SAMOUPRAVNI SPORAZUM O MEDSEBOJNIH PRAVICAH OBVEZNOSTIH IN ODGOVORNOSTIH PRI OPRAVLJANJU STROKOVNIH NALOG VOKVIRU DRUŽBENO USMERJENE STANOVANJSKE IZGRADNJE IN PRENOVE V LJUBLJANI I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta sporazum ureja medsebojne pravice, obveznosti in odgo-vornosti pri opravljanju strokovnih opravil v okviru družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje in prenove v Ljubljani. Pod-pisnice tega sporazuma ugotavljamo, da je že bil sklenjen po-seben samoupravni sporazum o opravljanju strokovnih storitev pooblaščenega investitorja s področja stanovanjske graditve in prenove v Ljubljani med samoupravnimi stanovanjskimi skup-nostmi ter Zavodom za izgradnjo Ljubljane. Oba sporazuma predstavljata osnovo za delitev strokovnih opravil v okviru druž-beno usmerjene stanovanjske izgradnje in prenove v Ljubljani med LB, SKB in ZIL 2. člen Samoupravni sporazum ureja: — strokovna dela in naloge banke za izvajanje družbeno usmerjene izgradnje in prenove Ljubljane, — način organiziranja banke in delovne skupnosti in temelj-ne pogoje o številu in potrebni strokovni usposobljenosti za opravljanje dogovorjenih nalog, — osnove in merila za plačilo storitev, — medsebojne obveznosti in odgovornosti za opravljanje del, — način koordiniranja dela med stanovanjskimi skupnostmi in banko ter njeno delovno skupnostjo, — spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma in način urejanja medsebojnih odnosov, — prehodne in končne določbe. Stanovanjske skupnosti kot investitorji ter združevalec soin-vestitorjev na podlagi svojih samoupravnih aktov in sporazumov o temeljih srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 poobla-ščamo LB, Stanovanjsko-komunalno banko in njeno delovno skupnost za opravljanje poslov zbiranja, združevanja in usmerja-nja sredstev v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve in prenove v Ljubljani v skladu z 11. členom Zakona o stano-vanjskem gospodarstvu, 44. členom družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega go-spodarstva v SRS ter 11. in 14. členom zakona o temeljih kredit-nega in bančnega sistema. 4. člen Stanovanjske skupnosti pooblaščamo banko in njeno delov-no skupnost za opravljanje vseh strokovnih, finančnih in admi-nistrativnih opravil, povezanih z organiziranjem združevanja, zbiranja in usmerjanja sredstev, ki jih organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, druge družbenopravne osebe in občani, namensko združujejo pri stanovanjskih skup-nostih na podlagi tega sporazuma ter že posebej sklenjenega sporazuma o vodenju sredstev vzajemnosti pri LB, SKB. Stano-vanjske skupnosti organizirajo sprejem samoupravnih odločitev o gospodarjenju in usmerjanju teh sredstev na podlagi predlo-gov strokovnih služb delovne skupnosti banke. 5. člen Način urejanja razmerij med banko, delovno skupnostjo in stanovanjskimi skupnostmi mora biti v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v banko, samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med banko in delovno skupnostjo, s sporazumi o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti ter planskimi dokumenti skupnosti in banke. 6. člen Podpisnice tega sporazuma bomo banki in njeni delovni skupnosti zagotavljale povračilo sredstev za izvajanje programa storitev po tem sporazumu, ki je sestavni del letnega programa delovne skupnosti. Pri povračilu sredstev bomo stanovanjske skupnosti ter banka in njena delovna skupnost v odnosih nepo-sredne menjave dela upoštevale osnove in merila, opredeljene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obvezno-stih in odgovornostih med LB, SKB in delovno skupnostjo banke. 7. člen Sporazum se sprejema za nedoločen čas in preneha veljati po preteku enoletnega odpovednega roka s strani posamezne podpisnice. Stanovanjske skupnosti sprejemajo ta sporazum na sejah skupščine, banka pa na zboru banke (alternativa: izvršilni odbor banke). 8. člen Spremembe in dopolnitve sporazuma lahko predlaga vsaka od podpisnic. Spremembe in dopolnitve sporazuma se spreje-majo po enakem postopku kot ta sporazum. II. STROKOVNA DELA IN NALOGE BANKE TER DELOVNE SKUPNOSTI ZA IZVAJANJE DRUŽBENO USMERJENE STANO-VANJSKE IZGRADNJE 9. člen V skladu z dejavnostjo banke bo banka preko svoje delovne skupnosti zagotavljala v okviru družbeno usmerjene stanovanj-ske izgradnje in prenove v Ljubljani opravljanje naslednjih stro-kovnih del in nalog: 1. Posli združevanja, zbiranja In usmerjanja sredstev — pripravlja sklepanje samoupravnih sporazumov in pogodb o združevanju sredstev oziroma vodenja teh sredstev na računih udeležb z udeleženci stanovanjske izgradnje za sosesko oziroma posamezen objekt v sodelovanju z Zavodom za izgradnjo Ljub-Ijane, — pripravlja in predlaga sprejem finančnih načrtov za zdru-ževanje, zbiranje in uporabo sredstev za te namene, — usmerja združena in zbrana sredstva za določene namene v skladu s sprejetimi sporazumi oziroma pogodbami in finančni-mi načrti, — vodi in usmerja sredstva vzajemnosti na podlagi planskih dokumentov samoupravnh skupnosti ter na podlagi odločitev organov samoupravljanja stanovanjskih skupnosti, — organizira, spodbuja in razvija sistem namenskega dinar-skega in deviznega varčevanja za bodoče pričakovalce stano-vanj v zasebni in družbeni lasti, kakor tudi neposredno varčeva-nje in združevanje sredstev v organizacijah združenega dela za razreševanje stanovanjskih problemov delavcev, — organizira in zagotavlja druga dopolnilna dolgoročna in kratkoročna bančna sredstva z združevanjem in zbiranjem vseh vrst depozitov organizacij združenega dela in hranilnih vlog ob-čanov, — zagotavlja sredstva za zavarovanje plačil udeležencem v stanovanjski izgradnji, — preverja in usposablja investitorje oziroma pooblaščene investitorje z dolgoročnim in kratkoročnim kreditiranjem v skladu s svojo poslovno politiko, kakor tudi vse druge organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, ki so do-hodkovno in proizvodno vezani na področje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva in ki dopolnjujejo stanovanjska na-selja s potrebnimi spremljajočimi objekti in investicijami. 2. Plansko-analitski posli — sodelovanje pri pripravi predlogov letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov samoupravnih stanovanjskih skupnosti ter pri usklajevanju teh planskih dokumentov z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter banko, — pripravlja elemente in izhodišča za finančno pokritje pla-nirane gradnje in prenove, — načrtovanje virov in porabe sredstev po vrstah, obsegu in dinamiki, — spremljava, izdelava in priprava poročil ter dogovorjenih statističnih podatkov za uresničevanje finančnega načrta samo-upravnih stanovanjskih skupnosti, — sodelovanje pri pripravi predlogov sprememb in dopolni-tev finančnih planov ter ugotavljanje odstopanj. 3. Priprava investicijskih programov in sprememb stanovanj-ske gradnje in prenove — sodelovanje pri pripravi metodologije za izdelavo investi-cijskih programov, — sodelovanje pri izdelovanju finančnih konstrukcij za reali-zacijo teh investicij. 4. Izvedba razpisov za soinvestltorje stanovanjske gradnje ' — sodelovanje pri oblikovanju vsebine razpisa, — urejevanje finančnih odnosov za sredstva, plačana na pod-lagi prijav, — preverjanje realnosti izpolnitve finančnih obvez udeležen-cev na podlagi danih prijav, — priprava elementov za finančni del soinvestitorske pogod-be z organizacijami združenega dela, — priprava elementov za finančni del dodatkov soinvestitor-ske pogodbe z zasebnimi pričakovalci. 5. Sklepanje soinvestitorskih pogodb in dodatkov k pogodbam — sprejemanje soinvestitorskih pogodb in na tej podlagi vzpostavitev vseh analitičnih knjigovodskih evidenc za Zavod za izgradnjo Ljubljane, — izvedba postopka za finančno usposobitev zasebnih pri-čakovalcev za sklenitev dodatkov k pogodbam, — sprejemanje dodatkov k soinvestitorskim pogodbam ter vzpostavitev predpisanih analitičnih knjigovodskih evidenc za Zavod za izgradnjo Ljubljane. 6. Računovodska opravila v zvezi z zagotavljanjem sredstev po soinvestitorskih pogodbah za stanovanjsko gradnjo konkretne soseske oziroma objskta — finančno planiranje dinamike prilivov in porabe sredstev po soseskah in objektih, — izplačilo overjenih situacij za opravljena dela za konkret-no investicijo z računa sredstev udeležbe, — sprotno obveščanje o opravljenih izplačilih sredstev po so-investitorjih, — vodenje analitičnih evidenc po soinvestitorskih pogodbah in dodatkih k pogodbam ter obvežčanje Zavoda za izgradnjo Ljubljane o nastalih spremembah, — izdelava poročil o stanju sredstev, terjatvah in obveznostih za ZIL, — finančna analiza in nadzor, — izterjava zapadlih in neporavnanih pogodbenih obvezno-sti, — prenos arhiva ZIL po poravnavi pogodbenih obveznosti so-investitorjev. 7. Informativna in svetovalna dejavnost banke — opravljanje informativne dejavnosti za občane, ki nezdru-žujejo delo v OZD, kot so samostojni obrtniki, delavci svobod-nih poklicev, delavci na začasnem delu v tujini, starši za otroke ter za delavce v organizacijah združenega dela, — priprava obvestil za delavce, ki so na začasnem delu v tu-jini, prek predstavništev banke in varčevalne mreže v tujini o možnostih, razpisu in pogojih za pridobitev stanovanj in stano-vanjskih posojil, — svetovanje občanom in organizacijam združenega dela pri pripravi finančnih konstrukcij ter o pogojih in možnostih varče-vanja in kreditiranja. 10. člen Strokovne naloge, opredeljene v 9. členu tega sporazuma, opravlja za banko delovna skupnost banke v sodelovanju s /sta-novanjskimi skupnostmi ter drugimi udeleženci v usmerjeni sta-novanjski izgradnji. Banka zagotavlja prek svoje delovne skup-nosti pravočasno ter učinkovito izvajanje teh nalog, upoštevajoč zakonske predpise ter dobre poslovne običaje. Podrobnejši ob-seg strokovnih del in nalog bo opredeljen z aktom o notranji organizaciji delovne skupnosti banke ter letnim programom de-lovne skupnosti kot podlage za neposredno menjavo. III. NAČIN ORGANIZIRANJA DELOVNE SKUPNOSTI BANKE IN TEMELJNI POGOJI O ŠTEVILU IN POTREBNI STROKOVNI USPOSOBLJENOSTI ZA OPRAVLJANJE DOGOVORJENIH NALOG 11. člen Na podlagi tega sporazuma je banka skupaj s samoupravni-mi stanovanjskimi skupnostmi dolžna zagotoviti organizacijske, kadrovske ter materialne pogoje za takšno organiziranje delov-ne skupnosti, ki bo zagotavljalo opravljanje tako opredeljenih nalog. Banka se obvezuje, da bo delovna skupnost prilagodila svojo notranjo organizacijo ter temu ustrezno kadrovsko zased-bo ter tehnologijo dela v celoti do konca tega leta. Z izvajanjem dela teh nalog, ki so neposredno vezana na izvedbo natečaja, bo banka pričela takoj. 12. člen Narava, obseg ter zahtevnost opravljanja poslov so osnova za določanje nalog delovne skupnosti ter za določanje dodatno potrebnih strokovnih kadrov delovne skupnosti. 13. člen Število in struktura potrebnih kadrov za opravljanje teh po-slov po tem sporazumu se ugotavljata in določata po posamez-nih vrstah poslov vsako leto posebej in za srednjeročno obdobje ob upoštevanju vrste, obsega in kakovosti opravil. Plan potreb-nih kadrov za opravljanje teh poslov je sestavni del programa storitev in ena od osnov za povračilo sredstev. Banka je pred-vsem dolžna zagotoviti potrebne strokovne kadre za področje finančnega planiranja, združevanja sredstev ter pripravo investi-cijskih programov. 14. člen Za izvajanje nalog, opredeljenih s tem sporazumom, ki so množične, kot so vodenje raznih evidenc, računov, udeležb itd., se bomo podpisnice zavzemale, da se delo organizira tako, da se zagotovi ustrezna računalniška obdelava ter na tej podlagi zasnovan informacijski sistem. V ta namen bomo podpisnice te-ga sporazuma zagotovile potrebna materialna sredstva. IV. OSNOVA IN MERILA ZA PLAČILO STORITEV 15. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti bodo prek banke za-gotavljale delovni skupnosti pridobivanje dohodka na podlagi svobodne menjave dela za opravljanje teh poslov. Podpisnice sporazuma se strinjamo, da bomo za ovrednotenje programa storitev na tej podlagi uporabljale osnove in merila za pridobi-vanje dohodka delovne skupnosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovor-nostih med LB, SKB in delovno skupnostjo banke, katerega smo sprejele tudi samoupravne stanovanjske skupnosti kot članice te banke. 16. člen Na podlagi tega sporazuma sta banka in delovna skupnost banke dolžni predložiti program dela za te naloge za vsako leto posebej kot sestavni del celotnega programa delovne skupnosti izvršiinemu odboru banke ter pristojnim organom samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Program dela za izvajanje teh nalog mora biti sestavljen tako, da bo iz njega razvidno: — obseg poslov, — vrste poslov, — dinamika izvajanja poslov, — odgovornost za izvedbo poslov, — potrebno število delavcev in njihova kvalifikacijska struk-tura. 17. člen Finančno ovrednoten progranri na podlagi tako opredeljenih osnovnih meril mora zagotavljati kritje: — pokritje materialnih stroškov v zvezi s temi posli, — delno pokrivanje stroškov za obračunano amortizacijo v sorazmernem deležu glede na uporabo osnovnih sredstev in opreme za te naloge, — sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter drugih obveznosti in izdatkov, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka za ustrezno število delavcev, — sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ki delajo na teh poslih, v odvisnosti od kvalitete, vrste in obsega poslov, — sredstva za razširitev materialne podlage dela za te posle. 18. člen Sredstva, ki jih delovna skupnost ustvari z opravljanjem teh poslov, so prihodek banke v skladu z 9. in 42. členom samo-upravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, dbveznostih in odgovornostih tned banko in delovno skupnostjo. Banka zago-tavlja delovni skupnosti na tej podlagi sorazmeren delež sred-stev za osebno in skupno porabo delavcev ter za izobraževanje kadrov, Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito, varstvo pri delu, sredstva, ki jih delovna skupnost namenja za namene po družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, h katerim je delovna skupnost pristopila. V. MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI 1N ODGOVORNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL 19. člen Samoupravne stanovanjske skupnosti so odgovome za pra-vočasno in pravilno sprejemanje samoupravnih odločitev. Samo-upravne stanovanjske skupnosti bodo obveščale banko o spre-membah samoupravnih odločitev, tako da bosta lahko banka in njena delovna skupnost pravočasno prilagodili svojo strokovno aktivnost na novo nastalim razmeram. Kolikor samoupravne sta-novanjske skupnosti povzročijo banki zaradi nepravočasnega ali nepravilnega odločanja ali obveščanja škodo, so dolžne povzro-čeno škodo povrniti. 20. člen Banka in delovna skupnost sta odgovorni samoupravnim sta-novanjskim skupnostim za opravljanje poslov na način in po po-gojih, ki so določeni s tem sporazumom ter drugimi splošnimi akti, s katerimi je urejeno izvajanje teh poslov. 21. člen Banka in delovna skupnost sta odgovomi za pravočasno in kvalitetno opravljanje teh poslov. Pri izvajanju teh poslov sta banka in delovna skupnost materialno in samoupravno odgovor-ni, če se posli in naloge ne opravijo ali če so prekoračena po-oblastila. 22. člen Če se ugotovi, da sta banka in njena delovna skupnost opravljali posle neresno, da zamujata pri izvajanju nalog in ne spoštujeta predpisov in pravil za opravljanje poslov, se banki in delovni skupnosti lahko znižajo sredstva, ki so dogovorjena za opravljanje poslov, in se uveljavi posebno samoupravno odgo-vornost organov banke in delovne skupnosti ter delavcev s po-sebnimi pooblastili. 23. člen Ce delavci delovne skupnosti banke pri izvrševanju nalog na-merno ali zaradi velike malomarnosti povzročijo škodo samo-upravnim stanovanjskim skupnostim, sta banka in delovna skup-nost dolžni poravnati nastalo škodo iz sredstev, s katerimi raz-polagata. Obstoj, višino in stopnjo odgovornosti za povračilo škode ugotavlja v primeru spora arbitražna komisija. Z odločbo arbitražne komisije, s katero se ugotavlja ta škoda in obveznost banke in delovne skupnosti za povrnitev škode, se določijo tudi načini in roki za povračilo ugotovljene škode. 24. člen Banka in delovna skupnost ne orgovarjata za neizvrševanje poslov niti za škodo, ki je povzročena, če je do neizvršitve po-sla oziroma nastanka škode prišlo iz objektivnih razlogov ali za-radi neizpolnjevanja obveznosti samoupravnih stanovanjskih skupnosti oziroma drugih udeležencev v okviru družbeno usmer-jene stanovanjske izgradnje. 25. člen Banka in delovna skupnost sta pri izvajanju teh nalog dolžni varovati poslovno tajnost v skladu z določili samoupravnih aktov samoupravnih stanovanjskih skupnosti in banke. VI. NAČIN KOORDINIRANJA DELA MED STANOVANJSKIMI SKUPNOSTMI IN LB, SKB 26. člen Pooblaščeni predstavniki stanovanjskih skupnosti koordinira-jo in zastopajo stališča samoupravnih organov stanovanjskih skupnosti in jih posredujejo banki v izvrševanje ter skrbijo za izvajanje stališč in sklepov, kot je samoupravno dogovorjeno. Banka se obvezuje, da bo prek svoje delovne skupnosti tekoče obveščala stanovanjske skupnosti o poslovanju in problematiki na podlagi tega sporazuma ter dostavljala periodična in letna poročila o opravljenih delih in nalogah po tem sporazumu. 27. člen Delavci s posebnimi pooblastili banke in njene delovne skup-nosti bodo po potrebi prisostvovali sejam organov stanovanjskih skupnosti ter drugih teles. Pooblaščeni delavci ter vodje posa-meznih organizacijskih enot delovne skupnosti banke so dolžni redno posredovati stališča in probleme ter druga strokovna mne-nja organom samoupravnih stanovanjskih skupnosti v zvezi z iz-vajanjem sprejetih nalog. Druga vprašanja skupnega pomena, ki jih ta sporazum posebej ne omenja, bodo podpisniki reševali sporazumno. VII. SPREMLJANJE IZVAJANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA IN NAČIN UREJANJA MEDSEBOJNIH ODNOSOV 28. člen Za spremljanje izvajanja tega sporazuma imenujejo podpis-niki tega sporazuma tričlansko komisijo. V komisijo imenujejo organi samoupravnih stanovanjskih skupnosti 2 člana, 1 člana pa izvršilni odbor banke. Predsednika komisije imenuje Samouprav-na stanovanjska skupnost Ljubljana izmed delegatov v samo-upravnih stanovanjskih skupnostih. 29. člen Komisija je dolžna redno spremljati izvajanje tega sporazu-ma. O ugotovitvah obvešča organe samoupravnih stanovanjskih skupnosti ter izvršilni odbor banke. Komisija obravnava in daje svoje mnenje na izvajanje programa delovne skupnosti v delu, ki se nanaša na ta sporazum. Komisija se sestaja po potrebi in sodeluje s komisijo za spremljanje sporazuma o medsebojnih pravicah in odgovornostih med banko in delovno skupnostjo. 30. člen Za reševanje eventualnih sporov, ki nastanejo med banko in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi v zvezi z izvrševanjem poslov, ki so predmet tega sporazuma, je pristojna arbitražna komisija. Arbitražno komisijo sestavljata po 2 člana — delegata samoupravne stanovanjske skupnosti ter 2 člana iz vrst banke in delovne skupnosti ter predsednik. Predstavnika banke imenuje izvršilni odbor banke, predstavnika delovne skupnosti, delavski svet delovne skupnosti, predstavnike samoupravnih stanovanj-skih skupnosti pa pristojni samoupravni organi teh skupnosti. Stranko zastopa pred arbitražo po en zastopnik. Arbitraža dela po postopku, določenem z zakonom o pravdnem postopku. Od-ločba notranje arbitraže je obvezna za udeležence spora. Ude-leženka, ki ni zadovoljna z odločitvijo notranje arbitraže, lahko prične postopek pred pristojnim sodiščem. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 31. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga v enakem be-sedilu sprejmejo skupščine samoupravnih stanovanjskih skupno-sti ter izvršilni odbor LB, SKB, veljati pa začne z dnem podpisa. Določila tega sporazuma o osnovah in merilih za pridobivanje prihodka banke in dohodka delovne skupnosti se uporabljajo od 1. 1. 1983 dalje. Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma začnejo veljati z dnem, ko jih v enakem besedilu sprejmejo podpisnice tega sporazuma. Številka: Datum: ... SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST UUBLJANA-BEZIGRAD Sprejeto na................seji skupščine dne................................................................ Pfedsednik skupščine SSS Lj.-Bežigrad SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA-CENTER Sprejeto na................seji skupščine dne................................................................ Predsednik skupščine SSS Lj.-Center SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA-MOSTE-POLJE Sprejeto na................seji skupščine dne ................................................................ Predsednik skupščine SSS Lj.-Moste-Polje SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBUANA-ŠIŠKA Sprejeto na................seji skupščine dne................................................................ Predsednik skupščine SSS Lj.-šiška SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBUANA-VIC-RUDNIK Sprejeto na................seji skupščine dne ................................................................ Predsednik skupščine SSS Lj.-Vič-Rudnik SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST LJUBLJANA Sprejeto na................seji skupščine dne ................................................................ Predsednik skupščine SSS Ljubljana LB, STANOVANJSKO-KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA Sprejeto na................seji izvršilnega odbora dne..............................................„.,...,..... Pooblaščeni predstavnik: IX. OBRAZLOŽITEV Obrazložitev osnutka samoupravnega sporazuma o medseboj-nih pravicah, obveznostih in odgovornostih pri opravljanju stro-kovnih nalog v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje in prenove v Ljubljani. V skladu s sprejetimi družbenimi usmeritvami na področju družbeno usmerjene stanovanjske graditve in ob upoštevanju do-ločil družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v SR Sloveniji ter zakona o stanovanjskem gospodarstvu predstav-Ija ta sporazum podlago za prilagajanje banke in njene dejav-nosti in notranje organiziranosti v okviru družbeno usmerjene sianovanjske izgradnje. Na osnovi dogovorov na ravni mesta Ljubljane ter razgovorov s predstavniki samoupravnih stanovanj-skih skupnosti ter Zavodom za izgradnjo Ljubljane predstavlja ta sporazum tudi eno od osnov za delitev nalog in opravil v zvezi z izvajanjem investitorskih del pooblaščenega investitorja med banko in Zavodom za izgradnjo Ljubljane. Ta aktivnost banke je obenem tudi sestavni del nalog v okviru ustavne preobrazbe banke, s čimer želimo doseči, da se na učinkovitejši način ures-ničujejo zastavljeni cilji na področju družbeno usmerjene sta-novanjske izgradnje in prenove v Ljubljani. Splošne določbe Predloženi sporazum naj bi sprejele samoupravne stanovanj-ske skupnosti na sejah svojih skupščin, s strani banke pa izvr-šilni odbor banke. Celotno urejanje medsebojnih odnosov je po-stavljeno tako, da je opravljanje poslov banke in delovne skup-nosti v celoti podrejeno uresničevanju ciljev in interesov orga-nizacij združenega dela in občanov na področju stanovanjske izgradnje. S sporazumom so urejena vsa tista področja, ki jih mora sporazum vsebovati v skladu z zakonom o svobodni me-njavi defa. Mnenja smo bili, da ni potrebno posebej opredelje-vati novih osnov in meril za pridobivanje prihodka banke in do-. hodka delovne skupnosti, saj imata banka in delovna skupnost že sprejet poseben samoupravni sporazum o medsebojni pravi-cah, obveznostih in odgovornostih, ki so ga sprejele čalnice banke na zboru banke ter defavci delovne skupnosti. Podpisniki tega sporazuma pa so tudi samoupravne stanovanjske skupnosti. Strokovna dela in naloge banke in delovne skupnosti za iz-vajanje družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje Vrste poslov, ki jih bo opravljala delovna skupnost banke v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje, upoštevajo že predhodno dogovorjeno delitev dela med Zavodom za izgradnjo Ljubljane in samoupravnimi stanovanjskimi skupnostmi ter ban-ko. Osnovna naloga banke na tem področju je, da predvsem opravlja posle združevanja, zbiranja in usmerjanja sredstev, da usposablja in preverja finančno sposobnost bodočih pričakoval-cev stanovanj, da opravlja plansko-analitske posle, informativno in svetovalno dejavnost banke ter opravlja vsa potrebna računo-vodska opravila v zvezi z zagotavljanjem sredstev po soinvesti-torskih pogodbah za stanovanjsko gradnjo konkretne soseske oziroma objekta. Seveda je tudi izredno pomembna vloga banke pri pripravi investicijskih programov in sprememb stanovanjske izgradnje in prenove. Z uveljavitvijo vloge banke na tem področ-ju bo banka postala akt/ven uresn/čevalec začrtane stanovan/ske politike. Način organiziranja delovne skupnosti banke in temeljni po-goji o številu in potrebni strokovni usposobljenosti za opravlja-nje dogovorjenih nalog S tem sporazumom banka in njena delovna skupnost dobi-vata nove naloge, ki jih v večjem delu doslej nista opravljali. Zato so banka in samoupravne stanovanjske skupnosti dolžne zagotoviti potrebne organizacijske, kadrovske in materialne po-goje za opravljanje tovrstnih poslov. Ker je organizacija kontinui-ran proces, zato tudi ni mogoče takoj v celoti notranjo organi-zacijo, kadre in tehnologijo prilagoditi temu sporazumu. Zato sporazum predvideva uskladitev notranje organizacije, tehnolo-gije in kadrov do 1. 1. 1983. Seveda to ne pomeni, da banka ne bo pričela takoj z izvajanjem določenega dela teh nalog, ki so neposredno vezane z objavljenim razpisom v okviru družbeno usmerjene stanovanjske izgradnje. Mnenja smo, da je potrebno zlasti pri množičnih poslih zagotoviti ustrezno računalniško pod-poro in na tej podlagi zasnovan informacijski sistem, saj bi opravljanje teh poslov na star klasičen način pomenilo neracio-nalno obnašanje in nepotrebno večanje števila zaposlenih delav-cev banke. Pri tem je potrebno opozoriti na omejitve, ki veljajo za vlaganja v materialno podlago dela za banke in delovne skup-nosti glede na zakon o prepovedi uporabe družbenih sredstev za tovrstne investicije. Mnogo več možnosti v tem pogledu ima Zavod za izgradnjo Ljubljane, ki se je pravkar konstituiral. Osnove in merila za plačilo storitev Pri opredeljevanju osnov in meril za plačilo storitev smo me-nili, da je ustrezneje, če uporabimo že obstoječe osnove in merila za pridobivanje prihodka banke in dohodka delovne skup-nosti, kot je to že opredeljeno med banko in delovno skupnostjo ter tudi zaradi tega, ker so podpisnice tega sporazuma tudi sa-moupravne stanovanjske skupnosti. Prav tako ocenjujemo, da je ustrezneje finančno ovrednotiti program po teh merilih, kot pa opredeljevati ceno storitev za vsako posamezno vrsto poslov. Menimo, da je tudi neustrezno, da bi bile cene za opravljanje storitev oblikovane od določenega dela vrednosti investicije ali celo od določenega odstotka obrestnih mer, ker to nima nobene dejanske zveze s količino, obsegom in kvaliteto opravljenih storitev. S sporazumom predvidevamo, da bi morale samouprav-ne stanovanjske skupnosti zagotoviti banki in njeni delovni skup-nosti pokritje ustreznega dela materialnih stroškov in amortiza-cije, pokrivanje pogodbenih in zakonskih obveznosti kakor tudi sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, ki bo-do opravljali te posle, ter sredstva za materialno razširitev dela na teh poslih. Program dela za tovrstne posle bi bil sestavni del letnega programa delovne skupnosti in predložen samoupravnim stanovanjskim skupnostim. Seveda se ob tem postavlja vpraša-nje, ali ni mogoče zagotavljati potrebnih sredstev za izvajanje tega programa tudi iz dohodka banke glede na to, da je interes vseh članic, ki so povezane v to banko, da se banka čimbolj učinkovito vključi v proces družbeno usmerjene stanovanjske iz-gradnje. Možna bi bila tudi druga oblika zagotavljanja sredstev za izvajanje tega programa, in sicer tako, da samoupravne sta-novanjske skupnosti kot članice banke ne bi bile v tolikšnem delu udeležene pri skupnem dohodku banke, ampak bi se naj-prej pokrili stroški tovrstnega poslovanja. Na ta način ne bi iz-vajali pritiska na povečanje cene m2 stanovanjske površine, kar je že primer pri premostitvenem kreditiranju izvajalcev gradbe-nih del, ker je to potem vgrajeno v ceno. Zato kaže o tej dilemi v fazi javne razprave posebej razpravljati. Medsebojne obveznosti in odgovornosti za opravljanje del S tem sporazumom se vzpostavlja obojestranska odgovornost in obveznost za izvajanje tako opredeljenih nalog. Prav tako so podpisnice materialno in samoupravno odgovorne za izvajanje tega sporazuma. Pri tem je važno, da sta banka in delovna skup-nost odgovorni za pravočasno in kvalitetno opravljanje teh po-slov. Način koordiniranja dela med stanovanjskimi skupnostmi in LB, SKB Tako opredeljene naloge bodo zahtevale kontinuirano med-sebojno sodelovanje organov samoupravljanja v stanovanjskih skupnostih in banki, kakor tudi tesno strokovno sodelovanje s strokovnimi službami Zavoda za izgradnjo Ljubljane ter drugi-mi udeleženci v procesu družbene usmerjene izgradnje, zato je obveznost banke in delovne skupnosti v tem smislu še posebej poudarjena. Spremljanje izvajanja samoupravnega sporazuma in način urejanja medsebojnih odnosov V osnutku predloženega sporazuma je predvidena posebna komisija za spremljanje izvajanja tega sporazuma, kakor tudi ar-bitražna komisija v primeru, da pride do sporov med samouprav-nimi stanovanjskimi skupnostmi ter banko in njeno delovno skupnostjo. V okviru javne razprave bi bilo smotrno razmisliti tudi o rešitvi, da bi to vlogo opravljala komisija za izvajanje in spremljanje samoupravnega sporazuma v odnosih med banko in delovno skupnostjo, oziroma ista arbitraža, ki se itak imenuje za vsak primer posebej. To bi bilo ustrezno tudi zaradi tega, ker so samoupravne stanovanjske skupnosti članice banke, kakor ludi vse organizacije združenega dela, ki so povezane v samo-upravnih stanovanjskih skupnostih in imajo torej neposredni in-teres, da se uresničujejo zastavljeni cilji v okviru samoupravnih stanovanjskih skupnosti. S tem ne bi ustanavljali nepotrebnih do-datnih organov. Prehodne in končne določbe Ta sporazum naj bi veljal za nedoločen čas in ga je možno odpovedati v okviru enoletnega odpovednega roka s strani posa-mezne podpisnice. Sestavil: Ivan Nerad