Štev. 7
VIII. leto
Poštnina platana v gotovini.
V Ljubljani, dne 10. marca 1926.
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne it. VSO Oln.
„NAS GLAS* izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40’— Polletna naročnina . . . . „ 20’— vetrtletna naročnina. . . . „ 10’— Za inozemstvo je dodati poštnino. -.....- Oglasi po ceniku.
Uredništvo: Anton Adamič. Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankiranc. Rokopise je adresirati le na urednika.
Upravnlštvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
^	Obvestilo.
Založili smo izredno naklado „Našega Glasu“, ki ga pošiljamo tudi vsem članom ljubljanske „Nubavljalne zadruge na Vodnikovem trgu“ z nujno prošnjo, da prebero oklic te zadruge, ki je zanje važen. Hkrati priporočamo vsem za-drugarjem naročnikom „Našega Glasu", da naroče naše glasilo, ki je edini nestrankarski in neodvisni list. Naročnino 10 Din za trimesečje je nasloviti na upravo lista, Vodnikov trg št 5. Naročajte, širite „Naš Glas“, ki se z njim bori Osredna Zveza javnih nameščencev in upokojencev za naše pravice in za poboljšanje našega gmotnega položaja. Kdor javnih nameščencev podpira naše glasilo, pomaga sebi in svoji družini.
Za Nabavljalno zadrugo.
Nabavlja Ina zadruga drž. nameščencev v Ljubljani si je izbrala na zadnjem izrednem občnem zboru vodstvo, kakršnega jt hotela in kakršnemu zaupa. V tej zavesti jv prevzelo celokupno novo vodstvo (uprava in nadzorstvo) svoje posle z resno voljo, posvetiti vso skrb in moč zadrugi in potom nje v'svj i organizirani skupnosti drž. nameščencev.
Ako hočemo biti objektivni, ne moremo utajiti, da je postavilo prejšnje vodstvo s pomočjo in požrtvovalnim sodelovanjem zadružnikov zadrugi temelje, ki bi bili v stanu nuditi zadrugi tako oporo, da bi mogla vstre-zati svojemu namenu, To bi bilo mogoče in bi se nedvomno v svojem času zgodilo, ako bi graditelji te lepe ustanove ne popustili v svojem delu in bi zadrugi ne odtegnili nege in pazljivosti, kakršno baš sedaj v svoji prvi mladosti nujno potrebuje. Omahnili so graditelji v svojem delu, morda so se na svojo stavbo tudi preveč zanesli, m tako se je zgodilo, da je zadela zadruga s svojo čevljarno škoda, katero lx> morda komaj čez leto dni prebolela. Nedvomno pa je, da jo bo prebolela in da za njo vsled tega ni nobene nevarnosti, ker je bila drugače v splošnem njena podlaga trdna, ker je zdravo njeno ogrodje, ker je že toliko dorastla in postala toliko močna, da ji njenega obstoja ta nepričakovana nezgoda ne more ogrožati.
Potrebno pa je, da se zadruga čim prej reši teh mučnih skrbi in da se njeno ozdravljenje pospeši. I o pa leži v veliki meri v vaših rokah, cenjeni zadružniki. Od vaše volje in vaše zavednosti je to odvisno. Ako In kadar dosežemo to, da storjeno škodo popravimo, bomo dosegli veliko, vendar pa še nič takega, s čtmur bi se mogli napram gospodarski javnosti posebno ponašati. S tem bomo popravili samo škodo in spravili zadrugo samo zopet nazaj v prejšnjo pozicijo In jo zopet vzposobili za nadaljni boj za dosego njenih plemenitih namenov. Je sicer to prva in najnujnejša potreba, vendar je pa za nas to še veliko premalo.
Ne more nam zadostovati, da bi imeli vedno zadrugo, katera bi zadovoljevala in. vstrezala le malemu številu drž. uslužbencev. Zadrugo je treba dograditi in jo dvigniti iz
njenih temeljev do krova tako visoko in jo opremiti tako bogato, da bo v njej udobnega, zadovoljivega in ljubkega zavetja za vse, ki so z nami eno, ki so naši in ki so dobre volje. Danes ima zadruga komaj nad 800 članov. Dokler pa nimamo v svoji sredi med zadružniki vseh, ki imajo po čl. 4 zadružnih pravil pravico postati naši jednakovredni zadružniki — in teh je v Ljubljani menda okrog 4000 toliko časa ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Pa tudi takrat, ako bi že imeli prav vse ravnokar imenovane v svoji sredi kot zadružnike, tudi takrat bi še ne imeli prave zadruge, ako bi bili zadružniki samo na papirju, v imeniku, v resmici pa bi nabavljali svoje potrebščine iz gole komodnosti drugje in ne v zadrugi.
Jasno je zadružnemu vodstvu in najbrž tudi ostalim zadružnikom, ki poznajo razmere med drž. uslužbenci, da je do tega sicer še dolga in težka pot in da bo treba za to še mnogo trdega dela. Vendar pa ne smemo obupati. Pot je otvorjena in njen cilj bomo dosegli prej ali slej, treba je samo svoje započeto romanje vztrajno in neumorno po tej poti nadaljevati. Treba je premagati in odstraniti vse na tej poti pojavljajoče se zapreke ali ovire. Nič, razen smrti na svetu ni tako težkega, kar bi človek, ta skromni živelj v vesoljstvu, ne mogel premagati. Česar ne zmore en sam, storita lahko združena dva, ali sto ali tisoč, in česar ne zmore cela država ali cel narod je mogoče storiti dvem ali desetim, ako se združijo. To nam je naj-lepše dokazala zadnja svetovna vojna.
Sedanje vodstvo zadruge je trdno odločeno, posvetiti zadrugi vso pažnjo in od stra-niti vse nedostatke, ki so morda zabranjevali ali zagrenili komu vstop v zadrugo in njeno prodajalno. Odločeno je skrbeti, da bo postrežba najboljša, da bo blago prvovrstno in solidno, sploh, da bo zadovoljila zadruga vsakogar v vsem, da sc je bodo oklenili vsi člani z ljubeznijo in radostjo kot svoje gospodarske zaščitnice. Odločeno je k temu in bo storilo v dosego tega namena vse, kar bo v njegovi moči. Zaveda pa se vodstvo prav dobro, da so zanj to prevelike in pretežke naloge, katerih ne bo moglo nikdar izvršiti v splošno zadovoljnost, ako mu pri tem ne pomagajo vsaj vsi oni, ki so že naši zadružniki.
Apelirati na nje, da pomagajo vodstvu, je namen teh vrstic. Vse bo mogoče izvesti, izvršiti in ustvariti, ako zadružniki, zaupljivi novemu vodstvu, ostanejo zadrugi zvesti, ako pripeljejo nazaj v zadrugo vse one, kateri so jo iz kakršnegakoli vzroka zapustili in ji odtegnili svojo pomoč in ako pridobiva vsakdo med državnimi uslužbenci še nove člane, da pomagajo, da skupno z združenimi močmi dosežemo tudi drž. uslužbence potom svoje zadruge gospodarsko osvoboditev in neodvisnost, to je tisti cilj, za katerim stremijo po vsem svetu miljoni, kot mi izkoriščanih in bednih.
Izkažimo naklonjenost svoji zadrugi in žrtvujmo ji nekoliko ljubezni s tem, da kupujemo v njej vse svoje potrebščine; priporočajmo jo, varujmo njen ugled in njene koristi in branimo njene interese, ki so z našimi istovetni. Na delo za svojo nabavljalno zadrugo, ker je to delo za nas same.
Računanje vojaške službe za stopnjo osnovne plače po čl- 241. uradn. zakona.
(Ker je štev. 3. Našega Glasu, ki govori o računanju vojaških let, popolnoma razprodana in je še vedno polno interesentov, ki bi radi vedeli za avtentično besedilo dotičnoga članka, ponatiskujemo na občno željo ta članek še enkrat.)
Pri reševanju pritožb zoper prevedbo na novi uradniški zakon so nekateri oddelki Državnega sveta različno tolmačili člen 241. uradniškega zakona v zvezi s špecijalnimi zakoni pri upoštevanju vojaške službe pre-čanskih uradnikov, zvaničnikov in slug za odmero stopnje osnovne plače. Da se doseže enotnost pravosodja v tem pogledu, razpravljal je Državni svet v plenumu o tem vprašanju in izdal dne 22. decembra 1925 plenarno odločbo, da se osebam, ki so prvič stopile v državno službo kraljevine SHS po
1.	decembru 1918, načeloma vračuna po čl. 241. uradniškega zakona v zvezi z dotedanjimi predpisi za prečanske uslužbence v svr-ho odmere stopnje osnovne plače tudi služba, katero so odslužili v vojski (avstro-ogrski in naši) pred vstopom v civilno državno službo; vendar se v takih primerih odšteje kaderski rok tistim osebam, ki so prvič stopile v državno službo po 6. septembru 1919. L, to je po dnevu, ko je na celo kraljevino bil razširjen srbijanski vojni zakon, ker po tem zakonu kaderski rok tudi za pokojnino ni všte-ven.
Ta plenarni sklep je obvezen za vse oddelke Državnega sveta pri reševanju pritožb zoper prevedbe na novi zakon.
Uslužbencem, ki se zoper prevedbo niso pravočasno pritožili in jim ni bila po čl. 241. ur. zak. uračunana doba vojaške službe za stopnjo osnovne plače, se priporoča, da z obzirom na načelno plenarno odločbo Držav-
nega sveta poskusijo s prošnjo na svoje ministrstvo, da se jim vojaška služba naknadno prizna za stopnjo osnovne plače z veljavnostjo vsaj od dneva predložitve te naknadne iprošnje, ako ni mogoče z veljavnostjo od 1. oktobra 1923. 1. Taki prošnji bi sc moralo seveda priložiti potrdilo vojaške oblasti o trajanju službe v vojski.
Onim prečanskim uslužbencem, ki so ze pred 1. decembrom 1918. 1. bili v državni službi, se je vojaška služba po čl. 241. ur. zak. tudi pred omenjenim plenarnim sklepom v Državnemu svetu načeloma priznavala brez odbitka, vsaj evidenčnemu odseku niso bile prijavljene protivne odločbe oddelkov Državnega sveta, tako da v tem pogledu ni bila potrebna plenarna odločba zaradi enotnosti pravosodstva.
Doznali pa smo iz avtentičnega vira sledeče:	. .
Ta sklep Drž. sveta priznavajo vsa ministrstva, edinole finančno ministrstvo ne. Finančno ministrstvo zahteva za priznanje spornih let za vsak posamezni primer posebno razsodbo Drž. sveta. Prošnje za vštetje tega časa polaga finančno ministrstvo ad aeta, če vloge niso kolkovane s 25 Din. Kdor je pa prošnjo kolkoval, bo dobil morda administrativno rešenje, t. j. njegova nadrejena oblast bode prosilca b. m. obvestila, da prošnji ni mogoče ugodoti. Zato naj vsak zahteva v svoji vlogi formalno rešenje. Ko dobi formalno rešenje, naj se naslovi tožba in duplo na Državni svet.
(Pripomniti moramo, da je ad aeta polaganje prošenj v direktnem nasprotju s pravilnikom o taksah. Ur. 1. stran 751-23, § 33 t. 4 in s § 128 uradn. zakona. Tako postopanje je protizakonito. Opozarjamo tudi na članek pod »Vštetje vojaških let itd «)
Načrt dodatka k pravilom za pogrebni sklad finanč. uredništva v Sloveniji.
(Nadaljevanje.)
Člen 7.
Izplačilo posmrtnine.
Po članovi smrti izplača sklad ne glede na način smrti njegovim svojcem nemudoma posmrtnino v višini tolikokratnega prispevka po 10 dinarjev, kolikor članov šteje sklad na dan smrti dotičnega člana.
člen 8.
Upravičenci.
Pravico do posmrtnine ima v prvi vrsti zakonski drug umrlega člana, če ga ni član izrečno izključil in to pismeno javil društvenemu odboru.
Ant. Adamič.
Podružnica.
Preden je starejšina podružnice, gospod Peček — tirdiil je, da ni ne Iz pečke pa -tudi ne Iz peči — prijel za peresnk, je pomigal s kazalcem kakor osa z zadkom. Ko se je prepričal, da prst giblje, si je uravnal pero z levico med prsti desnice in zaškntal po papirju.
Dve minuti je zdheval in se trudil, potem je odložili pero ter z;,pot pomigal s kazalcem.
»Taiko je, če je človek že ves pretegnjen od dela,« je delal jezno in vrgel naočnike po mizi. — Zaropotal ie stol, strahovalec Peček se je dvignil.
Tudi drugi stoli so se premaknili, glave so se ponižale.
Najimlajši pri sosednji mizi je najbolj potis-miil svojo umetniški počesano glavico med pleča in se silno zaposlil. Z glaskom kot muha v paj-čini je pričel Seštevati dve pedi vis.k stolpec številk; poudarjajoč z levo pestjo po zraku Je predel s svinčnikom nevidno nit od vrha doli do črne preč niče.
»Še vedno niste sešteli?« Peček ie odkrhal menda trsko s polena.
»Bom, bcm!« je jokavo odgovoril Marijan Zajc.
»Bim, bam, bom, kadar jaz umrl bom. če iste tako izvrsten pesnik kakor dober računar.
Če ni zakonskega druga, preide pravica do posmrtnine na njegove zakonske otroke, če pa tudi teh ni, na onega, ki ga je pokojnik (pokojnica) sam (-a) določil (-a).
če poskrbe spričo nedostajanja članovih svojcev ali iz drugih tehtnih razlogov tovariši umrlega člana ali kdo drugi za stanu primeren pogreb, se povrnejo najprej prirediteljem pogreba njih stroški in le morebitni preostanek se izplača onemu, ki bi bil sicer upravčen sprejeti posmrtnino.
Ob sporu, komu naj pripade posmrtnina, razsodi končnoveljavno društveni odbor.
člen 9.
Odstop in rubež posmrtnine.
Odstop (cesija) članovim svojcem pripadajoče posmrtnine ni mogoč (-a). Posmrtnina sc tudi ne more rubiti (§ 290 toč. 1. izvršilnega reda).
Člen 10.
Rezervna zaloga.
Da more sklad izpolnjevati svoje dolžnosti tudi takrat, kdar bi se smrtni primeri hitro ponavljali, se ustanovi rezervna zaloga tega sklada.
V rezervno zalogo se stekajo: a) vpisnine, b) letni prispevki članov sklada, c) obresti glavnice, "č) darila in d) doplačila po členu 13.
Člen 11.
Prestanek članstva sklada.
Članstvo sklada prestane:
a) če član umre, b) če član prostovoljno izstopi, c) če sc član izključi (čl. 13) in d) če prestanejo pogji, predpisani za sprejem, razen primerov, omenjenih v členih 14 in 15.
Prostovoljni izstop se mora javiti pismeno drušvenemu odboru. Obenem se mora vrniti izkaznico o članstvu sklada.
Izključitev izreče društveni odbor, čim so dani za to predpisani pogoji.
Člen 12.
Prestop v drugo javno službo.
Oni, ki vsled prestopa v drugo javno službo prestanejo biti člani društva, ostanejo lahko še nadalje člani sklada, če pe prestopu še nadalje točno izpolnjujejo svoje dolžnosti glede sklada. Isto velja tudi za njih žene in vdove.
Posmrtnine (čl. 4, c), ki so jih vplačali, pa se jim smejo tudi vrniti, ako zaprosijo za to pri društvenem odboru pismeno tekom 3 mesecev po izstopu iz finančne službe in ako dopuščajo to sredstva rezervne zaloge.
Člen 13.
Posledice nerednega plačevanja.
Člani, ki v predpisanih rokih ne vplačajo dolžnih zneskov popolnoma, se po dvakratnem brezuspešnem pismenem opominu v
potem — zbogom domovina, milil kraj!« Starejšina je z »na — na — na« zopet lezel za psalno ■mizo in sc sibril za predalnik s spisi. Prva pl .ha se je vedno in redno izlila nad Zajcenu
Pdček je bil ubogemu Zajcu zelo gorek. Ga ie dražila Zajčeva p.vMizana frizura? — njegove otožne oči? Morda je pa Za!c premalo kadil, pe-'toiiiz.il svojemu predsitojniku? Menda res. Ker je Peček poleg tega d vznal, da piše Zajc dekleiom verze v spom ruske knjige, ga je kaj rad pod: ja! z vezano besedo. Kaj bi šele bilo, če bi vedel, da je praktikant zaljubljen v njegovo bledolično hčer Rožico, ki je pogosto prihajala k očetu v pisarnico! (Takoj moramo povedati, da je ta Zajčev roman poglavje zase.)
Kakor že rečeno, je sedel starejšina zopet za muzo in p.sal kar tri ure. Proti poldnevu je z oet zaropotal st I in Peček se je dv gnli kot sivkasti, točonosen oblak. Nameril se Je k mizi prvega kijigovedje Nikolaja Sedlarja, v katerega je zapičil svoje lisičje oči.
»So irzvadiki spisani? Vse dopoldne že čakam. Gospod Sedlar je tako interesanten kot hiter.«
Sedia-nja je obl la rdečica. — Impertlnentni starec! Sedlar pa je bil plah, star samec, zato je molčal.
»Red red, pa manj dekJet! Kaj ne, gospod Leskovar?« Sam< dopadljivo se je okrcnil Peček k Leskovarjevi mizi.
presledkih po 14 dni izključijo iz sklada.
Dokler ne vplačajo vseh zaostankov, izgubijo vse zajamčene pravice. Stroške za opomin mora plačati opominjani član.
Oni, ki prenehajo biti člani sklada, nimajo pravice, vpisnino in druge že vplačane zneske nazaj zahtevati, ampak morajo iporavnati vse eventuelne zaostanke, ki se smejo iztirjati tudi sodno.
Ako želi izstopivši ali izključeni član zopet pristopiti k skladu in ga odbor sprejme, mora doplačati vse letne in posmrtne prispevke za dobo, minulo med izstopom ali izključitvijo in med vnovičnim siprejemom.
člen 14.
Mobilizacija.
Ob mobilizaciji bodisi na vojno bodisi na mobilno bodsi na ojačeno redno stanje prestane članstvo vpoklicancev do njih vrnitve, potem pa se samoosebi obnovi.
Če umre član, ko je mobiliziran, sme odbor pokojnikovim svojcem nakazati primerno podporo iz rezervne zaloge, če dopuščajo to sredstva sklada.
Člen 15.
Sodelovanje z drugimi pogrebnimi skladi.
Pod pogojem reciprocitete sme radi čim-večje gmotne podpore pogrebni sklad po teh pravilih sodelovati s pogrebnimi skladi, ki so jih ustanovili:
1.	Društvo finančni konceptnih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani.
2.	Društvo geometrov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani,
3.	Društvo državnih računskih in blagajniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani,
3.	Udruženje poreskih činovnika kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, sekcija Ljubljana,
4.	Društvo pisarniških uradnikov za Slovenijo, odsek finančne stroke v Ljubljani.
Kadar koli umre kak član teh pravkar navedenih štirih ipogrebnih skladov, se izplača j>o njem posmrtnina, kakor da bi bil umrl kak član sklada po pravilih »Udruženja poreskih činovnika kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca, sekeja Ljubljana«.
Pogrebni sklad, kojega član je umrl, mora po svojem blagjniku obvestiti o smrtnem slučaju nemudoma blagajnika drugih štirih pogrebnih skladov, da mu — s protipisom — nakažejo brez odlašanja posmrtnine, ki jih potem proti kolkovani pobotnici skupno odvede upravičenemu prejemniku. Pristojbina za pobotnico se odtegne od posmrtnine.
Vsak blagajnik mora imeti v natančni evidenci vse člane in vse upravičence svojega sklada in njih natančne naslove.
Člen 16.
Izkaznice o članstvu pogrebnega sklada,
»Vaša pisma so že spisana, vem. Ali ne, gospod Leakovar?«
Za četrto mizo se je talil drugi knjigovodja Leskovar. Hinavec je kadil:
»Po edinstvenem vašem nasvetu,« se je slinil, »som spisal naručeno p smo za zamudnika Raka. Tu je pismo, gospod šef. Gospod šef m ie besede so pa medle, siromašne. Prosim Vas, gospod šef, dodajte moji kaši nekaj vaše zabele, kakor znate pač sama vi, g „spod šef.«
Pečku se je zjasnilo kislo lice. Kimal je, vzel pisma in odšel k svoji mizi. Le knvar se je klanjal za njim. Leskovar pa je bü velik lenuh, da veste; kajti tisto kašo Je kuhal že kar dva dni. Lenuharil in stremirharil je po hrbtišču drugih.
•
Dan za dnem so se vrstile take in enake scene, menjavale so se le draperije. Peček |o maltretiral pedrejeno osebje in rinil vedno svojo oseibo k;4 vzor uradnika v ospredje. — Po meni «e vzigledujte! je lajal. Leskovarja edinega je še pairdon r.a1 — pa tudi ne vedno. Kadar je šefa popadel živčni krč v prstih, tedaj se je zadiral na vse strani. Profžeč desnico .predse In migajoč iz zaJbrcikl m kazalcem je letal iz snbe v s bo> od mize do mize in vtikal vsepovsodi svoj nos.
»Kdaj ste prišli včeraj domov, goupod Leskovar?«
»Včeraj?« Leskovar mu jc zrl drzno v oči in se čudil.
dopisi s katerim se posmrtnina preodkaže, ter pobotnice, s katerimi se potrjuje prejem posmrtnine, se izstavijo pri vseh peterih skladih po enakih vzorcih.
Člen 17.
Vsako koledarsko leto se sestanejo predsedniki, tajniki in blagajniki vseh peterih društev, ki delujejo vzajemno glede pogrebnega sklada, da radi medsebojne kontrole pregledajo vse izkaze, račune in pobotnice in da poročajo na občnih zborih.
Člen 18.
Spremembe pravil.
Vse spremembe določil v pogrebnem skladu so podvržene občnemu zboru.
Izpreminjevalne predloge pa pripravi društveni odbor po predhodnjem sporazumu z odbori društev, naštetih v čl. 15.
Člen 19.
Razdružitev sklada.
Če se ugotovi, da sklad ne more več nadalje obstojati, se sme po sklepu občnega zbora razdružiti. Za ta sklep je potrebna tričetrtinska večina glasov.
Imetje sklada se razdeli, bodisi da prestane sklad po sklepu občnega zbora, bodisi da ga razpusti pristojna oblast, med člane, ki so bili ob razdružitvi še pri skladu, razmeroma po dobi, v kateri so bili člani sklada. Razdelitev imetja izvede društveni odbor ali pa za to posebej določeni odsek treh članov sklada.
V	Ljubljani, dne 18. februarja 1926.
(Konec.)
Življenje v jusoslovenski prestolici.
Kjer hčerka naših gorenjskih planin, znanka iz otročjih let, pri nas bistra in poskočna, tu umazana in lenovaleča se Sava leze v naročje mogočnemu Dunavu, leži četrt milijona ljudi skrivajoča in hraneča prestolica južnih Slavenov.
Staro je to mesto, naslonjeno na s krvjo prepojene gričke Kalemegdana, Topčidera in Pašinih brdov. Če upreš s terase kake 5 do 6 nadstropne palače oči proti jugoslovenske-mu Pijemontu, te pozdravljajo hribčki, posejani z bogatimi vasmi, pozdravlja te Avala, pozdravlja te junaška duša mučeniškega srbskega naroda; a kamorkoli ti drugam plove pogled, ga ne zasenči hrib, vse do roba je poveznjeno nebo. Skozi vse to se vijeta Sava in Dunav kot dva umazana traka.
Gledam Beograd.
V	zimskem predvečeru se črnijo zidine
»Vem, da včeraj — ne, pač pa — davi! Sram vas bodi.«
In ne bi sovražili takega starejšino?
Kadar ni bilo strank in Je Pečka ostavil satan, tedaj je priplula v pisarnico dolgodlaka mora. Molčali so to pisali, pisali ter zehali. Šef je bil čuda priden, vztrajen, neumoren. Resnično, pisal je za deset. Čečkal je, premetava.! papirje, vzdihoval in pisal, pisal. Da bi g.a! Cepetali so, toda — kdo bi si drznil, da bi odšel iz pisarnice pred šefom?
Kadar se je pa šef vendarle zmajal, je želel lahkonoč z besedami:
»Zaostanke podelati, kot jaz!«
Več kot presedala je že vsem njegova neslanost, katranasta čmerikavost to zlohotna ujed-Ijivost. Ker je dozorel že tudi po letih, so kaj težk'' čpkrl' di ga pobere slana.
Ko Je pred štirinajstimi dnevi odšel ob 8. zvečer iz pisarnice, je vzkliknil Sedlar ves razjarjen:
»Kaj hudimana naš šef vedno toliko pisari? Ves ljubi dan pisari to sitnari, vse njegove kore-ispomdence je pa jedva za vizitko na dan! Pen-zijcnirajo ga naj!«
»Da se potem vse demo na njegov stolček — mi, kaj, gospod kolega!« je z zavistnim nasmehom pokazal nanj Leskovar. .
Sedlar je stisnil ustnice, zamižal z levim očesom in se razkoračil.- »Morda — vi?« Skrajno zaničljiv in žaltav pogled je Leskovarja sicer ustrahoval, toda ne poboljšal.
»Kdo je pa dejal?« se je izgovarjal.
Kalemegdana, od katerih je še pred dobrimi 160 leti odmeval bahati glas Mehmedage Stambolije in se belil turban silnih bašibo-zukov. Ponosno se dvigajo nove stavbe proti sinjemu nebu, stare turške kule se skrivajo med njimi, a kučerci in ciganske jazbine se gubijo na periferiji. Po Terazijah drve tramvaji, avtomobili, ekvipaže in fijakeri, vlačijo sem in tja maso ljudi, da jih odlože nekje na čuburi, Džermu, Kalemegdanu, Karaburmi itd. Po Dunavu križarijo ladjice in brodovi, v savskem pristanišču se na grudih stare znanke ziblje in čaka na odhod celo brodovje tovornih in osebnih ladij. Po knez Mihajlovi ulici se preriva gosta množica, zapozneli kolporterji še vedno prodajajo večerne liste, iz kafan donaša vetrič prijeten vonj čevapčičev in čebule in budi v beogradski siročadi buntovno razpoloženje. Po podrumih in uličkih proizvodih se pije. Zbrali so se tu občinski smetlarji, ki polnijo fičoke z mekano, mali činovnički in jara gospoda pijejo »ljuto«. Vse, vse pije ono glasovito klekovačo, katera zida v Požarevcu kaznilnico! Barikade sodov stoji in molči. Čaz beži, rakija se pije in sodi molče. Beograd pije in se zabava brezvestno \in breznačelno. Bledi mesec beži med oblake in tone nekje v sremskih dobravah, kakor bi bežal pred usodo naroda, ki se hoče na izvoru rakije in smederevskega vina utopiti.
Tako je v sredi mesta in nekaterih periferijskih kafanah. Drugače je večina prisiljena, da živi ubožno in stanuje po šupam podobnih stanovanjih daleč od sredine. Po teh od boga pozabljenih ulicah je več blata kot po naših njivah. Temne, nerazsvetljene tonejo v noči. Le sem in tja iz kake kafane, iz koje odmeva godba in petje, pade preko pota svetlobni žarek.
Vstopimo. Zabava je, v Beogradu tako priljubljena zabava »narodnih komičarjev«, s^ cigansko godbo in dobrovoljnim prilogom. Femen, začrnel je lokal. Oči in grlo se morajo najprej privaditi na dim. V nekem kotu se dere, ne poje, ciganski glas: »Koj ti kupi šalvari, za ti srpski dinari.«
V tej grobnici sedi zbog kontrole prostovoljnih prispevkov organ fin. kontrole najmanj bd 20. do 2. ure in skupi 50 do 100 Din takse. Proti prirejevanju takih zabav bi se dalo nastopiti le na ta način, da bi se zakonito odredila za zabave s prostovoljnimi prispevki 50 odstotna taksa, koje najmanjši iznos bi moral biti najmanj 200 Dinarjev brez ozira, da li je suma prostovoljnih prispevkov dosegla to višino.
Na'ezli so se drug od drugega; žrli, p žrli bi se naip.sjšii. Le v sovraštvu do starejštoe so si bili složni.
Preijišm-ji teden pa (je živčni krč zvijal in lomil Pečkovo desnico že vsak dam in vedno češče. Mučenec je stokal za mizo, bliskal v kazalec in škrta 1 z zobmi.
Zdajci je pa viisicko dvignil svoj prst ta zaklel je prav grdo po madžarsko. Brcnil je stol, da se je prekucnil. Gospod šef je sredi sobe poplesaval im vziplhaval kot gad.
»Satan! To vse je od prehudega dela! Vi lenuharite, jaz pa tovorim kot mula. Jaz, bedak!«
Nihče ni črhnil besede. Ker je opazil Skcd— željne obraze, je ropotal za svojo mizo. Gvkal je im pljuval, potem se je zadrl:
»Tudi vas bo krč, Zajc! Pa ne od dela, nego od kovanja rim! Saj ne bi rekel, da bi me b g po krivici, tako pa... Da bi jaz zagrešil rimo? Ne.«
Zopet je stal sred' sobe: »Za dopust bom
prosil!« je vzkliknil, vzel klobuk im odšel.
*
Peček je nastopil doport. Vrnil pa se ni nič več, kajti njegova ura ]e prišla.
Prvi knjigovodij a Sedlar je začasno zasedel prazni stol. Koj je pričel stikati po predalih, vse je prebrskal. Nametal je na mizo krpe pisem jn spisov. Poglabljal se je v pisanja, ves srdit Je premetaval papirje in jih sortiral. Z visokim glasom je p ■'klical:
»'Pojdita sem! Pečkova pesmarica 1. Ali jo Je Pozabil, nesramnež? Sedaj vsaj vemo, kaj Je
Ali vstopimo na zabavo h Kolarcu, Parizu, Imperijalu, Palasu in drugim hotelom v centru mesta.
Velike, lepe (dvorane. Na 'stenah samo ogledalo, bliska se lestenec pri lestencu, parket, frak, svila. Gospodje pomadirani, dame našminkane in oblečene — ko ne bi imela traka okoli vratu, bi bila dekoltirana do pasa. Tu se izdajajo vstopnice po 50, 100 Din in poleg tega še prostovoljni prispevki, plesni red, karte, konfeti itd.
Tudi tu najdemo kontrolnega organa. Čist je, čeprav je prišel s periferije. Plačal je pet dinarjev za čiščenje čevljev. Ponaša se po propisih, in vendar ga vse gleda po strani. Saj je prišel, da pri tej gospodi, ki jej je bagateliziranje taksnega zakona prešlo v meso in kri, pobere poleg že plačane še 3 do 5 tisoč Din takse. Poleg tega ni prišel v fraku, ne v lakastih čevljih, ampak v oguljeni uniformi, in ta posebno na vhodnih vratih bode
v	oči.
Jutro je 3 do 4. Sava leze počasi kot kača, črnijo se zidine Kalemegdana. Droben dež rosi, dež, ki moči do kosti. Stisnjen sam vase hiti proti domu z zabave organ fin. kontrole. Moker pride domov, leže ob 5., ob 8. uri mora biti zopet v službi oblečen po propisih — a obleko ima samo eno.
Kje ste liferanti naše obleke? Ali ste tudi
vi	prodali vest in moralo, ki je naprodaj po nočnih beznicah beogradskih?
»Finančna kontrola.«
»Finančna kontrola« št. 4.
v
naboiiših vi st. daie na i cen t je drž. uslužbencem in upok jn cem „VOI A*. I.jnhij m •. Kie nv ti g 10.
Vestnik.
Pozor! Sekcija davčnih uradnikov za Slovenijo istporoča, da se zbog nepremagljivih ovir dbčni zlbor ne bo vršil 14. marca, pač pa 11. alpriila v Zidainemm .situ. Rjziiivljatmo vse člane, da iporarvmaijo 'Stroje obveznosti do tibčnega zbora. — Odbor.
Društvo zemljiškoknjižnih uradn’kov v Ljub-Ijan! opozarja gg. t:vaniše na redni občni zbor dne 14. marca t. I. Pridite vsi! Kdor nikakor ne more piriti osebno, naj pooblasti kakega tovariša, ki se zbora vdeležd. — Dalje opozarjamo na (krožnico viiš. dež. sodišča v zadevi vlaganja prošenj iza. v'štetje kaderskega roka orim, ki se niso .prttolžiiili. .Prošnje so vložiti takoj. Posebno or-žmjo priipo'ncčaimo gg. 'tovarišem posvetiti po-
vedno tako neznansko pridno p sarfl. Gospod, Zajc, vaš najopasnejši tekmec. Eto!«
Podrgnila sta s petam', se dvignila raz stole drugi knjigovodja In praktikant Zajc ter sta pohitela svetlečih se oči, da vidka zapuščino. Sedlar je gileb ko užaljen pomolil vsakemu po nekaj pol popisanega pap rja. Ogorčena sta brala, zamenjavala pole in z pet brala to se jezila. Vse 'strani so b le popsonc s cvetkami, kakor
Leskovar je pij an dura, ne ve, kdaj je 8 ura. Peček. Sedlar je lenuhär, ki mn p'sarne ni mar. Zajc, Krajc, Semrajc — to je rima, druge n'ma. Peček. Kratka pamet, dolga ušesa — Zajc in pesnik — o nebesa 1 Peček.
Najbolj se je jezi Leskovar. »O, cigan! Vem, da mu je priporočal zdravnik, naj pridno giblje s prsti, ker b mu sicer prezgodaj odreveneli. Da si je pa dovoljeval tako jalove dovtipe; ne, tega mm ne smemo odpustih. Sam ponesem te dišave v centralo, da ga primemo priporočim. Zanesite se name.«
»To je meni dolžnost,« je ugovarjal začasni predstojnik Sedlar.
»Le zanesite se name. V centrali poznam gospode in bolj kot vi. — Mar žel.'te, da se Peček vrne?« Sedlar se le vdal.
In talko se je zgodilo, da je avanzirai — Leskovar in zasedel Pečkov siol 1 Sedlar se je b mikal po čelu.
Pa tudi Zajček je elegijski p-vešal ušesa, ker ni bilo Režice nikdar več v pisarnico. (A smo menda že rekli, da je Zajčeva ljubezen poglavje zase.)
Kvtitüitä 'podatkom o »uverefljiu!«. l)c*pks v zadnji šltevil/kt »iNašega Glasa«, 'kjer ise 'tovarisom swe-rtuje ipočakaiii is iprošaijamli, lje izšel, ipredno smo zaizmali iza novo okrožnico. — Tiskarski škrat je v navedenem dopisu ipapati'l ismisel, izpustivšt eno vinsita. Glasiiti se ima pravilno: »Strinjamo se gotovo vsli s predisltavko »Saveza«, ki zahova za prehod v 4. grupo II. kat. 3, za 3. grupo 10, za 2. grupo 16 lim za 1. grupo 20 iletno islmtžbemo Idiolbo liltd.«	i-
Nabiralne pole so obležale neuporabljene pri veliki večini tovarišev, katerim snro jiih poslali. Razim iže cbjavljenih so se odzvali nadalje še sledeči gospodje, ki so pridobili: g. Jureš Franjo v Dol. Lendavi 5, g. Fischer Fran v Ptuju itn g. •Rus Ignacij v Ljubljani po dva, g. Jaklič Josip
iv	Studencih im g. Kobler Ernest v Ribnici pa po enega novega naročnika. Srčna hvala Vsem. Osltale novairiše pa .ponovno uljudno prosimo, naj vporabijo viposlane pole ter nabirajo nove naročnike. Le nekoliko dobre volje in več zanimanja za stvar, pa bo šlo. Z ustmeno agitacijo se dosc-Be največ In-najlažje. Zato priporočamo vsem gg. itovadišem, da povsod in pri vsaki .priliki agitirajo za list. Naročnina za tekoče četrtletje je tudi prj večini še iv zamudi. Prosimo več itočnoisti.
Uprava.
Za tiskovni sklad »Našega Glasa« je nabral g. Luznar Mihael v Škofji toki 56 'Din (darovali nameščenci davč. urada 35 Dim, sodišča pa 31 Din), g. Jaklič Josip v Studencih pa 10 Din (daroval g. Milenko ManaitoVič), g. Jaklič Josip v Sauden d h 35 Din, g. Šarabon Josip v Ljubljani in g. Ivan IKratnar v Kamniku po 30 Din, g. Schmiit Drago
v	Trebnjem 10 Din, g. Fajdiga Slavko v Črnomlju 6 Din, g. Sterbenc Jo'ža v Črnomlju in g. Bobek Miha v Mariboru po 5 Din. Najsrčnejša hvala vsem! — Uprava.
Nove publikacije.
»Zdravje« 'št. 2 je izšla. Prinaša aktualne članke, kakor o prchlajenju, o krčnih žilah itd.
Letna naročniina 30 Din. Naroča Se pri upravi, Zaloška ceslta 'št. 2 (Higijenski zavod). Toplo priporočamo vsem družinam.
»Politične stranki«, spisal ;dr. Milam Ogris. Str. 270. Samozaložba. O tej publlkacij'i je zapisal eden najuglednejših naših politikov, da je prvi slovenski 'Strogo znanstveni ispis, ki razglablja sccfj-cloško velepomemben m dalekosežen problem političnega strankarstva. Knjiga, je namenjena našemu razumništvu. Z dovoljenjem g. avtorja ibo v eni prihodnjih številk objavil tudi naš list drobec iz eseja uPolitično strankarstvo v naši upravi«. Kdor se bo ob narcčitvl knjige skliceval na avizo v »Naš. Glasu«, d* bi publikacijo za 30 Din (sicer velja 42 Din). Nar čila na g. avtotlj a, 'Ciril Metodova ulica v Ljubljam.
Neprekosljivi so le
EXCELLA
šivalni stroji
Nedosežni v konstrukciji in materiialu. Izredno nizke cene.
Oglejte sl jih pred nakupom!
J. GOREČ, Ljubljana
(palača L ub. kreditne banke.
TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. Izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode nanovejše forme In najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3: Beograd, Knez Mihaj-lova ulica 4.
Cenik
Habauljalne zadruge
v Ljubljani, Vodnikov trg
nudi svojim članom dokler je še kaj zaloge:
Sladkor v kockah................ 14 75 Din
■ sipa......................13-25 „
Moka, najfinejša, banaška . . 5.60 „ Franck, kolin, cikorija kg . . 20*— „
Riž, Italijanski................8 50 „
Testenine, Pekatete.............10*— „
itd. Vse blago po konkurenčnih cenah!
Kupujte pri svoji zadrugi!

•$?
se
{$■
j &
f *$•
Ü Je vendar najboljši I ij| *
Kdor osioiule, to napreduje!
tlnderivood
pisalni stoj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000.000 strojev v prometu in rabi.
Zastopnik
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 980.
Modna In športna trgovina aa dame in gospode
P. Magdič
LJUBLJANA nasproti glavne pošte.
Telefon Int. 438.
Prlporoče ee
modna trgovina
A. Sinkovič nasl. i Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
L Mikuš
Ullllui. IBM tli li.
priporoča svojo zalogo
dežnikov ter sprehajalnih palic
Pepravlla se Izvršujejo točno In solidno.
Aajbojsl so: šioalni stroji Pouk v vezenju brezplačen. Ugodne cene! ćPlačlijvo na obroke Jyn. Vok Ljublana Bavčarjeva ul. 7.		Specijalna trgovina Ketarskih izdelkov priporoča tudi svojo veliko Izoiro spominskih Izdelkov, galanterijo in parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova ul.	
m		F. Sznntner, Uunijnnii	
		Specijalist za ortopedi-čna in anatomična obuvala in trgovec s čevlji.	
	Fra II 191 i Č UUBUANa! Kolodvorska ul. 28 Izdeluje sc za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.		
KdM iijlaio.i, la omedi!
Najboljši
Sivami stroji in kolesa edino le
Josipa Petelina
znamka
MzreiliiFeiilli
za rodbino, obrt in industrijo
Ljubljana
tiki Mcnneii «uelU Pouk s vezenju brezplačen. Vnčletnn garancija
Delavnice se poprevila.
Ha veliko	Telefon 913	Na malo
Priporoča se
I. Korenčan
trgovine pletenin, norlmber« Utega I* galanterijskega blage aa velUo In malo.
Velika zaloga volne za pletenje Jumperjev, nogavic Itd.
Cene nizke — postrežba točna.
Ljubljana, Mestni trg 20.
priporoča svo Im članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave. o ja, masti, riža, testenin, pralnega in toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonljalnega blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. - Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše In najtrpež-nejše čevlje vseh vret po meri Innaročilu. —
Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi!
Državni uslužbenci, Mev svoji zadrugi!
J. Hamann
Uublisns
Vam nudi najsolidnejii vir nakupa perila, opreme nevest, 9 novorojenčkov, perja In modnih potrebščin.
Predtlskarlja modernih ročnih del.
Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljeni. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.