Splošni vestnik. 251etnico službovania na šentjakobski šoli v Ljubljani je obhajala minuli torek 1. oktobra mestna učiteljica gdčna. Agneza Zupanova. V okusno z zelenjem in cvetjem okrašeni šolski sobi so se zbrale dopoldne po pouku učenke višjih razredov (a-oddelkov) in ves učiteljski zbor, da proslave jubilantinjo. V imenu prisotnih učenk je z izrazitim povdarkom deklamovala učenka B. Zupanec (iz VIII. a razreda) primerno prigodnico ter je izročila gospodični lep šopek. Izmed navzočega učiteljstva je čestitala slavljenki gdč. Mar. Mehletova, njena nekdanja učenka, ter ji je poklonila darilo, ki ga je za to priliko namenil jubilantinji učiteljski zbor šentjakobske -lolei. Gdč. Zupanova se je nato v iskrenih besedah zahvalila vsem navzočim za izkazane ji simpatije. — Naj ji bo to skromno, a presrčno slavlje priznanica za njeno uspešno delovanje v prid slovenski dekliški mladini. Vrli koleginji naše iskrene čestitke! Na mnoga leta! Krivica. ki smrdi do neba! Da pridem takoj brez uvoda k stvari. V letošnjem šolskem letu se bode vršil na ljubljanskem učiteljišču učiteljski tečaj za meščanske učitelje. To je prav koristno. Učiteljstvo hrepeni po nadaljni izobrazbi; poleg tega nas sili v to tudi potreba. Na Kranjskem nimamo toliko izprašanih meščanskih učiteljev oziroma učiteljic, da bi zasedli še eno nanovo ustanovljeno meščansko šoio. To je uvidel tudi deželni zbor kranjski. Zato je sklenil v svoji XXXI. seji dne 27. oktobra 1912, da da onim učiteljem: in učiteljicam na javnih ljudskih šolah, ki se udeleže tečaja za meščanske učitelje, dopusti ter jim plača suplenta iz narmolno šolskjega zaklada. Ta sklep je sporočil deželni odbor deželnemu šolskemu svetu v noti z dne 23. novembra 1910, št. 19.346. Na dotični razpis se je zglasilo za vsprejem v tečaj mnogo učiteljev in učiteljic. Ker vseh zglašencev niso mogli sprejeti, je imel izbero deželni Šolski svet. ki je prijavil sprejete slušatelie deželnemu odboru zaradi dopusta in plačevanja suplenture. Zdaj pa je posegel vmes naš nad vse »pravični« in nepristranski deželni odbor ter v noti z dne 2. septembra 1912, št. 18.468 tudi za napredno učiteljstvo veljavni sklep deželnega zbora vrgel v koš in v svoji nepristranosti odredil takole: N.N., Oberlehrer in J. — pristen Slom,škar in prvak v Slomškariji — wird iiir das ganze Schuljahr 1912/13 beurlaubt und ubernimmt laut der Note vom 2. September 1912, Zl. 18.468 der Krainische LandesausschuB die Vertretungskosten zu Lasten des Normalschulfondes. Ta dobrohoten odlok velja za Slomškarja. Zdaj pa čujmo, kako se glasi odlok glede iste zadeve za naprednega učitelja: N. N., Lehrer-Lehrerin in J. — pohleven napreden učitelj pa ne Slomškar, ki ga je deželni šolski svet sprejel v tečaj — muB, falls er — sie — auf den Besuch des Burgerschullehrerkurses Anspruch erhebt, den notigen Urlaub erwirken und die Stellvertretung aus eigenem zahlen. Kateri učitelj in učiteljica na Kranjskem pa more živeti pri svoji borni plači leto dni v dragi Ljubljani in plačevati iz svojega suplenta! Napredno učiteljstvo je izključeno iz tečaja! Li ni to krivica. ki kriči do neba?! Vlada naj vendar že enkrat poseže in razžene gnezdo. kjer se je skotilo že toliko krivic naprednemu učiteljstvu! —n— Vrtnarska šola v Kranju. Kdor bi bil voljan sodelovati ob ustanovitvi vrtnarske šole, nai se blagovoli priglasiti na naslov: »Goikova vrtnarska šola v Kranju.« Kongres iugoslovanskih godbenikov. Med Veliko nočjo in binkoštmi prihodnjega leta se vrši v Belgradu prvi kongres jugoslovanskih godbenikov. V to svrho se je sestavil pripravljalni odbor. V varstvo mladine pred kinematograii. »Wiener Zeitung« prinaša odredbo ministrstev za notranje zadeve in javnih del glede kinematografov. Ta jako umestna odredba ima namen omejiti kugo. ki jo širijo umazane kinematografske predstave med mladino. Uvedla se je cenzura iilmov. V komisiji. ki bo odločala o pripujčenju filmov za predstave, bodo imeli besedo tudi vzgojitelji. Kmetijski pouk v armadi. Z ozirom na željo poslancev-kmetov, da bi uvedli v garnizijah, ki so blizu kmetijskih šol, kmetijski pouk, je vojno ministrstvo v delegacijah izjavilo. da zavzame vojno ministrstvo stališče, ko se prepriča o načinu pouka pri deželni brambi, kjer so se dozdaj taki tečaji obnesli. Jadranska razstava na Dunaju. K proslavi stoletnice zopetnega utelesenja Primorskih dežel Avstriji je sklenil komite, v katerem se nahaja tudi Avstrijski Lloyd, c. kr. priv. južna železnica in Avstro-Americana, da slori potrebne korake za prireditev »Avstrijske Jadranske razstave« na Dunaju v letu 1913. v velikem, najboljšem štilu; razstava predoči vse, kar more pokazati Avstrijska Jadranska obal vrednega v posebnostih in v znanosti. Z reprodukcijo še obstoječih mogočnih arhitekturnih spomenikov velikih kulturnih dob, z razstavo zakladov plastake, slikarstva, literature Ln narodne poezije Primorcev in z razkazom produktov zemlje in morja, tehničnih pridobitev v gradnji ladij in strojev, razvoja mornarstva, industrije in trgovine se poda slika, ki bo s svojim arhitektoničnim skupnim vplivom1, olepšana s parki južne vegetacije in poživljena s pisanimi nošami obmorskega prebivalstva, sposobna, delati v največji meri propagando za našo avstrijsko Jadransko obal. Predmeti, ki se razstavijo, se dele v nastopne vrste: vojna in trgovska mornarica, arheologija in zgodovina, umetnost, obrt in umetna obrt, industrija in domača industrija, kmetijstvo in gozdarstvo, živila, vinoreja in sadjereja, ladjedelništvo, stroji, prekomorski izvoz in uvoz, kopališča, zdraviliščni kraji, higijena, šport in igra, rešilstvo, raziskavanje globokega morja, meteorologija, lov in ribištvo, ilora, favna, promet. Protialkoholni kongres se je vršil v Solnogradu. Socialni demokrat dr^. Schacherl je kritiziral vlado, ki pošilja svoje zastopnike na take kongrese, v parlamentu pa je proti zakonu zoper pijančevanje in proti omejitvi konsuma žganja. Zastopniki vlade so odšli demonstrativno. Družba sv. Mohorja steje letos skupno 76.567 udov, za 6288 udov manj kot Iani. Učenje tujih iezikov. V »Neues Wiener Tagblatt« čitamo: Z osmim ali devetim letom se začne pri otroku novo življensko razdobje. ki skoro štiri leta, do nastopa pubertete (spolne dozorelosti), tvori poseben, edinovrsten življenski stadij. Ta življenska doba je tudi začetek enega ali dveh tujih jezikov. Ti se morajo najprej obrniti do ušesa in ust. Otrok ima naravno zahtevo poizražanju tudi v dru- gih poleg domačih jezikovnih oblik\ Zakaj to je doba, ko otrok rabi vse vrste jezikovnih mešanic in izmišljenih besed. To je stopnja. na kateri se najizdatneje razvija človeški jezik. če se pa pred to dobo uče tuji jeziki, postajajo nevarni materinem jeziku. Če se jih pa uči pozneje, se jih ne govori nikdar dobro inne morejo biti direktno sredstvo mišljenja. Da se otroci najlažje in najvspešneje uče tujih jezikov v osebnem občevariju š pripadniki dotične dežele, to je pač umevno. Ali za to je le izjemoma prilika. Tujejezičnih besed se mora torej otrok učiti na pamet; zato se priporoča pri tem, da se otroci uče na pamet najprej iz tujega v lastni jezik in potem zopet iz tega v tuji jezik. Košček papirja, ki naj pokriva lastno in tujo vrsto bo dobro služil.