj Bohle. Kakšni so ti cilji, je videti iz vse bolj pogostih odkritij v inozemskih nemških organizacijah, ki se bavijo pogosto z različnimi čudnimi posli. Ameriški miljarder Morgan križari s 6vojo jahto po Vzhodnem morju. Spremlja ga ameriški poslanik v Moskvi, Davis, ki mu poroča o stanju na Daljnem vzhodu, kjer ima Morgan naložene ogromne milijone v raznih rudniških in železniških podjetjih. Pri veliki mednarodni letalski tekmi lstres— Damask—Pariz sta zmagala italijanska letalca Cu-pini in Paradisi, ki sta okrog 6000 km dolgo progo preletel v 17 urah in 28 minutah. Na drugem mestu je bil tudi Italijan, na tretjem pa Mussolinijev sin Bruno. Tekma je bila preskušnja italijanskega in francoskega letalstva in so Francozi tako glede aparatov, kakor glede ljudi daleč zaostajali za lta; lijani. Proslave ob 700 letnici Berlina so se sinoči zaključile z velikim sprevodom po berlinskih ulicah, v katerem so nastopale narodne noše vseh nemških okrožij, med njimi tudi narodne noše inozemskih Nemcev, Sestanek med avstrijskim in madiarskim predsednikom vlade Dunaj, 23. avgusta. AA. Predsednik madžarske vlade Daranyi, ki se je nekaj časa zdravil v kopališču Gasteinu v Avstriji, se je včeraj pripeljal v Solnograd, odkoder se je z avtomobilom . podal v St. Gilzen in obiskal avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga, ki preživlja tam svoj dopust. Oba ministrska predsednika sta skupaj obedovala. Poučeni krogi sodijo, da ta sestanek |K)trjuje dobre odnošaje, ki vlado jo med Avstrijo in Madžarsko Japonci so spet bombardirali Nanking Tujci tvorijo jedro obeh španskih vojska Začetek izseljenskega kongresa Velik požar v Preserju Jarše, 22. avgusta, V noči na nedeljo je okoli treh zjutraj zbudil prebivalce okrog Jarš pretresljiv glas: »Gori«! Ognjeni «vit, ki je bil spočetka majhen, je naglo objel veo okolico in se v vsej strahoti odražal od nizko stoječih oblakov, tako da so ljudje mislili, da gori cela vas Preserje. Gasilci so v naglici prihiteli na kraij požara. Gorela je Staretova parna žaga v Preserju. Ljudem, ki so kljub nenavadni uri od vseh strani drveli skupaj, se je nudil grozen prizor. Razbesneli ognjeni element je uničujoče objemal lesene objekte žage. Ognjeni zublji so se strnili v ogromno baklo, ki je razširjala tak svit, da so celo iz oddaljenejših vasi prihiteli ljudje na pomoč. Kljub požrtvovalnemu delu združenih požarnih branih iz vse okolice, se ni posrečilo rešiti gorečih objektov, pač pa so gasilci spretno omejili požar in rešili pred divjim ognjenim elementom ostale objekte. K sreči je bila noč mirna in brez vetra, tako da je bila nevarnost mnogo manjša. V nasprotnem slučaju pa bi bil požar hatastrofalen za lepo Staretovo industrijsko podjetje. Osem požarnih bratnb je gasilo do jutra in šele po dolgem trudu je bila nevarnost odstranjena. Pogorela je strojnica in eden izmed polno-jarmenikov ter še dva manjša objekta. Največja je škoda na uničenih strojih, skupno Škodo pa so na prvi hip ocenili z 800.000 Din, medtem ko znaša zavarovalnina menda samo 400.000 din. Kako je požar nastal, še ne vedo natančno. Nov tip ljubljanskega dna Ljubljana, 23. avgusta. V Ljubljani, ki se razmahuje na vse kraje in strani, se novi tipi pojavljajo. Naše življenje standi-rizirajo, kategorizirajo, tipizirajo, najmanj pa seveda simbolizirajo in idealizirajo. V tej moderni Ljubljani se zaradi vseh mogočih težav, težkoč, sitnosti in tudi zaradi ugodnih prilik pojavljajo novi tipi vsakdanjega življenja. Kdo je kdaj videl v Ljubljani tip elegantnega gospoda, ki živi ob težkem kruhu pocestnic in veselih deklic? Pred vojno tega zločinskega tipa ni bilo. Sedaj prav bohotno ta tip živi in širi svoje kremplje povsod. Ti tipi 60 zelo elegantni in nesramni. Gredo včasih celo prosit na občino in banovino za podporo, češ da so reveži in »begunci«. Sodna kronika zaznamuje tak tip, ki mu pravijo v Parizu »Louis«, na Dunaju pa še bolj tipično »Strizzi«. Zidar je po poklicu. Sam pravi, da zasluzi, ko hoče, celo 500 din tedensko, Ima tam nekje na periferiji stanovanje. Ločen je. Zidar Slavoj je vabil k sebi mlada dekleta. Pred sodnikom-poedincem v sobi št. 79 pa se je moral v soboto zagovarjati zaradi prestopka lahke telesne poškodbe in izkoriščanja prostitutk, za kar je poseben paragraf 281 k. z. Pred sodnikom je zidar Slavoj zatrjeval svojo specialno nedolžnost, češ da e hotel imeti na stanovanju samo dekleta, da so mu stregle kot služ- Kmečki dan v Kranju Kranj, 22. avgusta. Izmed vseh podeželskih mest je Kranj zmerom bil najbolj ponosen na svojo bogato kmečko okolico. Zmerom je bil Kranj pravo središče za vse velike prireditve naših kmetov. Zato je tudi Kranj bil izbran, da prvi priredi svoj kmečki dan, svoj veliki praznik kmečkega dela. Za to pomembno prireditev se jc sleherna vas v kranjski okolici z največjim navdušenjem pripravljala. Čeprav je komaj pred dobrini mesecem bila v Kranju podobna prosvetna prireditev, tudi danes niso izostali številni prijatelji od blizu in daleč. Kranj je oživel že koj zjutraj Vozovi so z vseh strani dovažali v mesto vriskajoče fante, zala dekleta, zagorele može in ponosne kmečke žene. Skozi Kranj se je razvil sprevod, v katerem je šlo nad 2000 ljudi, več kot 3000 pa jih je ob straneh ceste motrilo in živahno vzklikalo onim v sprevodu. Kmečki spievod je bil v resnici nekaj posebnega. Na čelu je šla fanfara, ki je mogočno odmevala skozi mestne ulice, sledil je konjenik z veliko državno zastavo, za njim pa ostali konjeniki z zelenimi kmečkimi zastavami. Vsa konjenica je štela nad 100 konjenikov v narodnih nošah. Nato se je vrstila dolga vrsta z zelenjem in zastavami okrašenih voz. Vsak voz je bil iz druge vasi ter je na poseben način prikazoval kako kmetiško opravilo. Tako je bil ponazorjen v sprevodu celoten kmečki poklic, vse kmetovo delo na polju, v gozdu, v hlevu in hiši. Med vozovi so šli v skupinah tudi kosci, ženjice, mlatiči, vsi v narodnih nošah ter z vsem potrebnim orodjem. Tako pestrega in živega sprevoda pač nismo še videli niti v Kranju niti drugod; bil je ena sama podoba našega kmečkega življenja, kakor ga lahko vsak dan vidimo po naših vaseh, v gorah, po planinah, na polju, v družinah. Najživahnejša sku- pina je bila pač ona iz Predoselj, ki je predstavljala našo kmečko ohcet. Sijajna zamisel prirediteljev, ki so na tako lep način poudarili naše lepe domače navade, je vredna posnemanja tudi drugod. Ves sprevod se je zgrnil na prostorno športno igrišče Planine, kjer je na prostem bil postavljen oltar. Dekan g. Škrbec je potem daroval sv. niašo, med'njo pa je imel lep cerkven nagovor, v katerem je slavil kmečki stan kot najlepši stan. Po maši je bilo zborovanje kmetov, kjer je govoril načelnik Kmečke zveze g. poslanec Brodar o stanovskih zadevah slovenskih kmetov. Zborovanja se je udeležil tudi zastopnik kneza namestnika Pavla podpolkovnik Radojkovič, minister dr. Kulovec in številni drugi odličniki. Popoldne je bila na istem prostoru izvedena celotna kmečka ohcet z vsemi starimi navadami, ki se tako ohranjajo bodočim rodovom. Na igrišču Planine je bila postavljena mogočna kmečka hiša, kjer so bili zbrani hišni oča z nevesto in sorodniki. Potem so prišli svatje s tremi vozovi po balo, dogajala so se zanimiva pogajanja, godca z očetom neveste. Končno so mogli svatje odpeljati nevestino skrinjo, prej pa se je bilo seveda treba po starih navadah odkupiti domačim fantom. Seveda tudi ni manjkalo petelina ter petega kolesa, tudi : šranga« je bila pripravljena. Sledili so vsi stari kmečki plesi, ki na žalost žive samo še na kmetih, dočini jih naši meščanski saloni prav nič ne poznajo, še manj pa seveda vpoštevajo, čeprav pri drugih narodih prav narodni plesi uživajo povsod in zmerom največji ugled in spoštovanje. Iz vse te kmečke ohceti se je končno razvila prava narodna veselica, kjer je ljudstvo rajalo po mili volji, saj je bilo v Kranju zbranih cela armada harmonikarjev, pa tudi več dobro izvežbanih pevskih zborov. Lepa prireditev v Logatcu Dol. Logatec, 22. avg. Današnja prosvetna prireditev v Logatcu, ki je v množicah zbrala naše Notranjce od Vrhuike do Žirov in Cerknice, bo še dolgo poživljajoče vplivala na dogajanja v našem trgu. Na prosvetni proslavi se je danes zbralo v Logatcu skupaj kakih 3000 ljudi. Samo v sprevodu je korakalo okrog 1200 ljudi, ki so z navdušenjem manifestirali za naša katoliška in slovenska načela. Pri tem velikem številu udeležencev ter živem navdušenju vse * množice pač ni važno obnašanje nasprotnikov, ki niso mogli skriti svojega začudenja ob tolikem številu in ob takem navdušenju. Sprevod se je razvil skozi trg pred farno cerkev,^ kjer je daroval sv. mašo vrhniški dekan g. Kete. Po maši je bil tabor, na katerem sta govorila odvetnik Marjan Marolt iz Vrhnike ter prosvetni inšpektor prof. Dolenec iz Ljubljane. O. Marolt je zlasti povdarjal velik pomen proslave 30-letniee prosvetnega društva v Logatcu, ki nam zgovorno izpričuje, da je naša slovenska pro-svela že dolgo pred vojno delovala v narodu pozitivno. Taki mogočni jubileji so nam obenem spričevali, da bi bilo politično delo med narodom ničevo, če ne bi obenem narod izobraževala naša prosvetna društva. Zalo tudi majniška deklaracija, ki smo njeno 20-letnico letos tako slovesno praznovali, ni bila zgolj politčnega pomena, marveč je bila to najvecja prosvetna manifestacija, kakor jih Slovenci dotlej, pa niti poslej nismo več do- živeli. Z našo prosveto smo pripraviti dogodkom pot. Zato ni bolj krivičnega očitka kakor oni o protidržavnosti nas Slovcncev. Lahko s ponosom rečemo, da smo to državo graditi z lastnimi rokami, 7. vso svojo voljo. In kdo naj potem verjame, da hoče kdo razdirati stavbo, če jo je sam pomagal spraviti pod streho. Na to svojo stavbo smo ponosni, radi jo imamo, s spoštovanjem se sučemo po njenih sobah. Res je sicer, da naša slovenska doba v tej zgradbi zdaj še ni čisto urejena po našem okusu. Toda to se bo zgodilo. To našo ljubo slovensko sobo bomo opremili po svojih načrtih, kakor nam jih narekuje slovenska prosvetna katoliška društva. Tudi prof. Dolenec je s podajanjem značilnih posebnosti o pokojnem dr. Kreku ter zlasti s prisrčnimi opisi življenja v hiši Krekove matere močno navdušil zborovalce. Naravnost neizčrpen je zmerom govornik, kadar opisuje ogromno ži.v-Ijensko delo in pomen pokojnega Kreka. Govornik je končal svoj govor s Cankarjem, ki je najbolj točno označil pomen pokojnikovega dela za naš narod z besedami: >Narod je kakor otrok; brez dolgega premišljevanja takoj spoznal in bistro vidi, kdo mu daje in kdo mu zemlje.-; Dr. Krek je našemu ljudstvu zmerom dajal, nikdar ničesar vzel, zato je njegov spomin tako vvetal med nami. Popoldan se je v Logatec pripeljal tudi dr. Korošec, ki je ves čas z zanimanjem sledil javni telovadbi, kjer je nastopilo okrog 500 telovadcev. Torej vendar! Ljubljana, 23. avgusta. Dolgo je bilo treba čakati, skoraj cel mesec je trajalo, da so je »Jutro*: vendarle ojunačilo ter tako nedvoumno izpovedalo svoje stališče o konkordatu, da mu je treba k tej odkritosti, ki sicer prihaja zelo pozno, skoraj čestitati. Cele kolone je >Jutro« popisalo o konkordatu, ki ga je odklanjalo z vseh mogočih strani, svojim bralcem in javnosti je prikazovalo konkordat celo kot nevarnost za državo samo, privleklo je iz ropotarnice celo znanega specialista za kulturne nevarnosti g. Lajovica. Spretno pa je pri tem skrivalo svoje pravo mnenje o konkordatu. Zdaj pa se mu je ponudila prilika, da ob citiranju glasila brvatskih socialistov > S lobod na Riječ« nehote in mimogrede izpove svoje stališče. Omenjeni časopis je namreč objavil uvodnik o konkordatu; v njem napada tudi Hrvate zaradi tega, ker niso v svojem tisku dovolj krepko obravnavali konkordatnega vprašanja z edino pravilnega stališča, t. j. a stališča klerikalizma. V tem članku je tudi stavek, ki je »Jutruc silno všeč in ga je pač zato moralo objaviti med svojimi beležkami pod naslovom, ki obenem izpoveduje >Ju-trovo*: lastno mnenje; »Edino pravo stališče.« Ta stavek naj navedemo, da pokažemo obenem na veliko žalost »Jutra«, ki jo s tem izpričuje, da namreč ni bila borba okrog konkordata šo bolj potencirana in ljudstvo še bolj razdraženo. Član-kar v »Slobodni liječi« pravi; ^Ogromna škoda je, da se ljudstvu ni osvetlil ta važni problem tudi s tega stališča in to tem bolj, ker je znano, da je la moment ravno najvažnejši in nnjodličnejši argument v vseh naprednih, demokratskih in svobodnih. državah.- Bolj določno ;Jutro« pač ni moglo izpovedati 1 celotnega svojega programa. Prav gotovo pa se »Jutro« pri objavi tega citata niti ni zavedalo vseh posledic, ki se iz tega zanimivega stališča lahko izvajajo. Saj je prav »Jutru- dobro znano, da je k * •\ . f » /. «. m v*,. j. Seveda nam bo »Jutro« ostalo dolžno odgovora, če ga vprašamo, kje jc bilo s svojim mnenjem o konkordatu takrat, ko še ni zobalo kruha opozicije in ko so si njegovi preroki obetali prav od konkordata velikih političnih dobičkov. Sprehod v Jutrovo kraljestvo Nekaj zelo zabavnega je sleherni ponedeljek »Jutrovi« predal »Čez drn in strn«. Tako so sami krstili ta kotiček, ki je pri hiši na vso moč v čislih. Spretni Jutrovi uredniki se prekopicujejo čez drn in strn na vse pretege. Od velike vneme so jim že čisto izstopile oči. Zdaj samo buljijo nekam pred se, še očal jim nobenih ni treba. Smolo pa imajo kljub temu, da jim pri kobacanju čez drn in strn pokajo kosti in rebra. Sara tiskovni škrat se je v njihovi lastni hiši zaklel, da ne bo dal miru. dokler jih pošteno ne bo zdelal prav v lastnem kotičku. Teh svojih sitnosti pa se seveda kotičar spretno izogiblje, jih ne vidi rad, kar molči ob njih. Potem pa zaradi nesmislov, ki se zgolj Jutro-vim urednikarjem nikdar na svetu še niso pripetili. Nikoli pri tej hiši še niso zapisali n. pr. kako je zatrornica v Grubarjevem kanalu zaprt«; šo na misel jim ne pride, da bi se spotaknili ob tem, Zgolj v sosedne zelnike hodijo glodat kosti, doma jim pa gosenice lezejo ne samo čez drn in strni kinje in njega ni brigalo, kaj 60 delale ponoči. Sodniku je zatrjeval: » »Imel sem jih samo za služkinje. Ženske sicer niso nikdar site, nikdar napojene.« Ko ga je 6odnik opozoril na nekatere jako kričeče okolnosti, je ta ljubljanski tip »štrizzija« hladnokrvno odvrnil: »Pri meni je taka navada, da služkinje gredo ponoči na delo, drugače jih odpustim.« In ta »Louis« je lepo živel. Prišlo pa je maščevanje. Pred meseci je neko svojo sužnjo ovadil, da mu je pokradla različno perilo, Že pri takratni razpravi junija se je pokazalo, kakšne sorte je ta mladi mož. Ženske so ga pa nato ovadile, kako je z njimi postopal. Sprejemal jih je kot služkinje, pa so niu morale ponoči služiti. Ponoči s telesom zasluženi denar so mu morale izročiti. Neko dekle je celo povedalo, da jo je kar 20-krat prodal. Imel pa je tudi intimne zveze. Določil je za svoje goste posebne tarife. Nekemu orožniku je dejal: »Če večkrat, potem zastonj!«Kakor dunajski'njegovi tipi, se je tudi on skrival pod posteljo. Tako sta se enkrat, ko je ždel pod posteljo, zlasali dve njegovi služkinja. — Ta tip »Louis« je celo pretepal, ko mu niso prinesle denarja. Zato ga je državni tožilec tudi obtožil zaradi lahke telesne poškodbe. Neko dekle je pretepal s pasom po delu telesa, na katerem navaden človek sledi. Kljub temu, da je ta novi ljubljanski tip zatrjeval, da je nedolžen, da je soliden član družbe, ga je sodnik označil za krivega in obsodil na 4 mesece strogega zapora in v plačilo 540 din denarne kazni, odnosno na 9 dni nadaljnjega zapora. Slavoj je kazen sprejel in mrmrajoč odšel iz dvorane. — Udeleiite prijetnih in r mrvi h avtobusnih izletov, katere priredi Izletua pisarna M. Okorn, in sicer: enodnevni izlet v Trst dne 29. avgusta vključno vizum 130 din; dvodnevni izlet v Trst od 5. do 6. septembra in od 15. do 16. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septfmbra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. — Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-15, 1. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. Skrivnostni napad Ljubljana, 23. avgusta. Včeraj so v bolnišnico pripeljali mehanika Pepela Konrada iz Mozirja. Izjavil je v bolnišnici, da je prišel s svojim avtomobilom v Ljubljano po opravkih. Ko se je vračal iz Ljubljane proti Domžalam, je bil na poti napaden. Podrobneje Pepel napada niti napadalcev ni opisal, navedel je zgolj to. da je bil pri tej priliki zaboden z nožem v hrbet, če ee je to zgodilo med samo vožnjo z avtomobilom ali kje na poti, kjer naj bi se bil Pepel spotoma proti domu ustavil, zaenkrat ni še jasno. 40 bolgarskih študentov, ki so člani Jugoslo-vansko-bolgarske lige, je včeraj prispelo v liel-grad. Tu bodo ostali ge danes, nato pa se bodo vrnili po enomesečnem bivanju v Splitu nazaj v 'miovino. Dolenjski bojevniki Na praznik Marijinega vnebovzetja so se zbrali v Dobrepoljah bojevniki iz vseli sosednjih vasi (Kompolje, Podgora, Podpeč, Cesta, Mala vas, Zagorica in Podgorica), da ustanove skupino iu pristopijo v Zvezo bojevnikov v Ljublani. Z veseljem ugotavljamo, da se je zbralo prav veliko število mož, ki so utrpeli velike muke in preganjanja v svetovni vojni. Nad 60 zastopnikov navedenih vasi se je posvetovalo o razširjenju bojevniške misli. Ustanovni občni zbor je s svojini pravim bojevniškim nastopom vodil znani bojevnik Drobnič Anton. Bojevnike je nagovoril z izbranimi besedami, ki so največkrat samo njemu lastne. Z iskrenimi besedami je pozdravil tajnika Zveze bojevnikov Lukeža Rudolfa. Po izvršenih formalnostih so izvolili v popolnem soglasju za predsednika tov. Drobniča, za podpredsednika tov. Kisla Janka, za tajnika Prelesnika Antona, za blagajnika Novaka Staneta, za odbornike pa Štiha Franca iz Ceste, Galeta Ivana iz Male vasi, Lenarčiča Alojzija iz Zagorice, Žnideršiča Antona iz Podgorice, Prijatelja Joahima in Samca Matijo iz Kompolje, Babiča Jožeta iz Podgore, Petriča Antona iz Podpeči. Kot pregledovalca računov sta bila izvoljena Žnideršič Janez in Erčulj Ivan. Nato je bila določena članarina in razgovor o velikih slovesnostih 27. avgusta na Brezjah, za kar so bojevniki v Dobrepoljah kazali velikansko zanimanje. Po volitvah je naprosil tov. predsednik tov. tajnika I.ukeža, da pojasni iu razloži pomen bojevniškega gibanja. V kratkem govoru je tov. Lukež pozdravil zbrane bojevnike in jim razložil pomen bojevniške organizacije za celokupno človeško družbo in 7,a koristi, ki jih bo lahko imela država od tega, ako bodo bojevniki na pošteni m moralni podlagi organizirani. Bojevniki se ne organizirajo v politične vrste, da bi iz tega morda kovali vsak za sebe kakršenkoli kapital, pač pa druži bojevnike le ljubezen do bližnjega in globoko spoštovanje do največjih žrtev svetovnega klanja. Kajti ta dva faktorja: ljubezen do bližnjega in spoštovanje do nedolžnih žrtev, sta temelj za razvoj vsake človeško družbe, ki hoče zdravo prospevati in kori-stiit celokupnosti. Kako medsebojno spoštovanje in ljubezen do bližnjika koristita družbi, smo imeli priliko slišati od zbranih domačinov, ki jih je zadela strašna nesreča pred dobrimi tremi tedni, uničila jim je toča vsa polja, razbila celo šipe, odkrila strehe, podrla kozolce; skratka, doživeli so nesrečo, kakršne najstarejši ljudje ne pomnijo. In v tej nesreči so se zuašli v pravi bojevniški ljubezni. Brez godrnjanja si pomagajo eden drugemu s krmo za živino in z vsem, kar je v njihovi moči. Skratka, vzajemnost vlada med njimi, kakršno moramo javno pohvalili. Vsaka organizacija ima svoj zunanji in notranji znak, tako se tudi bojevniška organizacija pripravlja na velik zunanji in notranji znak poznim rodovom, s tem, da bo na Brezjah 29. avgusta položila temeljni kamen trajnemu spominu žrtvam svetovne vojne. — Nato je tajnik Lukež pozval tovariše, da naj se pri svojem delovanju za lepo bojevniško idejo ne ozirajo na levo in desno, ampak njihova pot naj bo naravnost k vzgoji mož državljanov v poštenosti, vzajemnosti in spoštovanju. Tovarišu tajniku se je v lepem, izbranem govoru zahvalil preizkušeni bojevnik tov. Strnad, ki vsem občanom v zadovoljstvo načeluje občini Dobrepolje. Gospod župan Strnad je zaključil svoj govor na tovariše, da le v ljubezni in spoštovanju do bližnjika se more moža in mladeniča vzgojiti v, vrednega državljana. Air ste že poravnali naročnino? 15 kg saharina je imel v stanovanju Maribor, 22. avgusta. Zadnje čase se vrši v Mariboru z vso vnemo borba proti tihotapcem, ki jo vodijo finančne in carinske oblasti, zlasti pa še specialni detektivi finančnega ministrstva, ki so poverjeni samo z nadzorovanjem in zasledovanjem tihotapcev. Tem se je zadnje dni posrečilo razkrinkati dobavitelja saharina, o katerem so že dolgo časa sumili, da se bavi s prepovedano saharinsko kupčijo. Jc to pomožni delavec v železniških delavnicah Jožef Šiker, katerega so že dolgo opazovali, vendar pa mu niso mogli do živega. Te dni pa so carinski detektivi zvedeli, da bi morala priti k Šikerju iz Ljubljane neka Tončka Fajdiga ter kupit od njega večjo količino saharina. Izvedeli so tudi, da Šiker te Tončke Fajdiga še ne pozna, pa so sklenili, da mu nastavijo past, v katero se bo ujel. Poslali so k Šikerju žensko. ki se je izdajala za Tončko Fajdiga, ter se je pogajala z njim za nakup 5 kg saharina. Šiker, ki je verjel, da ne ve nihče za njegove zveze, ki jih ima z ljubljanskimi tihotapci, je šel na limanice. Ko je bila kupčija v najboljšem teku ter se je na mizi pred kupovalko že nahajalo 5 kg saharina, katerega jc strokovnjaško preskušala, so nenadoma vdrli v stanovanje v Frančiškanski ulici 1 uradni organi. Šiker je prebledel ni pa več tajil, ker je uvidel, da je vse zaman. Stanovanje so preiskali od tal do stropa kar najnatančnejše. Našli so spretna skrivališča za saharin. Eno je bilo v kuhinji, kjer se je dala s preprogo zakrita podoknica dvigniti, pod njo pa je bil zaboj 6 saharinom, drugo pa je imel Šiker v omari, katera je imela dvojen strop. Tudi v tem skrivališču je bilo precej saharina. Skupno so zaplenili 15 kg tega prepovedanega sladila. Šiker je dejal, da je kupil saharin od avstrijskih železničarjev, ki ga še vedno tihopatijo kljub strogemu nadzorstvu od naše strani in kljub obljubi avstrijskih oblasti, da bodo pomagale našim pri pobijanju tihotapstva. Šiker je dejal, da je kupil saharin po 320 dinarjev kilogram, prodajal ga je pa pri nas po 450 din, tako da je pri enem kilogramu zaslužil 130 dinarjev. Putnik priredi dva izleta z vlakom: 29 t. m. enodnevni izlet v Belo krajino na žegnanje pri »Treh farah« pri Metliki. Cena: samo vožnji 47 din; vožnja in kosilo 62 din. 5. septembra: Enodnevni izlet na Rakek k odkritju spomenika blagopok, kralja Aleksandra I. Dopoldne obisk Postojnske jame, Vse ostale informacije pri biletarnicah ^Putnik«. VIII. skupščina Zveze evropskih agencij Belgrad, 23. avgusta. A A. Osma plenarna skupščina Zveze evropskih agencij se bo vršita v Jugoslaviji od 24. avgusta do 5. septembra t. 1. Zvezo agencij so ustanovili v Bernu pred več ko 10 leti. Od takrat je vsako drugo loto plenarna skupščina vseh glavnih ravnateljev iu podravnate-ljev, vsako leto pa navadna seja, ki se je udeležujejo samo predsedstvo in tisti ravnatelji, ki imajo poročilo o kakšnem tehniškem, časnikarskem, upravnem ali kakšnem drugem vprašanju, tičočem se prizadete agencije. Plenarne skupščine eo hkratu slavnostni sestanki in delovno zasedanje, na katerem v tednu dni prouče in predebatirajo vsa vprašanja, nanašajoča se na časnikarstvo sploh. Na takšnih plenarnih skupščinah posebno razpravljajo o željah naročnikov, to je vseli velikih dnevnikov in tednikov, ki so zadnje leto poslali te svoje želje agencijam v svojih državah, glede njihovega dela in njihove pordčevalske službe v tehničnem pogledu itd. Na plenarno skupščino v Jugoslaviji so se doslej prijavili vsi glavni ravnatelji agencij, med njimi g. Murray, glavni ravnatelj Reuterja v Londonu, glavni ravnatelj Ifavasa iz Pariza. Štefanija iz Rima, l)NB-ja iz Berlina, PAt-a iz Varšave, švicarske brzojavne agencije iz Berna, ČTK-ja iz Prage, danske agencije iz Kodanja, predsednik MTI-ja iz Budimpešte, glavni ravnatelj holandske agencije iz Amsterdama, ravnatelj norveške agencije iz Osla, švedske agencije iz Stockholma, grške agencije iz Aten, albanske agencije iz "firane, marveč jim silijo celo pri zakuskah v želodec, pri povorkah pa itak beležijo sama zaprepaščenja. Jutrovo kraljestvo v resnici ni od slovenskega sveta. Pa naj se zato nikar ne dela, kakor da je pojedlo vso učeno.«* bolgarske agencije ^ iz Sofije, letonske agencije iz Rige, litovske iz Kaunasa, Radorja iz Bukarešte, dunajskega dopisnega urada in ravnatelj estonske agencije iz Revala. Ravnatelj belgijske agencije Olivier, ki se je takisto prijavil, je pa nenadoma umrl, kar je napravilo zelo globok vtis na vse njegove tovariše, ki so ga poznali kot velikega organizatorja. Belgijo bo zastopal zato glavni ravnatelj IJavasa. Portugalsko bo zastopal glavni ravnatelj Reuterja, finsko pa glavni ravnatelj švedske agencije. Zasedanj plenarne skupščine se udeležujejo ludi žene ii*lrugj rodbinski člani vseli ravnateljev agencij. Tako bo v Jugoslavijo piišlo 22 dam, med njimi gospa generalnega ravnatelja llavasa. Na plenarni skupščini so vsi ravnatelji in njihovo spremstvo gostje domače agencije, članice zveze; tako bodo ravnatelji vseh agencij gosti agencije Avale. Poleg delovnega programa se za ugledne "O-ste izdeluje še drugi program, ki jim bo dal priložnost seznaniti se z državo, kamor pridejo. Naši gostje si bodo ogledali Jadran od Sušaka do Budve na ladji Dubrovačke plovidbe Dubrovnik* Od Kotora pojdejo ravnatelji s svojim spremstvom na Cetinje in na I.ovčen. Nato se pa odpeljejo v Bel-grad, kjer se bo vršila slavnostna seja. Od ondod bodo ki pnili na Oplenac. in se bodo tam' poklonili grobu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, in na A vajo, kjer JkhIo položili venec na gro1> Neznanega junaka. Po obisku v Belgradu pojdejo ravnatelji na Bled in bodo ostali dva do tri dni, nato se bodo pa razšli domov. Vse priprave za sprejem naših gostov so žo izvršene. Prav tako so končane tudi priprave za plenarno zasedanje, čigar dnevni red obsega več ko 30 točk o vseh mogočih vprašanjih agencijsko žurnaljsjike, ureditve bre^lfoega brzojava itd, Kulturni koledar Jernej Glančnik 22. avgusta 1844 se je rodil v Sv. Štefanu pri Vobrali na 'Koroškem narodni gospodar Jernej Glančnik. Gimnazijo je končal v Celovcu, pravo pa v Zagrebu in Gradcu. Potem je bil odvetniški kon-cipijent v raznih krajih, dokler ni odprl v Mariboru lastne pisarne. Z njegovo iuicijativo se je 1882 ustanovila mariborska Posojilnica, kateri je predsedoval do svoje smrii (1905). Deloval je v Slov. političnem društvu in Katoliškem ti kovnem društvu. Nekaj časa je bil tudi predsednik mariborske Čitalnice. Na svojih obsežnih posestvih se je udejstvoval kot umen gospodar. Človeška okostja v gramoznici Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 23. avgusta: Filip. Torek, 24. avgusta: Jernej. Nočno službo imajo lekarne. T)r. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. MATICA TEI. 21-24 Razkošna opereta f temperamentno Mariko Rokk Duet (Und du meln Bchatss f&hrst mit) Fartner Hans Sohnker TEL. 27-30 SLOGA Mestna občina mariborska ima na Teznem ob Tržaški cesti ogromno gramoznico, v kateri je zaposlenih veliko število delavcev. Med njimi je včeraj dopoldne nastalo veliko razburjenje, ko so pri kopanju gramoza ob južni strani jame, kjer sega do smrekovega gozda, ki je last mestnega vodovoda, naleteli naenkrat na ostanke človeških . okostij. O najdbi se je med prebivalci Tezna na- • glo razširila govorica, pa so trumoma prihajali gledat ostanke neznanih umrlih ljudi. Okostja so bila že skoraj docela preperela ter so se samo spoznavali ostanki lobanj in nožnih kosti, vse drugo se je tekom dolgih let že izpretnenilo v prah. Med ljudmi so se razširjale o teh okostjih najfantastičnejše govorice: govorili so zopet, kakor običajno ob takih prilikah o skrivaj pokopanih žrtvah zločinstev, o žrtvah kuge, vojne itd. Na lice mesta je prišla tudi uradna komisija ter zgodovinar prof. Baš. Ugotovilo se je, da so , okostja stara kvečjemu 70—80 let, drugega pa Danes poslednjič! Grandiozna opereta Koncert na dvoru Marca Eggert ln Johajmes H sester s Predstave danes ob 19.16 ln 21.16 nri Razstava in ocenjevanje rodovniške živine. Selekcijsko društvo v Slov. Bistrici priredi v torek, 31. avgusta, na sejmišču razstavo rodovniškega belega goveda. Po otvoritvi razstave se prične ob J), ocenjevanje živine po od oblasti določene komisi je. Prireditev sama bo prvovrstna ter je upanje, da ee bo sleherni umni živinorejec udeležil. Naj ne bi izostal noben kmetovalec, ki hoče živinorejo pospešiti ter s tem dvigniti svoje gospodarstvo. Za razstavo, kakor tudi za ocenjevanje živine vlada pri vseh v tem oziru zavednih kmetovalcih veliko zanimanje. 31. avgust bo važen mejnik med sedanjim in bodočim gojenjem živine pri slovenjebistriških in okoliških kmetovalcih. Drž. meščanska šola v Zagorju ob Savi. Šolsko leto 1937-38 se prične 1. septembra 1937 z vpisovanjem v I. in II. razred meščanske šole, ki se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12 m od 15. do 17. ure, V prvi razred se morejo vpisati učenci (enke), ki so dovršili IV. razred ljudske šole brez slabe ocene ali pa višji razred in niso starejši od 14 let. — K vpisovanju naj prinese vsak učenec (enka) zadnje šolsko izpričevalo, 20 dinarjev za zdravstveni fond, kolek za 5 din za kolkov aa j o prijave, davčno potrdilo — kolkovano s kolkom 20 din za odmero šolnine in 3 din za dijaško knjižico; za vpis v prvi razred tudi krstni list. Dne 6. septembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., se zbero vsi učenci (enke) pred župno cerkvijo ob 7.45, da se udeleže službe božje. — V četrtek, dne 9. septembra bo ob 8 otvoritvena sv, maša in molitev k sv. Duhu. Vsi učenci (enke) naj se zbero ob 7.45 pred župno cerkvijo. Z rednim poukom se bo pričelo 10. septembra ob 8.. —- 1 o-navljalni izpiti bodo 31. avgusta 1937 ob 8. Upraviteljstvo, Slestna ženska realna gimnazija (licej). Popravni izpili bodo 27. in 28. avgusta po razporedu na šolski deski. Vpisovanje za novo šolsko leto se bo vr:ilo t. septembra za gojenke, ki žele vstopiti v pr', i razred, dne 2. septembra 7.a gojenke, ki so že bilo na zavodu, in sicer v dosedanjih razredih pri razrednikih, dne 3. septembra pa za gojenke, ki žele na novo vstopiti, vsakokrat od 9 do 11. Šolsko leto se prične s sv. mašo v stolnici v petek, dne 10. septembra ob 8, po službi božji pouk. Št. Vid nad Ljubljano. Na državni meščanski šoli bodo popravni izpili v ponedeljek, 30. avgusta za I. razred, v torek, dne 31. avgusta pa za vse ostalo razrede. Vpisovanje s bo vršilo 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12. Vsak učenec naj prinese s seboj zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Učenci, katerih starši plačujejo manj kot 800 din letnega davka, ne plačajo šolnine. V L. razred so bodo sprejemali učenci, ki eo dovršili 4. razred ljudske šole brez slabe ocene ali kak drugi višji razred in še niso stari 14 let. V III. razred se bodo vpisovali učenci samo 1. in 2. septembra. Pri vpisu je treba plačati 20 din za zdravstveni fond in 10 Din za tiskovine. Dne 6. septembra se udeleži mladina slovesne službo božje v tukajšnji župni cerkvi, dne 7. 'septembra bo poučni izlet na velesejem, dne 9. septembra Se bo vršila otvoritvena služba božja, dne 10. septembra pa ee prične redni pouk. Strokovna obrtna nadaljevalna šola v št. Vidu. Vpisovanje v vse tri razrede se bo vršilo dne 29. avgusta od 9 do 12 v pisarni meščanske šole. Pri vpisu je treba predložili zadnje šolsko izpričevalo, novi vajenci morajo prinesti s seboj tudi krstni list in učno pogodbo. Vse gospode mojstre in mojstrice prosimo in opozarjamo, da pošljejo svoje vajence k vpism da bo mogoče določiti število razredov in pričeti z rednim poukom. Na občem oddelku se prične redni pouk v četrtek, dne 2. septembra, na mizarskem pa v petek, dne 3. septembra. Vpisnina se bo pobrala po posameznih razredih. Ministrstvo prosvete je pod P. br. 28.18fi z dne. 12. avgusta 1937 izdalo sledeči odlok: V okviru II. vseslovanskega pedološkega kongresa, ki se bo vršil od 20. do 28. avgusta 1937 v Ljubljani, bo tudi razstava slovanske t>ovojne mladinske knjige. Da bo razstava čim l>olj popolna in bo imela čim večji uspeh, se priporoča vodstvom vseh šol v območju ministrstva prosvete, da pošljejo Pripravljalnemu odboru II. vseslovanskega pedološkega kongresa v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1. vse revije in liste, bodisi tiskane ali kako drugače razmnožene, ki so jih izdajali po vojni učenci teli šol. Gradivo naj so do pošlje čimprej, da pride še pravočasno na fazslavo. Novo mesto Jutri, 24. Vlil. bo živinski iu kramarski sejem. SK Mars : SK Kranj 2 :1 Sveti Rok je muhast patron, bolj muhast kakor cel« sama Zofka. Nobeno leto ne pride brez golide na obiske. S plohami ugonobi pasje dneve, zaključi serijo kislih kumaric in letoviščarskega razganjanja. Za vsak slučaj smo ga, prijatelji nogometnega športa, tudi letos ponesli s seboj na zeleno trato tam zadai za Kolinsko tovarno. Igrišče SK Slovana je danes gledalo dvojne goste: simpatične dečke s Poljan in gorenjske rojake. Nanovo pečeni član prvega razreda, SK Mars, je povabil na junaški spopad staro, preizkušeno veteransko silo s severne plati, SK Kranj, ki je doma v mestu istega imena (ali pa je morda klub dobil ime po mestu?). Kranjčani so jeseni in spomladi kar dobro strašili po naši »gornji hiši«. Posebno doma so se dobro držali. Pravijo, da ima kranjska publika prav sušaško vročo kri iti da včasih tudi malo zameži v športnem duhu. Hermesovi igralci so menda že vzeli a seboj za spomin — ob zadnjem srečanju — nekaj hrušk in bunkic. Tudi igralci da so precej robustni, ker so oprti na močno podporo domače publike. Danes kakšne posebne robustnosti ni bilo opaziti, čeprav je bila igra dovolj ostra, v stilu kar močno podobna prvenstveni borbi za točke. Kranjčani so igrali prav lepo, toda malo koristno. Igralci žogo dokaj dobro obvladajo, so pa vse preveč razmišljeni in igračka vi v šestnajstercu. Če bo napad igral v prvenstvenih tekmah tako ali podobno, ne bo bogve kako zabijal golov. Halflinija je od sile šibka, razen desnega haifa. Obramba je zanesljiva, toda ob slabi srednji vrsti vse preveč obremenjena. Vratar Magister ima poleg dobrih tudi slabe lastnosti. Zdi «e, da se vse preveč igra in da zviška ocenjuje situacije. SK Mars je borbeno moštvo, ki ima prav dober smisel za kombinacijski nogomet — brez umiranja v lepoti. Izdelalo si je danes po svojem napadu pet do šest povsem zrelih šans, ki jih je po nerodnosti zapravilo, dve pa je pretvorilo v gol. Oba gola je zabil za Mars Klingenstein, nekdanja branilska zvezda. Danes je igral zvezo — in to kar z lepim uspehom. Tudi Marsova halflinija ni bogve koliko vredna. Prav dobra pa je obramba, posebno vratar Pavlica, majhen mož, ki mnogo obeta. Rezultat je zaslužen in pravilen. V polju sta bili obe moštvi skoraj enakovredni. Za spoznanje je bil Kranj morda boljši, ker je igral lepše in povezanejše. Pred golom pa so postale vse Marsove akcije kar presneto nevarne. Če bo Mare igral vse prvenstvene Jesenski velesejem Ljubljanski jesenski velesejem nam bo zopet pokazal plodove našega dela v vseh panogah gospodarstva in kulturnega udejstvovanja. Ogledalo je vseh naših uspehov, v katerem se zrcali trud in uspeh poedineev in društev. Ljubitelji prirode, ki se bavijo z okrasnimi ribicami in cvetlicami, bodo gotovo prijetno presenečeni, ko si bodo ogledali v paviljonu razstavo kluba akvaristov in društva ljubiteljev cvetlic. V raju bajnega rastlinstva se bodo lesketale v lepih akvarijih ribice iz vseh krajev sveta. Zastopani bodo: Rod zobokrasov s svojimi živorodnimi ribicami in to vrste: gupl, me-čonoši. gambuze, plat, pecilije in druge v raznih barvnih odtenkih; rod ameriških ostrižev z visokim ploščatim, kakor z dragulji posejanim trupom, rod eihlidov, ki mu načeluje pramenasti jadraš iz južne Amerike; labirintovci, ki niso odvisni od kisika v vodi ter vsled tega posebno prikladni za akvarije se nam bodo predstavili z vrsto veleperk in beta. Tudi zlatih in domačih rib ne bo manjkalo, poleg tega bodo pa zastopane vse vodne rastline. V lončkih nam pa pokažejo ljubitelji cvetlic. raznovrstne in krasne zastopnike boginje Flore. Vsem obiskovalcem bo ostal paviljon »G« s svojimi nepozabljivimi vtisi vedno v spominu, saj bo podoben raju. Indija je naslov etnografski misijonski razstavi, ki bo podala zaokroženo sliko te nam tako tuje dežele, njeno kulturo, narode, njene tajne in čare ter požrtvovalno delo jugoslovanskih misijonarjev, Ki z velikimi žrtvami pa tudi uspehi tu delujejo iti dvigajo ljudstvo versko, kulturno, socialno in gospodarsko. Dragocene zbirke iz Indije bodo porazdeljene po poedinih oddelkih te razstave. Naj omenimo samo oddelek, ki bo pokazal postojanke vseh naših misijonarjev v Indiji. Model misijonske postaje v Bošonti; model palače zimendarja in bengalskega trga z razkošno in dragoceno stavbo indijskega velikaša, dvori in stavbami, poleg pa pestro življenje na bengalskem trgu s fakinji, trgovci, kmeti, stražniki itd. Model bengalskega naselja; opremljeno bengalsko hišo v naravni velikosti; indijsko džunglo po naravi s krasnimi skupinami indijske zverjadi, ki ji kraljuje preko 3 m dolg bengalski tiger. Razstavo zaključuje galerija slik, indijska mitologija in kultura (slike in kipi božanstev, bogoslužni in čarovniški predmeti), prizori iz misijonskega življenja in sv. Frančišek Ksaverij. Razstavljeni pa bodo tudi slovenski zvonovi za Ra-gapur, ki bodo po razstavi poslani v Indijo. Prekrasna razstava je vredna, da si jo ogleda vsakdo na ljubljanskem velesejmu v paviljonu G. Umetnostna razstava slovenskih likovnih umetnikov bo dobila na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu svoj prostor v posebnem oddelku. Umetnostne razstave na ljubljanskem velesejmu vedno vzbujajo zanimanje obiskovalcev velesejma. Zveza gospodinj se bo na jesenskem velesejmu podala v kraljestvo otroka, da mamice in njih male razvedri in še obenem malo pouči. Saj je toliko lepega, zanimivega v življenju otroka, osrečimo to življenje, dajmo mu mladost, ki mu bo za vse življenje veder kažipot. Tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1937-38 bo leto« v nedelio, dne 12. septembra na ljubljanskem velesejmu. tudi strokovnjaki niso. mogli dognati. Najbolj verjetno razlago o teh okostjih je povedal še uradnik mestnega vodovoda g. Dabringer, ki se je spomnil stare govrice, da so bili leta 1848. ustreljeni na Tezuu v bližini Tržaške ceste 4 madjarski huzarji. Omenjenega leta je izbruhnil upor na l>aškem, pa je Avstrija pošiljala vojaštvo iz vse monarhije proti upornikom. Neprestano so korakale vojaške čete skozi Maribor po Tržaški cesti proti jugu. Mod temi četami je bil tudi polk madjarskib huzarjev, ki se pa je v Mariboru uprl ter ni hotel na bojišče. Polk so v Mariboru razo-žili, kolovodje postavili pred vojno sodišče iri štiri izmed njih ustrelili. Pokopani so bili na mestu eksekucije, ki je bila izvršena na Teznem. Prav verjetno je, da je sedaj slučaj spravil na dan ostanke teh madjarskih upornikov. Kosti so delavci pobrali v zaboj ter so bile prenesene na pokopališče na Pobrežju, kjer bodo v blagoslovljeni zemlji našle končni mir. tekme s takim elanom in borbenostjo kot je danes igral na tem prijateljskem srečanju, mu lahko napovemo čedno mesto na lestvici. Po dolgem času smo dobili v prvi razred moštvo, ki — kakor kaže — zna igrati z voljo in 6rcem. Prav pa bo, če bo Mars pred pričetkom prvenstvenega tekmovanja še pridno treniral, da izgladi in izpopolni svojo igro, ki še rii dovolj kolektivna in povezana. V prvenstvenem tekmovanju se neuglajena igra jako rada maščuje zato, ker trenutna indispozicija dveh ali treh igralcev lahko zmede vse moštvo. Sodil je kar odlično stari ilirijanski lev g. Do-berlet. Kakor vse kaže, je z njim naš sodniški kader dobil izborno novo moč. Pregled tekem za državno prvenstvo Prva tekma — prvi poraz. Pa naj bo zaslužen ali pa ne. Concordia je premagala Ljubljano z 4:2. Vedno je isto. Zunaj, na tujin igriščih Ljubljano težko, oziroma sploh ne zmaguje. Pomlajena Con-cordia je premagala našega reprezentanta, čeprav je po mnenju Zagrebčanov igrala dobro in ima nekaj zelo dobrih igralcev, ki bo pomenila za ostale li-gaše trd oreh, ko sc bodo enkrat dobro uigrali. Zlasti se je odlikoval Slapar kot krilec in Janežič kot desno krilo. Ta dva sta bila najboljša. Za ostale igralce trdijo Zagrebčani, da so bili razmeroma slabi in negotovi, zlasti je bil slab branilski par. Tudi sicer jc Ljubljana pokazala manj, kakor so pričakovali v Zagrebu. Dobro je zaigrala po njihovem mnenju samo kakih 20 minut v drugem polčasu, ko so concordijaši malo popustili. Ljubljana, ki se je nekdaj odlikovala z dobrim startom in elanom, je morala danes podleči nasprotniku, ki jo je premagal prav z njenim orožjem. Soglasno mnenje je, da sta bila najboljša Janežič in Slapar, do-čim je bil Zemljič preveč sebičen. Brtoncelj je kot vodja napada forsiral igro po krilih, kot najboljšega igralca pa je našel v Tičarju, ki je znal izborno realizirati. Ljubljana bo zelo pogrešala obe točki. Druga tekma v Zagrebu je bila Gradjanski: Jedinstvo (Belgrad). V visokem razmerju je sedanji državni prvak Gradjanski porazil novinca v liginem tekmovanju, Rezultat tekme je bil 6:0. Gradjanski se je s tem visokim rezultatom takoj postavil na čelo prvenstvene tabele. V Belgradu so zagrebški akademiki pred 4000 gledalci premagali Baska z rezultatom 2:1 (1:0). Zmagoslaven gol je zabil Hitrec. Tekmo je pa sodil madžarski sodnik Klein. Start zagrebških klubov je bil tedaj najboljši. Zagrebčani so zmagali v vseh treh liginih tekmah. Druga tekma v Belgradu je bila Jugoslavija : Slavija (Sarajevo). Zmagala je Jugoslavija z rezultatom 2:0. Zmaga je povsem zaslužena, saj so Bel-grajčani igro ves čas imeli v svojih rokah. Peta ligina tekma je bila v Splitu, kjer se je posrečilo »Majstru iz morja« premagati bivšega prvaka BSK. Rezultat 3:1 (2:1). Tekmo je sodil dunajski sodnik Frankenstein brez pogrešk. Tablica po prvi tekmi: Gradjanski 1 1---6:0 2 Jugoslavija 1 1---2:0 2 Hajduk 11--------------3:1 2 Conoordia 1 1---4:2 2 HAŠK 1 1- 2:1 2 BASK 1-----1 1:2 — Ljubljana 1 —• — 1 2:4 — BSK 1-----1 1:3 — Slavija 1------- 1 0:2 — Jedinstvo 1 — — 1 0:6— Jugoslovanski lahkoatleti ne gredo v Bukarešto! Na plenarni seji odbora Jugoslovanske lahkoatletske zveze 21. avgusta v Zagrebu, je bilo sklenjeno. da se jugoslovanska lahkoatletska edinica ne udeleži balkanskih iger, ki bodo od 5. do 12. sept. v Bukarešti. Razlog tej odločitvi je predvsem pomanjkanje materialnih sredstev in izostanek vseh obljubljenih in v budžetu predvidenih podpor za leto 1937. O tej odločitvi Jugoslovanske lahkoatletske zveze so bili telefonično dbveščeni romunska lahkoatletska zveza, minister za telesno vzgojo dr. Josip Rogie in predsednik vlade dr. Stojadinovič. Planinsko slavje v Kamniški Bistrici Kamnik, 22. avgusta. Ob priliki planinskega slavja, ki se bo vršilo 5 septembra t 1. v Kamniški Bistrici in to nepreklicno ob vsakem vremenu, bo topot dana možnost vsem turistom Solvenije, ter sosedne Hrvat* ske in Srbije, da se temu slavju priključijo, ki bo obenem združeno tudi z izletom na najvišji vrh naših planin Grintovec. K tej prireditvi so vabljeni tudi turisti in njih prijatelji iz eosedne Koroške. V to svrho je bil pri tukajšnji podružnici SPD sestavljen ožji pripravljalni odbor, ki zelo požrtvovalno deluje. Da pa je ta proslava prišla do uresničenja, smo hvaležni članu SPI) in vnetemu turistu gosp. Divjaku, ki je dal dosti dobrih nasvetov za izvedbo omenjene proslavo. Spored bo sledeči: Na predvečer, t. j. v soboto 4. septembra, bo ob pol 9 zvečer promenadni koncert na Glavnem trgu v Kamniku; v istem času pa zagori veličasten bengalični ogenj na 2558 m visokem printavcu in 2253 nj vifoki Brani. V nedeljo zjutraj je sprejem Korošcev na Grintavcu, nato pa skupen odhod v Kamniško Bistrico. Ob 11 bo v bistriški kapelici sv. maša, po sv. maši pa se prične celodnevna zabava s petjem, godbo itd. . Za obiskovalce je za la dan preskrbljeno z do-bro jedačo in pijačo po prav zmernih cenah. Tudi j za avtomobilski park in shrambo koleH na Kopi- I ščib jc preskrbljeno. i Od tu in tam Klub AB0, ki je pred svetovno vojno igral v hrvalskem narodnem življenju veliko viogo. so sedaj v Zagrebu spet ustanovili. Naloga tega kluba je, da pobija med preprostim ljudstvom nepismenost. Med vojno je klub moral prenehati z delom, sedaj pa so se nekdanji sotrudniki, pa tudi precejšnje število novih, spet sestali ter sklenili, da klub znova začne s tem važnim delom na Hrvatskem. Na tem sestanku je nekdo od sotrudnikov izrazil upanje, da se bo do 1. novembra letos učilo brati in pisati že okoli 90.000 nepismenih Hrvatov, konec zimskega tečaja pa že okoli 100.000. Tudi upa, da bo nepismenost na Hrvatskem padla do prvega prihodnjega ljudskega štetja za 10%. Sicer na Hrvatskem v tem oziru razmere še niso najslabše. Po nekaterih vaseh imajo že sedaj komaj 3% nepismenih. Da bi bil povsem zagotovljen uspeh kluba, je na včerajšnjem sestanku nekdo I predlagal, naj bi odslej govoril le vsak o svojem delu, ne pa da bi samo kritiziral delo drugega. Noši izvozniki so včeraj zborovali v BeUiradu. Predsednik tega združenja je Srb Milutin Stanojevič, ki je vodil včerajšnjo skupščino. Tz poročila, ki je bilo prečitano navzočim izvoznikom, je razvidno, da je položaj onih trgovcev, ki se bavijo z izvozom kakršnegakoli pridelka, zelo težaven, to pa predvsem zaradi tega, ker so se ino-zemci spravili nad naš izvoz s tem, da so vložili zanj veliko svojega kapitala, zaradi česar našim domačim izvoznikom ne more iti dobro. Nekoliko zadene krivda tudi izvoznike same, ker nimajo pravega smisla za organizacijo in za skupen nastop proti izkoriščevalcem. To bi morda dokazovalo tudi dejstvo, da je bilo svojčas včlanjenih v omenjenem združenju 310 trgovcev, danes jih je pa samo še 231. Sadna trgovina je (udi v slovenjebistriški okolici važen gospodarski činitelj. To ee da opaziti na obeh slovenjebistriških kolodvorih, kamor kmetje iz bližnje in daljne okolice voaijo velike količine lepih jabolk. Vsi naši sadni prekupčevalci so razvili med ljudmi zelo živahno agitacijo glede nakupa. Ceno se sučejo okrog 1.50 din za kg, ako računamo na splošno. Prekupčevalci bi tukaj gotovo rekli, da se jim rza trud mora nekaj vrniti'. Kaj dobro bi bilo, da bi ee jim zaslužek določil s posebno tarifo, ker gredo ^povračila za t rude v težke milijone, ki jih plača nikdo drugi kot —-kmet. Sadjarji so zborovali včeraj v Zagrebu. Na skupščini so trgovci, ki prodajajo to robo, energično protestirali proti onim, ki 'prav za prav nimajo pravice prodajati sadja, pa se s lem vseeno bavijo, kljub temu, da ne plačajo nikakih taks, zaradi česar seveda prav lahko uspešno konkurirajo pravim trgovcem, ki nosijo vsa bremena dajatev. Nič manj pa niso bili ogorčeni nad veletrgovci, ki odjedajo zaslužek malim na ta način, da ponujajo svojo robo kar po hišah, zaradi česar mali trgovci mnogo manj zaslužijo. Učitelji, zbrani na kongresu v Skopijo, so včeraj dopoldne začeli s svojim delom. Na kongres jih je prišlo precej tudi z vseh ostalih krajev v državi. Kongres je začel predsednik Glavne uprave učiteljskega združenja Ivan Dimnik, ki je imel ob tej priliki tudi daljši govor, v katerem' je posebno podčrtaval, kaka je nujno potrebna stalnost učiteljev. Dotaknil se je tudi prosvetne politike ter trdil, d? je danes neobhodno potrebno, da se na vseh ljudskih šolah uvede osemletni pouk. To, pravi, ni samo narodna, pač. pa tudi državna potreba. Ker z današnjimi šolami ni zadovoljen, predlaga temeljite reforme. Zahteva pravico obrambe iu zaslišanja vsakemu, predno bi bil premeščen. On je seveda prepričan, da je vsako premestitev treba bolj razumeti kot nekakšno kazen. Službene potrebe torej on kot predsednik Glavne uprave učiteljskega združenja ne pozna... Sarajevsko pogrebno društvo sv. Antona se je sestalo na skupščino včeraj že tretjič. Na prvih dveh zborovanjih ni moglo priti do nikakega soglasnega sklepa, ker je v tem društvu več različnih opozicionalnib struj. Opozicija se poslužuje celo tudi letakov. Tudi včeraj je bilo v dvorani, kjer je bila skupščina, toliko hrupa in ropota, da sploh nihče ni mogel priti do besede. Predsednik ni mogel na noben način napraviti reda. Niti ene točke dnevnega reda niso rešili. Ko ni drugega več preostajalo, je predsednik skupščino razpustil, to pot že tretjič. Do veliko železniške nesreče bi bilo včeraj kmalu prišlo na progi Zagreb—Split. Na nekem železniškem vozu tovornega vlaka se je na progi ob Z rman ji zlomila os. Vlak se ni mogel takoj ustaviti in je lokomotiva vlekla za seboj ta vagon še skoro pet sto metrov. Proga sama je zaradi tega, ker se je ta vagon deloma vlekel po tleh, precej pokvarjena. Vsi vlaki, ki so vozili proli bphtu, so imeli precej zamude. Pet let plodonosnega dela ima za seboj Poljsko-jugoslovanski odbot v Belgradu. Odbor je izpolnil vse nade, ki so jih ob ustanovitvi stavili vanj. Delovanje tega odbora obstoji v tem, da skrbi za propagando in medsebojno zamenjavo blaga, pa tudi, da organizira sodelovanje poljskih gospodarskih krogov na jugoslovanskih trgih.. Naš izvoz na Poljsko je, kakor kaže poročilo, ki je bilo prečitano na včerajšnjem občnem zboru v Belgradu, od leta 1933 dalje neprestano rastel in je bilo lansko leto izvoženega blaga na Poljsko za okoli 50 milijonov dinarjev. Pri tem pa ni zaračunan izkupiček za tobak. Narastel pa je tudi uvoz iz Poljske. Pa je kljub temu naš izvoz še vedno za nekaj milijonov večji od uvoza. Na občnem zboru je bila izvoljena isla uprava kot dosedaj in ji spet načeluje g. Brankovič. Avto z osmimi potniki jo včeraj padel v 30 m globok prepad na progi Kotor—Cetinje. Šofer in en potnik sta še pred padcem skočila iz avtomobila. Avtobus se je nato kotalil po strmini z ostalimi potniki vred, ki so mod potjo izpadali drug za drugim. Ostal je avtomobil na dvorišču nekega vaškega pravoslavnega duhovnika. Potniki so obležali na strmini, vsi težje ali lažje ranjeni. Prepeljali so jih v bolnišnico na Cetinje. Med poškodovanci so tudi polkovnik Milutin Vu-kotič, posestnik Ika Kaludžerovič iz Tesliča in načelnik kmetijskega oddelka banske uprave na Cetinju Tatar Mile. Da lx> enkrat prišlo do uresničenja postavitve prepotrebnega zavetišča na Podih pod Skuto?, kjer se je v zadnjih letih dogodilo več smrtnih nesreč, je čisti dobiček namenjen v to svrho. Ta dan bodo na razpolago tudi avtobusi, ki bodo po običajnih cenah vozili v Bistrico in nazaj v Kamnik k vsem vlakom, po potrebi pa tudi v Ljubljano. K prvi tovrstni prireditvi v naših divnih planinah vabimo vse prijatelje gorskih lepot. Savinjsko dolino so napolnili obiralci hmelja Štirinajst hmeljskih dni, ki prinašajo Savinjčanom blagostanje ali pa razočaranje in pomanjkanje Sv. Jurij ob Taboru, 20. avg. Hmelj obirajo. Savinjska dolina praznuje ta dogodek prav za prav kot praznik. Ne enega, deset in petnajst, kolikor dni pač trgajo ta sadež in z njim delajo kupčije. Ponedeljek po Velikem Šmarnu je pognal v žile Savinjske doline novo kri in novo življenje. Vsa velika pričakovanja, pomešana s skrbjo zaradi nagajivega vremena, in ugibanja o cenah, za katere se bo hmelj prodajal, so vsebina pogovorov, ki se začenjajo še pred obiranjem in se s čudovito in trdovratno neugnanostjo ponavljajo do dneva, ko se sadež pretopi v denar in se porazgube obiralci, kupci in njih agentje. Hmelj - kruh Savfnjske doline Savinjska dolina je edini predel slovenske zemlje, kjer hmelj dobro uspeva in daje kakovostno izboren sadež. Dolina ima ugodno lego, rodovitno zemljo in izjemno podnebje; zlasti zadnje, ki je osnovni pogoj. Naša država proizvaja hmelj razen v Savinjski dolini le še v Bački. Pa še drugače je narava obdarovala in obvarovala Savinjčane. Prijateljev piva je po vsem svetu mnogo, hmelj pa ne raste in uspeva povsod tako lepo kakor pšenica. Čehi in Nemci ga pridelujejo mnogo, za njimi pa prihajajo z manjšimi odstotki Poljaki in Francozi. Ž Jugoslavijo vred je v Evropi pet držav, ki hmelj pridelujejo. Savinjska dolina je vedno prodajala hmelj v tuji svet. Domača poraba je prevzela le malenkosten odstotek pridelka. Povojna leta je našel savinjski hmelj vedno več kupcev, ker ga je svet cenil tudi po kakovosti. Po velikem povpraševanju so se ravnale cene. Po 100 do 300 dinarjev so plačevali kilogram suhega hmelja. Kako visok je bil potem dohodek Savinjčanov, ni težko izračunati. V dolino se je naselilo blagostanje v vseh prikupnih in tudi nezdravih oblikah. Značaj doline se je začel naglo v hitrih skokih spreminjati. Hmeljski nasadi so pokrivali prva povojna leta niti ne polovico plodne zemlje, danes pa štrle kvišku hmeljski koli iz njiv, ki so na njih kmetje še do nedavnega sadili krompir, fižol, zelje in sejali koruzo ter drugo žito. Več kakor tričetrt polja rodi hmelj. Vabljive in mamljivo visoke cene hmelja so premotile ljudi, da so začeli opuščati druge kulture in zasajati skoro vzključno hmelj. Življenje se je mahoma predrugačilo. Savinjčani so se navezali vzključno na hmelj, z njim žive, z njim se vesele, zaradi njega pa tudi pre-mnogokrat tarnajo in zapadajo v pomanjkanje. Ko hmelja ni, pa najsi je slabo obrodil ali pa padel pod ceno, Savinjčani nimajo kruha. Leta presenečeni Prehitro preoblikovanje in preusmerjanje življenja v Savinjski dolini ni prineslo le velikih gmotnih koristi, temveč tudi razočaranje in presenečenje. Ploskev, posajena s hmeljem, se je naglo povečevala, ljudje so opuščali sajenje krompirja in žita. Zaradi kmelja so poskočile cene zemljiščem. V nekaj letih so se skoro podesetorile. Produkcija hmelja se je zviševala in zviševala, tembolj, ker je bilo povpraševanje veliko. Nihanje proizvodnje v ostalih državah Evrope je imelo neposreden vpliv tudi na savinjski trg. Čim več so hmelja pridelati drugod, toliko riizje so bile cene, pa spet obratno. Le nikdar niso cene padle, pod 100 dinarjev za kilogram, dokler ni prišlo leto 1929. Letina je- bila' izredna. Toda kupcev od nikoder. Cena je katastrofalno padla. Hmelj je šel mukoma v denar po dva dinarja... Preobrat je strašno vplival. Posledice so bile mnogotere, hujše pa moralične kakor materijalne. Na slednje se ljudje še vedno s strahom spominjajo, prve pa so ostale. Leta, ki so 1. 1929. sledila, so prinesla spet boljše cene. Začele so se dvigati proti 70 in 80 dinarjem, pa spet padale na 12—15. Nihanje cen je kar neka zakonitost, ki so se z njo sprijaznili tudi hmeljarji. Včasih se spreminjajo cene vsak dan. Iri letos? Hmeljarji upajo, da ne bodo presenečeni, Če jim ne: bodo hoteli kupci za kilogram plačati več kakor 30 dinarjev, četudi ne prikrivajo rahlega upanja, da se bo že našel kdo, ki bo ponudil tudi po 40 ali več dinarjev. Informatorji vedo namreč povedati, da je na češkem slabša letina, ker se je tamkaj pojavil rdeči pajek. Pa Amerika je dober kupec. Po ukinitvi prohibicije gredo tjakaj tisoči meterskih stotov hmelja iz Savinjske doline. Pa savinjski hmeljarji bolj slutijo, kot pa verujejo, da Amerika ne bo zmerom tako stalen odjemalec njihovega hmelja. Površina, posejana s hmeljem, se tudi tam naglo širi. Tisoči obiralcev na delu Letos je hmelj obrodil obilen in dober sad. Vreme je bilo vse skoz ugodno, ponagajalo je pa zadnje dni pred obiranjem. Dež je prevečkrat rosil, dii so se pridelovalci zbali nesreče: raznih škodljivcev in rje, ki tako rada ugonobi sadež, če v času dokončnega zorenja preveč dežuje. V ponedeljek po Velikem Šmarnu je vzvalovila vsa dolina. Iz vseh bližnjih in oddaljenejših krajev so prihiteli obiralci na delo. In minila bosta dva tedna, pa se bo Savipjska dolina oddahnila. Srečno bo pod streho sadež, ostalo bo le še baratanje za cene. Obiranje mora trajati kratek čas. Treba je na tisoče delavcev od drugod, ker je domačih daleč premalo. Pomislimo: Vsa Savinjska dolina bo pridelala okrog 25.000 meterskih stotov suhega hmelja in vsak drobni sveži sadež je treba previdno posebej odtrgati. V občini sv. Jurij ob Taboru je okrog 160 hmeljarjev, ki imajo 56 hektarjev s hmeljem posajene zemlje. Povprečno da vsak hektar okrog 9 meterskih stotov hmelja, odmerjenega potem, ko je že posušen. Še bolj nazorno govori število kolov, ob katerih se vije hmelj. Na vsakem kvadratnem metru so zasajeni štirje koli. V vsej šentjurski občini jih je tako okrog dva in četrt milijona. Ko hmeljarji določijo dan obiranja, že začenjajo najemati obiralce. Od vseh strani prihajajo, največ pa iz sosednjega kamniškega, šmarskega okraja in iz bližnjih Trbovelj, mnogo jih je pa tudi iz brežiškega okraja, da, cejo iz Mokronoga. V nedeljo so bili vlaki prepolni teh sezonskih delavcev, ki jim daje železnica polovično voznino. Šentjurčani so jih šli z vozovi čakat v Sv. Peter v Sav.. dolini. 57 voz se je zbralo v nedeljo proti večeru na tej postaji. In po dolgih mesecih je spet zaorila vesela pesem med drdranjem velikih voz skozi vas. Predvečer obiranja: obiralci so prišli. Vas se je spet zganila. Pojavili so se stari obiralci, ki so že bili na takem poslu, in mladj novinci, ki jih je borba za kruhom že v rani mladosti vrgla na cesto, čeprav je med njimi tudi dosti takih, ki so prišli v Savinjsko dolino gnani bolj iz želje po svetu, torej na »izlet«. Ženske in moški, prvih mnogo več kakor drugih. Več kot za tisoč se je pomnožilo število šentjurških občanov za štirinajst dni. Po vsej dolini je prav gotovo okrog 10.000 ljudi našlo za nekaj dni zaposlitve. »Mravlilšča .. V vsako hmeljarsko hišo se je naselilo po deset do petdeset novih stanovalcev. Gospodinje imajo polne roke dela, v kuhinji in okrog hiše. Treba je bilo najprej pripraviti v svislih in skednjih ležišča za toliko gostov. Obiralci so se povsod pogodili za svoj zaslužek enako. Dva dinarja za vsak koš natrganega hmelja, če si hrano sam oskrbi, ali dinar in pol, če pri gospodarju tudi je. Ni velikanski zaslužek, pa je le nekaj, in še za ta nekaj dobi gospodar delavcev kolikor hoče. Pravijo, da natrga vsak obiralec povprečno po 15 košev na dan, najbolj pridni p« celo do. 20. Zjutraj, ko, zgine, rosa, se delo začne..; Pni delavci izrujejo vrsto kolov, a obiralci jih potem podstavijo, da gre delo hitro od rok. Okrog pasu imajo privezane koše. Le ko natrga poln koš. strese nabrano v vrečo. Gospodar pa delo nadzira. Obiralci tekmujejo med seboj, pa je spet gospodar tu, ki opominja: vsak drobni sadež je treba posebej odtrgati s kratkim pecljem vred. Nabrani hmelj pretresajo obiralci iz vreč v košaro, ki je mera, edino meTodajna za odmero zaslužka. Gospodar zapisuje in daje nabiralcem za vsako košaro >boleto«, opremljeno z žigom in svojim podpisom. Pa še sam zapiše v svojo knjižico, koliko je vsak obiralec nabral. Previdnost, pravijo, je na mesti). Nekajkrat se je našel prevejanec, ki je izza 1 rad dodal še ničlo. Mesto ene košare jih je nabral kar deset... Tako gre delo svoj tempo, dan za dnem. Z mrakom se delo končava. Ko obiralci dokončajo delo pri enem, pobero sVoj zaslužek in se preselijo spet k drugemu, dokler niso vsi hmeljski koli na tleh. Kadar se uigrajo, pa zapojo še veselo pesem. Pesem, ki godi njim ob delu, in pesem, ki prija hmeljarju, ko v sušilnici gleda kupe svežega bmefja, zdravih zelenih rožic, ki mu bodo dale to, kar je pričakoval kot plačilo za svoje delo, upe in skrbi. S kupcem se bo letos mogel spreti edino zaradi cene, ne pa zaradi kakovosti. Prvo veliko veselje je dober sad. Pri >Ramšakovih« v Lokah je oseminšestdeset rok na delu. Pa bodo dobili še nove obiralce, da jih bo petdeset. Pa bodo dobili še nove obiralce, da jih bo petdeset. »Ramšakovina« je kraljestvo na hribčku. Hiša na vrhu, okrog nje in na pobočju pa plodna zemlja. Okrog in okrog hmeljski nasadi. 9000 kolov so zasadili spomladi v zemljo. Če jih ne bo prevaril račun, bo čez 14 dni 30 meterskih stotov čakalo na odjemalce. Še na višjem hribčku majhen vinograd, a blizu vzornO urejen sadni vrt, na katerem se 1400 dreves šibi pod težo obilnega sadu. Trd je boj z zemljo, ob vztrajnosti pa ostane zmaga le neutrudnemu človeku. Še pred leti se je prav blizu hiše razprostiral gozd in goščava. Hmelj pa je kazal boljše, kakor les, zato je bilo treba zemljo očistiti in nasaditi hmelj. Stremljenje, kakor pri vseh Savinjčanih. Ramšakova gospodinja opravlja dvojno delo. Skrbi za telesni blagor svojih »gostov« v kuhinji in nadzira delo v hmeljskih nasadih. Meri »dvo-dinarske« košare in zapisuje. Letos bo nekako. Pa ne bo tako, kakor pred desetimi leti. Plačati bo treba iz izkupička najprej obiralce, potem pa druge investicije: novo motorno škropilko pa tisoče novih kolov, ki so dragi. Bukovi stanejo vsak po 3—3.50 dinarja, smrekovi pa po dinar ali nekaj čez. Prvi vzdrže do 15 let, drugi do 5 let. Savinjčani so zaverovani v svoj hmelj. Čeprav imajo gozdove doma, kupujejo koie na Kranjskem. Ja, Kranjci, ti znajo biti praktični. Vse spravijo v denar... „Zacerji.. V pošteno hmeljarsko druščino se prištevajo, seveda sami. od sebe, posebne vrste hmeljarjev. To so taki, ki zmerom, ob dobri ali slabi letini, natrgajo mnogo več hmelja, kakor ga pa visi na njihovih kolih. Demačini jim pravijo »zacerji«. To je nevarna druščina, ki spravlja v denar blago, ki je zraslo na tujih tleh. Kakor V6em prijateljem tuje lastnine, je tudi »zacerjem« noč največji in najzvestejši zaveznik. Proti nevoščljivim sosedom, ki ne znajo delati takih čudežev, 6e pa znajo vešče zavarovati. Majhno njivico posade s hmeljem, da imajo za kupca zmerom pri rokai prepričljiv dokaz, da so hmelj pridelali na svoji zemlji. Tako jim gre posel dobro od rok. Oko postave ee redkokdaj zapiči vanje. Pošteni hmeljarji so zmerom tako dobrovoljni in prizanesljivi, da se jim ne zdi vredno klicati oblasti na pomoč, ker primanjkljaj ne odtehta sitnosti in potov po oblastvih, ki se jih kmečki narod tako rad in včasih tudi z največjo žrtvijo izogiba. Šentjurčani se zaradi svoje potrpežljivosti kar boje. Hudomušneži pravijo, da bodo »zacerji« kmalu prijavili svoja društvena pravila na merodajnem mestu v odobritev .,. Hmeli se suši... Gore svežega hmelja se nagromadijo v posebnih sušilnicah, ki jih je v dolini že veliko število.. Dejali smo gore. Da, hmelj je neverjetno lahka tvarina. Mernik, v katerega natresete 25 kg žita. prevzame v svojo mero le 1 kg svežega hmelja. Pri sušenju pa izgubi na teži okrog 35 odstotkov. Tako dobijo iz mernika svežega hmelja okrog 60—65 dkg suhega, za prodajo sposobnega hmelja. V sušilnicah mora delo hitro od rok, sicer se svežega hmelja prijemlje rumenkasta barva. Lesa je položena nad leso, pod njimi pa cevi, ki vodijo iz peči, Z vročim zrakom do 50 stopinj Celzija se sušenje opravi. Proces sušenia gre postopoma. Sveži hmelj je sprva na .vrhnji lesi, potem ga pa v zaporednih časovnih premorih pretresajo v nižje lese. V šestih urah je suh. Barvo mora ohraniti, sicer ne velja mnogo. Šentjurski župan g. Cukala ima krasno urejeno sušilnico: kar se da, vse je s preprostimi sredstvi zmehanizirano. To je sušilnica, ki jo je g. Cukala po dolgoletnih izkušnjah sam skonstruiral. Sušenje gre v tej sušilnici naglo. V enem dnevu se posuši do 700 mernikov svežega hmelja. Potem pa gre spet na kupe v posebne prostore, do katerih vlaga ne sme. In zadnji je kupec, ki izprazni skladišče .., - kupcev pa še ni Ponavadi se že s tistim dnem, ko se začne hmelj obirati, pojavijo tudi kupci iz raznih evropskih držav. Savinjski hmelj ima danes že svojo veljavo in še boljše ime, le reklama ni tako kričava v primeri s češko. G. Cukala ve povedati, da je savinjski hmelj (po 6vetu ga poznajo kot »štajerski« hmelj) po kakovosti že boljši kakor češki. Edino kakovost je savinjskemu hmelju utrla pot vsvet; čc zraven vemo, da za pisano reklamo ni nihče nič R, L. Stevenson: 6 Skrivnost dr. Jekylla Takoj za to sira ns-ko ulico je stala skupina starih zastavnih hiš, ki so bile zdaj povečini zelo zapuščene m razdeljene v najemniška stanovanja in posamezne sobe za ljudi vseh poklicev in vseh življenjskih položajev: za risalce zemljevidov, za stavbenike, zakotne odvetnike in agente dvomljivih podjetij. V eni hiši pa, to je bila druga od ogla, so stanovali ljudje v celoti. Pred vrati tega poslopja, iz katerega sta dihala bogastvo in udobje, čeprav je zdaj ležalo v temi prav do oken v vratih, je mr. Ut-terson obstal in potrkal. Postaven služabnik v livreju je odprl vrata Odvetnik je vprašal: >Ali je dr. Tokvll doma, PooJe?< >Pogledal bom, mr. Utterson.< je odgovoril Poole in spustil obiskovalcu še med govorjenjem v veliko, nizko, udobno sobo, ki je bila obložena z lesom in zastavljena z dragocenimi hrastovimi omarami. Kakor hišo na kmetih, jo je ogreval velik odprt ogenj. »Ali bi počakali tu pri oknu, gospod odvetnik, ali naj vam prižgem luč v jedilnici?« >Tu, hvala lepa,< je odgovoril odvetnik. Pri tem je stopil bliže in se naslonil ob visoko kaminsko omrežje. Ta prednja soba, v kateri je zdaj ostal sam, je bila ponos njegovega prijatelja doktor- ja. Utterson sam jo je imenoval najočarljivejši prostor v vsem Londonu. Toda nocoj je živeta v njegovi krvi groza. Njegov spomin je tlačilo obličje mr. Hydeja. Stud in naveličanost nad življenjem sta ga polnila. To se mu je malokdaj pripetilo. V mračnem razpoloženju se mu je hotelo zdeti, da pomenijo plapolajoči ognji v kaminu in nemirne begajoče sence na stropu grožnjo. Skoraj ga je bilo sram, da si je oddahnil, ko se je Poole hitro vrnil in mu sporočil, da je doktor Jekyll odšel ven. »Videl sem, da je mr. Hyde vstopil skozi vrata stare secirnice,« je rekel, »Poole, ali je to dovoljeno, kadar gre dr. Jekyll ven?« Služabnih je odvrnil: »Čisto v redu. Mr. Hyde ima ključ.« »Vaš gospod se mi zdi, da temu mlademu možu zelo zaupa, Poole,« je zamišljeno nadaljeval odvetnik, Poole je odvrnil: »Da, gospod doktor, res je to, imamo stro-go navodilo, da mr. Hydeja ubogamo.« »Kolikor vem, nisem jaz mr. Hydeja tukaj nikdar srečal?« je poizvedoval Utterson. »Oh, zatrdno ne, gospod doktor, nikdar ni tu,« je odvrnil hišnik- »Vidimo ga le redkokdaj v tem delu hiše. Ponavadi prihaja in odhaja skozi laboratorij.« »Tako, tako, no, lahko noč Poole.« »Lahko noč, mr. Utterson.« Z globoko skrbjo v srcu je odvetnik koračil domov. Pri tem si je mislil: »Ubogi Harry Jekyll, srve mi pravi, da tiči v hudi pasti. Ko je bil mlad, je nekam divje živel. Od tega je sicer že dolgo, toda božji zakon ne pozna časovnih meja. Da, to mora biti-Strah iz kdove kakega starega greha, rak skrite sramote: kazen se bliža šepaje, čez leta potem, ko je spomin že zdavnaj ugasnil in ko je samoljubje človeku že kdaj odpustilo napake.« In prestrašen nad temi mislimi je odvetnik dolgo premišljeval o svoji lastni preteklosti, brskal po vseh kotih svojega spomina, če ne bo kje planil na dan kak hudiček starega greha. Toda njegova preteklost je bila docela 6rez madeža. Pač malo ljudi bi moglo vlogo svojega življenja pregledovati s tako malo strahu. Vendar k« je fcutil ponižanega po številnih hudih rečea, fci jih je storil, po drugi strani pa ga je spet polnila spoštljiva hvaležnost, če se je spomnil drugih stvari, ki bi ga bile skoraj pripravile do padca in katerim se je k sreči izognil. Ko so «e njegove misli potem spet obrnile na prejšnji predmet, je začutil rahel soj upanja. »Ta mr. Hyde,« je premišljeval sam pri sebi, »bo najbrž isam imel precej skrivnosti, če bi se človek le temeljito pobavil z njim. Mrke skrivnosti, sodeč po njegovem pogledu. Skrivnosti, v primeri s katerimi bi se krivda ubogega Jakylla zdela čista kakor sonce. Tako stvar ne more več iti naprej. Mraz me spreletava, če se spomnim, da se ta stvor plazi ob Harryjevi postelji kakor tat. Ubogi Harry, kakšno prebujenje! In nevarnost grozil Če ta Hyde voha testament, bi ga lahko prijela nepotrpežljivost, da bi hotel priti do dediščine. Da, moram se s storil. Drugače je s češkim (žateškim) hmeljem. Tam so neumorni v tem delu in četudi je kako leto češki hmelj kakovostno slabši, odtehta vse to bučna reklama. Rumeni semenski prah, ki se nahaja v osrčju hmeljske rožice, je najbistvenejša prvina hmelja. Ta prah daje pivu vabljiv okus. In prav savinjski hmelj se v tem oziru postavi pred vsemi tujimi pridelki. Poznajo in cenijo ga Angleži, Nemci in v zadnjih letih najbolj Amerikanci. Že doma stiskajo suhi hmelj v bale in te gredo v svet. Prekooceanske pošiljke 6e odpravljajo v Žalcu, kjer imajo za to primerne priprave. Suhi hmelj se stisne v majhne bale po 100 kg. V vsak kubični decimeter prostornine stlačijo s težkimi stiskalnicami do 1 kg suhega hmelja! Za pošiljke v ostalo Evropo zadostujejo tesno zaprti leseni zaboji. Tudi na Češko gre naš hmelj — opremljen z domačo varstveno znamko in plombami — čeprav Češka svoj pridelek sama izvaža. Morda ne bo neupravičen sum savinjskih hmeljarjev, da Čehi naše boljše blago pretresejo in opremijo potem s svojo znamko. Žateški hmelj pa žanje tujo slavo ... Do nedavnega je bila Nemčija najboljši odjemalec. A kakor drugod, je tudi v hmeljski trgovini zaradi deviznih težkoč Nemčija odjenjala. To bi za Savinjčane še ne bilo preveliko zlo, ker bi hmelj vedno lahko spravili za enako ceno v Anglijo in Ameriko. Pa ne gre preveč lahko. Kje so zapreke? Sinovi po vsem svetu raztepenega naroda, tujerod-ci, ki se jih danes že skoro vsa Evropa hiti otresati, so vtaknili tudi v hmeljsko trgovino svoie nečiste prste. Smetano posname žid in zraven še diktira, ali boljše rečeno, meče cene, kakor se mu zljubi. Že sedem dni traja obiranje. Hmeljarji se ozirajo po kupcih, ker rabijo denar za izplačilo obiralcev. Pa jih ni. Le nekaj tujih državljanov je, ki se v njih pretaka židovska kri, in še ti le od strani gledajo, zraven pa že pišejo špekulantske račune na koži hmeljarjev. Skoro monopolizirali so si hmeljsko trgovino. V svoj kupčijski krog so zajeli skoro vse svetovne tvrdke, ki kupujejo hmelj. S takim privilegiranim položajem so dobili v roke orožje, ki odmerja cene. Gorje hmeljarjem, če Židu uspe to, kar ima v načrtu. V tem je največji problem savinjskih hmeljarjev. Podreti ta zid bi pomenilo za hmeljarje zmago za več desetletij. Koliko desetin milijonov dinarjev bi prišlo v dolino, ko bi cene dobile stalnost in bi hmeljarji nehali biti igračka v židovskih rokah. Tu je poprišče slovenskega boja proti izžemovalskemu tujcu, v prvi vrsti Židu. Mnogo koristnega si Savinjčani obetajo od domačih izvoznikov hmelja, ki so se nedavno organizirali. Iz teča bi se utegnila zgraditi prva barijera proti tujim diktatorjem, za njo pa mora vstati močna samozavest hmeljarjev, ki se ne bodo dali plašiti in izigravati od tujcev. Ne sme pa izostati oblast, ki naj da tej samoobrambi svoj pečat in trdno pomoč. Z židi,izžemalci pa — čim manj posla. kj. Radio Podroben program ljubljanske id »seb evropskih postaj dobite * najboljšem in oajeenejjšera ilustriranem tedniko »Radio Ljubljaua«. ki stane mesečno samo detel dinarjev, •— Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 23. avgusta: 12 Uverture (plošče) —i 12.45 Vrerae, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Havajske postni (pložče) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: O zgodovini slov. časnikarstva (Ante Gaber) — Zanimivosti — a) Bruneao: Messidor, sitnf. medigra (ploSča) — 20.10 Obraz nastajajoče kulture (prof. Etbin Boje) — 20,3*1 Slovenski vokalni kvintet — 21.15 Itilož Ziherl igra. saksofon (plošče) — 21.30 Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Kad. orkester. Drugi programi Ponedeljek, 13. avgusta: Belgrad: 20 Donizettijeva opera «Oon Pasqual« — Zagreb: 20 Opera «Tri-stann in Tzolda« — Dunaj: 19.25 Arije, 30.20 Igra, 21.05 Serenada. 22.40 Plošče, 23.15 Plesna glasba — Budimpešta• 20.15 Orkestralni koncert, 22 Nočni kone. — Trsi-Milan: 17.15 Prenos s higienske akademije, 21 Izbrana glasba, 22.10 Orkestralni koncert — Rim-Bori: 21 Komorna glasba, 22 Koralni koncert — Praga: 13.10 Saksofon, 20.25 Slovaške narodne. 21.05 Orkestralni koncert — Varšava: 20 Plesna glasba, 21.05 Simfonični koncert. 22 Pester koncert — Berlin: 20.10 Zabavni koncert — Hamburg: 21.10 Konjeniške koračnice — tipsko: 20.15 Opera »Bagdadski brivec« — Koln: 21 Operni koncert — Monakovo: 19 Plesni večer — Strasshourg: 21.30 Pester večer. Belgrajska kratlzovalovna postaja prenaša 23. avgusta iz Kranjske gore: ob 13.45 predavanje v srbo-hrvatskem jeziku, ob 20 v nemškem, ob J0.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 od 22.30 glasbena reportaža \z Kranjske gore (kranjska olioet, in vaški koncert). Naročajte Slovenski dom! svojimi ramami upreti zoper to kolo — če se bo Jekyll le pustil poučiti!« In še je pristavil: »Če bo Jekyll le pustil!« In spet so pred njegove duhovne oči stopila čudna določila v testamentu, jasno, kakor transparent. Tretje poglavje. Štirinajst dni za tem je po srečnem naključju doktor priredil petim ali šestim starim do-Drim prijateljem, samim modrim, uglednim možem in poznavalcem dobrega vina, eno svojih zabavnih večerij. Mr. Utterson je uredil tako, da je še ostal tam, ko so drugi že odšli, To ni bilo nič novega, marveč stvar, ki se je že pripetila najmanj dvanajstkrat. Kjer je bil Utterson priljubljen, je bil zares priljubljen. Gostitelji so treznega odvetnika radi pridržali pri sebi še potem, ko so lahkomiselni in blebetavi gostje že stopili na prag. Ugajalo jim je sedeti nekaj časa v njegovi družbi, ki ni bila nikdar vsiljiva, ker je to bila priprava za samoto. Po naporih in izkazovanjih radosti so o dragocenem molku tega moža jasnili svoje duhove. Pri tem pravilu ni dr. Jekyll tvoril nobene izjeme. Jekyll je bil velik mož, lepe postave, mirnega obraza, pri petdesetih letih, morda z malo preveč prebrisanim izrazom, toda vendar z vsemi znamenji modrosti in dobrote na obrazu. Ko je zdaj sedel pri kaminu nasproti odvetniku, je bilo na njegovem pogledu moči videti, da je imel do mr. Uttersona iskreno in toplo nagnjenje. »81ovNukJ dom Uhaja raak dnlarnik ob 13 MaeeSna n&roAnlna U Din. n inozemstvo 29 Din. Oredništvo: Kopitarjeva n lica #/ITL Telefon 2994 Is 2996. Upravni Lapitaijeva fc Talafos z« JniMloiUtfko UtUrna t IdahUuii EL Ce& bdaintelis Ivan Bakovoa Uredniki Joia Kofiiček.